Naslov — Address NOVA DOBA 6117 St. C!alr Ave. Cleveland, Ohio (TpI. IIKndersoo 3889) (NEW ERA) Bratstvo, poStenost In nesebična ljubezen članstva do J. S. K. Jcd-nnte more isto obdržati na častni višini. *--=== URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION ^ Entered as Sccond Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, O., Under the Act of March 3d, 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for in Section 1103. Act of October .°,d. 1.937. Authorized March 15th, 1925. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, APRIL 26TH 1933 — SREDA, 26. APRILA 1933 VOL. IX. LETNIK IX. DRUŠTVENE in druge SLOVENSKE vesti p ista *!ros'avo 38-letnice svoje I J°vitve priredi društvo št. Spri' ^ ^ef^no^e v R°ck f ®Su> Wyo., veliko veselico ^ečer 20. aprila. Prireditev ■tjvfOli Vl’^a v Slovenskem do- L**i klub “Nagelj” iz 3 a’ Pa., vprizori na večer dve šaljivi igri v Slo-dvorani v Center, Pa. L butasti muzikant” bo n ®r3ena v slovenskem jezi-if|^ra “Kissing the wrong v *){l v angleščini. ✓|fJS^(Hlinjski k 1 u h društva v Barbertonu, O., J/son' P^es depresije” v sobo-Jrt ' aP>’ila zvečer. iSl * ^ 0venski dom v Sharonu, 'abi rojake na domačo ij0° Veselico, ki se bo vršila °vih prostorih na večer ' dWla. V A j^^ništvu Novo Dobe so se 'at ' Pondeljejc oglasili so-fe,°SePh Cekuta, njegova ^erka in sinaha. Mr. irhjj1 ;le slovenski občinski od-v Girardu, O. \ , . * ^ e^*nes®čne počitnice je ^ il teden v Cleveland, ()., ^^luvije gospa Pavlina Ij'.^je Miss Pauline Plev-lni^6rka Jos. Plevnika, pred-s ^ International Sav-^oan Co. v Clevelandu, jlo* *>*, ki je častnik v ju-jlja. |§j ns,_ki armadi, pride na ■žž' ^ko°^8^ v Cleveland pozne-, mogel dobiti dopust. IfP » d v£' * (|'evekindu, O., so se pred il° f, h * mudili po opravkih ^ik n'K ®Peka, glavni pred-d ’ Waukegana, ^< H v '^osePh Zalar, glavni i, .pKj in Mr. Gospoda-K.) clri finančnega odbora %n°^a ^°^e^a’ *n ^an finančnega odbo- ; ’ iz Wilkinsburga, Pa. Sn * društvo Jadran v 3o u> O., priredi v nede-%lTih mivo opereto Htev stari, tako mladi.” Pri-1 t,a J bo vršila v S. D. Do-Waterloo Rd. Sv» * Sh Wash., je dne jreil1 Ogloma umrl sobrat d«i N ^ c^nik, član društva ' NtiiiV0b°de, št. 162 JSKJ. e To k36 zast°pal omenjeno ot delegat na 13. red-\ L,nei.ii JSKJ, ki se je V 1928 v mestu Ely, p^’Ml je v Brightonu, 'at John Debevc, član ji , ^ v KV^eli društva št. 21 ’ki je ^Verju) Colo. Pokoj- J \ v’ je k’ ^asu smr^ s^ar v ft) W-■^ r°-ien v Borovnici # v r ®Vo.l’ečasno je vodil v hJe Jenver.iu, pozneje pa >f farmeTv Brigh’ V ^c). soprogo Louise in ✓ 5 D0'Vn,11’ Wash., je dne 6. , p»! / Ka ^i bolezni umrla lf)A/ članica dru- 'V| (bal.JSKJ. V tej deželi le na 2. strani) % i ijše za /A RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA V WASHINGTONU so se končno odločili, da se v boju proti depresiji poslužijo radikalnega sredstva inflacije. Umetnim potom bo znižana vrednost dolarja, kar bo zvišalo cene farmerskih pridelkov in izdelkov industrij. V zvezi s tem se pričakuje višjih plač za delavce in več dela oziroma zaposlenja. Pričakuje se dalje, da bodo dolžniki lažje plačevali davke in odplačevali dolgove. Inflacija se je že pričela in cene delnic na borzah so se znat-1 no vzdignile. Vzdignile so se tu-| di že cene raznih življenjskih po- J trebščin. Za brezposelne delavce bo inflacija nov udarec; isto-tako bodo znatno prizadeti tudi zaposleni delavci vseh vrst, ker r.i dosti upanja, da bi se plače v doglednem času zvišale, -dočim se je nakupna moč njihovega zaslužka že pričela manjšati. PREDSEDNIK ROOSEVELT je pozval governerje držav, kjer ie industrija zelo razvita, da sku-1 šajo izposlovati zakone, ki bodo preprečili nižanje plač in izko-i iščanje delavcev. V DRŽAVI OHIO so bili zadnji teden obtoženi nekateri delodajalci, da kršijo državne zakone 1 glede dolgosti delovnih ur in dru-1 ge določbe, ki se tičejo protekci- ( je delavcev. V državni legislature ki se snide k zasedanju 15. maja, bo kongresnik W. R. Pringle vložil predlog, ki bo določeval minimalno plačo. LEGISLATURA države Colorado je sprejela zakonski predlog, ki omejuje državnim sodnikom izdajanje inžunkcij proti delavcem, priznava delavcem[ pravico do organiziranja v uni-1 jah in prepoveduje sklepanje ta-kozvanih “yellow1 dog” pogodb. ORGANIZIRANI delavci Krueger pivovarne v Newarku, N. J., so zaštrajkali, ker nečejo } sprejeti 15-procentno znižanje plač. To je prvi štrajk pivovar- j niških delavcev, odkar je postalo 3.2-procentno pivo legalno. PRVI POLET je napravila ogromna zračna ladja “Macon,” ki je bila nedavno dogotovljena, v jutru 21. aprila. Ko se je vzdignila iz svojega pristanišča v Akronu, O., je nekaj časa krožila v okrožju Akrona, nakar je odplula proti severu, da se je pokazala tudi Clevelandčanom. Naj bi ji bili zračni bogovi bolj naklonjeni, kot so bili njenima sestrama Shenandoah in Akron. PRODAJA legaliziranega piva v državi Ohio kaže za začetek ugoden rezultat. V prvih štirinajstih dneh legalne prodaje piva se je zmanjšalo število aretacij zaradi pijanosti, število avtomobilskih nesreč pa je ostalo približno isto. Državna blagajna je dobila že nad tri četrtine milijona dolarjev za izdane licence. Pivci so z novim pivom v splošnem zadovoljni, samo cena je še previsoka. V BOSTONU, Mass., je dne 18. aprila umrl sodnik Webster Thayer, star 75 let, svetovno znana osebnost iz Sacco-Vanzettije-vega morilskega procesa. V septembru lanskega leta je eksplozija bombe močno poškodovala Thayerjev dom v Worcestru; sodnik sicer pri tisti priliki ni bil (Dalje na 2. strani) ZA KRAJŠI DELAVNIK Skoraj v polovici držav so bili predloženi zakoni, določujoči manj ur dela za najete delavce. Svrha teh zakonov je zmanjšati nezaposlenost. Značilno je, da to gibanje za skrajšani delavni dan in delavni teden.se je razširilo tudi na Jug, kjer je delavni teden 55 ali 60 ur vse drugo kot izjema. Najvažnejši predlogi so oni, ki hočejo uvesti takoj petdnevni delavni teden 34 ur. To je ravno, kar organizirano delavstvo smatra kot absolutno potrebno, da se vsaj začasno reši problem “tehnologične n e z a poslenosti,” ki je posledica razvoja in izpo-polnjenja modernih strojev. Zakonski predlogi v tem smislu so bili vloženi v legislaturah držav Illinois, Massachusetts, Pennsylvania, New York in Washington. Ti zakonski predlogi določajo, da pet dni dela, obsegajočih ne več kot 30 ur dela, naj pomen ja zakoniti teden dela in šest ur dela na dan naj bo zakoniti dan dela, razun ako gre za skrajno silo v slučaju ognja, povodnji ali nevarnosti za lastnino in življenje. Zakonski načrt, predlagan v Pennsylvaniji, dovoljuje čezurno delo (overtime) do dveh ur na dan, ako se plačuje poldrugikrat toliko na uro kot za redni čas. Zakonski načrt v Illinoisu določa, da petdnevni teden ostane v veljavi do 1. decembra 1934. V legislaturi države Washington se predlaga teden 30 ur dela na vse delavce razun poljedelskih in hišnih. V legislaturi države Massachusetts je bila uvedena resolucija, s katero naj se zaprosi kongres, naj sprejme zakon, ki bi prepovedal meddržavno trgovino z blagom, produciranim v tovarnah, kjer delavci delajo več kot 5 dni na teden ali 6 ur na dan, in da garantira, da se v teh industrijah plačuje minimalna mezda, ki naj bo primerna ameriškemu živ-ljenskemu standardu. V legislaturi 17 držav so bili uvedeni razni zakoni za krajši čas dela: v splošnem za vzakoni-1 tev osemurnega dne in za prepoved nočnega dela za ženske in 1 otroke. Zanimivo je, da tudi južne države, kamor se je pre-j selila tekstilna industrija, ki je poprej cvetela na Vzhodu, se strinjajo s tem gibanjem za kraj- j ši delavni teden. Tako je poslanska zbornica države South Carolina sprejela resolucijo, ki priporoča enakost delavnih ur v tekstilnih tovarnah South Caroline, North Caroline in Georgije. Na drugi strani je legi-slatura države Georgia sprejela resolucijo, naj se skrajša delo v | predilnicah na 8 ur na dan in 48 ur na teden, ako tudi države North in South Carolina, Flori-1 da in Alabama sprejmejo enake zakone. Resolucija naglaša, da (krajše ure dela bi imele za posledico zaposlenost za več ljudi, povečale kupovno silo industri-| jalnih delavcev in odpomagale nezaposlenosti. Petdnevni in 30-urni teden je j postal predmet razprave tudi v . kongresu. Reprezentativ Con-^nery iz Massachusettsa je uvedel zakonski predlog, ki naj prepoveduje meddržavno trgovino z blagom ali produkti, ki so bili izdelani v tovarnah, kjer delavci i delajo več kot 5 dni na teden ali več kot 6 ur na dan. Ta predlog se obrazložuje s tem, da bi prinesel zaposlenost milijonom delavcev, ki so jih moderni stročji oropali možnosti dela. Sena-; tor Black iz Alabame je pred-I iložil enak načrt v senatu. I (Daljo na 2. strani) DAN ZDRAVJA OTROK (Piše dr. F. J. Arch, vrhovni zdravnik J. S. K. Jednote.) Pred desetimi leti je organizacija, znana pod imenom American Child Health Asso- j ciation, določila dan 1. maja kot narodni praznik za zdravje otrok. Ta majski dan je bil po-1 trjen potom kongresne resolucije leta 1924 in se zdaj poudarja potom državnih in kra-( jevnih zdravstvenih oblasti vse Severne Amerike,, To ponavljajoče se pomladno poudarjanje potrebe zdr ivja mladih otroki je jako koristno. To dviga tozadevno izob *azbo staršev in pospešuje vse,. kar služi v protekcijo otroškega zdravja. Ni dvoma, da pe gozdovi izkoriščali samo za dobiček lesnih družb. Poraba lesa v tej deželi je ogromna in gozdovi se sekajo trikrat hitreje, kot jih mora nadomeščati nova rast. Za samo eno nedeljsko izdajo velikega ameriškega dnevnika se porabi lesa s šestnajstih akrov gozda. Železnice potrebujejo letno 130 milijonov novih železniških pragov. Za telegrafske in telefonske drogove se poseka letno 5 milijonov dreves. Koliko lesa se porabi za stavbe, za pohištvo in drugo, je nemogoče navesti. Povprečno vzeto se poseka v Zedinjenih državah letno 250 milijonov dreves in se s tem zmanjša površina gozdov za 18,500 kvadratnih milj. Šele v zadnjih desetletjih so začeli narodni ekonomi resno razmišljati o pogozdovanju. Države, lesne družbe in razne pri-Ivatne institucije so zadnje čase mnogo storile v tem oziru, kljub temu pa je nadomeščanje posekanih gozdov z novimi nasadi mnogo počasnejše od uničevanja. Na zanimivo idejo je prišel pred nekaj leti bogataš James G. Eddy iz Seattla, Wash. U-stanovil je v vznožju Sierra Nevada gorovja, kakšnih 100 milj vzhodno od mesta Sacramento v Californiji, takozvano drevesno vzgojevalnico, ki obsega 83 akrov. Strokovnjaki se v tej vzgojevalnici bavijo z gojitvijo novih ali izboljšanih drevesnih vrst. Z izbiranjem in križanjem hočejo vzgojiti iglasta drevesa (neke vrste smreke), ki bodo doraščala hitreje kot dosedaj znane vrste ter bodo poleg tega dajala boljši, trpežnejši in manj grčav les. V to svrho so dobili sadike in seme smrek iz Mehike, Francije, Italije, Kitajske itd. Najhitreje rastejo smreke, domače v okraju Monterey, Calif. Cvetje teh smrek oprašijo s cvetnim prahom drugih vrst smrek, da iz tako produciranega semena producirajo drevesa, ki ne bodo samo hitro rastla, ampak ki bodo tudi uspevala v različnem podnebju in dajala zaželjene vrste les. Kar je bilo mogoče doseči pri sadnem drevju, se more z ozirom na rast in les dose či tudi pri gozdnem drevju. Proces bo sicer trajal par desetletij, toda strokovnjaki, ki se s tem bavijo, so prepričani da bodo vzgojili smreke, ki bodo v 25 letih dosegle višino 80 čevljev in debelino 16 palcev, zakar je danes pri povprečnem smrečju treba 50 do 65 let. Za slične poskušnje pri listnatem drevju so si znanstveni ki izbrali črne gozdne orehe pa cifičnega obrežja. Ni dvoma, da bodo s sistematičnim delom dosegli pri gozdnem drevju slie ne uspehe, kot jih je dosege znameniti rastlinski čarovnik Luther Burbank pri sadnem drevju, vinski trti, žitih, zelenjavi, cvetlicah in drugih rastlinah. Naravni zakoni pač veljajo za vse rastline enako. E ODMEVI IZ RODNIH * KRAJEV za P' >pn" V Beogradu izdana knjiga o splošni državni statistiki za leto 1932 izkazuje, da je imela Jugoslavija 31. decembra tega leta 14,296,431 prebivalcev. Popis 31. januarja 1921 je izkazoval le 11,984,911 prebivalcev, torej je prebivalstvo od tega časa do konca leta 1932 narastlo za več kot 2,300,000. Na vsakih 1000 moških v Jugoslaviji pride 1021 žensk. VSAK PO SVOJE iffc Za prekmurske razmere je posebno značilno, c|a medsebojne spore večkrat skušajo poravnati s požigi. Drugod opravijo take posle s pestmi in količi v Prekmurju pa s požigi. Skoro ni tedna, da bi ne gorelo kje v okrožju Sv. Benedikta. Nedavno so pogorele hiše in gospodarska poslopja posestnikom Zrinjskemu v Ivanovcih, Podlesniku v Seleborcih in Barbariču isto-tam. V Dobravljah pri Ajdovščini je požar uničil hiše posestnika Ivana Slokana in posestnic Ide Vovkove in Marije Hrobatove. Na pomoč prihiteli gasilci so mogli rešiti le nekaj opreme, gospodarskega orodja in živine. čudna je letošnja pomlad. Daši je postalo vreme že precej gorko, je ostala imovina vložnikov mnogih bank še vedno zmrznjena. In kar je še bolj značilno, kljub temu, da je že minil Zeleni Jurij, nirrfamo na programu še nobenega piknika. * Mnogi ameriški državljani, ki so pred par leti mislili, da igrajo na borzi, so prepozno spoznali, da se je le borza igrala z njimi. ❖ Bivši newyorški župan Jimmy Walker in njegova dolgoletna prijateljica sta se pretekli teden poročila v mestu Cannes, Francija. Poroka se je izvršila za zaklenjenimi vratmi, pred katerimi sta stala na straži dva žan-darja. Najbrž so se bali, da se kateri izmed obeh zaročencev v zadnjem hipu splaši in pobegne. * Če je res ves svet “crazy,” kot nekateri trdijo, tedaj sedanji moderni ženski klobuki točno odgovarjajo duhu časa. * Rim imenujejo večno mesto, vendar ga je zadnje čase pose-tilo le par evropskih državnikov. V Washingtonu pa se te dni zbirajo diplomatični zastopniki iz vseh dežel sveta. Morda je to kaj v zvezi z dejstvom ,da ima Stric Sam največjo zlato rezervo; zlato je za vabo mnogo močnejše kot makaroni in polenta. Zlato ne vleče nase samo strele, V Botkovcih pri Ptuju se je zadušila v dimu in ognju 781etna Marija šori, ki je prebivala popolnoma sama v svoji bajti in je bila sploh znana kot čudaška ženska. Od petrolejske svetilke ,aiji..ie.y.a§l.a...Q>i.kk.a »A-fcellSSu. j ampak tudi diplomate. Posestnik Alojzij Volnar, ki je skozi okno opazil dim in ogenj v koči, je s pomočjo dveh okoličanov vdrl z kočo. Starka je bila že mrtva, ogenj pa je bilo še mogoče pogasiti. Dne 5. aprila je po dolgotrajni bolezni umrl lavantinski kne-zoškof dr. Andrej Karlin, ki je bil od leta 1911 do 1919 škof v Trstu, odkoder se je umaknil ita-ijanskemu nasilju v decembru 1919. Leta 1923 je bil imenovan za lavantinskega škofa s sedežem v Mariboru. Pokojnik je bil rojen 15. novembra 1857 kot najmlajši izmed osmero otrok kmečkih staršev v Stari Loki na Gorenjskem. Zarubljena pokojnina. Upokojenemu rudniškemu nameščencu g. Josipu Pihlerju v Tr-aovljah je bila zarubljena vsa pokojnina baš, ko je odhajal skozi vrata rudniške blagajne. Ker je ostal brez denarja za stanovanje in hrano, je mož ves obupan odšel proti Savi in ker ga že več dni ni na spregled, se vsi bojijo, da ni storil nekaj obupnega. Vsi se tudi čudijo, kako se je mogla izposlovati žepna plenitev zaradi nekih, že okrog pet let starih dolgov in mu zaseči vso pokojnino. Goljufija z dokumenti za beračenje. Nedavno je celjska policija aretirala 29 letnega muslimana Salka Sinanoviča, ker je bil v posesti dokumentov za beračenje, ki jih je sam izdeloval in prodajal. Pri njem so našli okrog 15 potvorjenih pripo-poročil za pogorelce, oškodovance po povodnji in za nabiranje prispevkov za gradnjo neke cerkve Srca Jezusovega. Imel je tudi prazne formularje takih priporočil, ki so žigosani s štampiljko okrožnega sodišča v Banjaluki. Optanti iz Istre se naseljujejo v Južni Srbiji. Iz Skoplja po-(Dalje na 6. strani) Pri nas imamo depresijo in bančno zmrzlino, v Italiji Mussolinija in ricinovo olje, v Nemčiji Hitlerja in židovske pogrome, v Egiptu sušo, v Južni Ameriki poplave, v Bolgariji bombe, v Jugoslaviji diktaturo, v Mehiki kugo na parkljih in gobcih, na Japonskem potrese, na Gubi revolucijo, na Kitajskem vojno itd. Pa naj reče kdo, da ni prijetno na svetu! * V Zedinjenih državah se govori nad 50 različnih jezikov, toda v vseh teh jezikih je beseda “dolar” najbolj znana in spoštovana in vsem najlažje razumljiva. * Iz Washingtona poročajo, da je Mrs. Franklin D. Roosevelt oni dan poreden jahalni konj vrgel v blato. Konjiček najbrž pozna paragrafe visoke družbe, pa si je mislil, da kar se spodobi za angleškega prestolonaslednika, se spodobi tudi za soprogo predsednika Zedinjenih držav. * V Bridgeportu, Conn., je mirovni sodnik Louis Pečk poročil mladi par kar v njunem avtomobilu. Nevesta namreč ni hotela z avtomobila v sodnikov u-rad, ker ni imela nogavic. Je pač pomlad in punci se je tako mudilo k poroki, da ni vtegnila niti nogavic obleči. * Nemški diktator Hitler pripoveduje svojim vernikom, da so v svetovni vojni prav za prav Nemci zmagali. On bo že vedel, saj je imel saržo kaprola! * Splošno se priznava, da je ameriška zvezna pošta izredno točna, vestna in zanesljiva. Mno-jgi državljani mislijo tudi, da je |ta institucija skoro po božje i vsevedna in vsemogočna, kajti vsak dan vržejo v poštne nabiralnike do 800 pisem brez vlakih naslovov. I (Dalje na 2. strani) r!r “JVo'Va "Doba” GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru. Naročnina za člane 72c letno; za nečlana $1.50; za inozemstvo $2. OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY čase. Kar bo prestalo to resno krizo brez hudih ran, bo Zbašnik je bil tisti, ki se je bo-imelo najlepše pogoje za zdravo in krepko življenje v bliž- ril na 12. konvenciji v Lorainu nji bodočnosti. lastno jednotino glasilo, Naša J. S. K. Jednota se je dosedaj dobro držala in če Zbašnik je kumoval atletične ji vsi člani ostanemo lojalni, bo izšla iz viharja depresije bolj krepka in čvrsta kot je bila kdaj prej. Vztrajali smo pri njej toliko časa, ostanimo ji zvesti še to kratko dobo, saj lepša bodočnost je že na vidiku. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA KDO JE KRIV? Subscription for members $.72 per year; non-members $1.50 — ! —■J Advertising rates on agreement NOVA DOBA, Naslov za vse, kar se tiče lista: 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. VOL. IX. NO. 17 Doba hitrih izprememb Razmere se v današnjih časih tako hitro izpreminjajo, da jim le s težavo sledimo in se jim še težje prilagodimo. Koliko se je izpremenilo v zadnjih par desetletjih na poljih industrije, tehnike, prometa in splošnega ekonomskega in družabnega življenja! Novi stroji, čudovito izpopolnjena prometna in komunikacijska sredstva, nove iznajdbe in novi nazori, vse je takorekoč deževalo na nas, in to s tako hitrostjo, da se splošni gospodarski sistem ni mogel sproti prilagoditi izpremenjenim razmeram. Za nameček je prišla še svetovna vojna, bedasta prohibicija, blazna denarna špekulacija, kupičenje dolgov in končno gospodarski zastoj, ki po obsežnosti in trdovratnosti nima para v novejši zgodovini te dežele. Presenečeni smo zrli na te pojave in ugibali, kaj nam prinesejo. Stroji so milijonom pridnih delavcev vzeli delo, vojna nam je navalila na rame težke dolgove, prohibicija je zastrupila zdravje in moralo prebivalstva, rodila brezpri-rnerno korupcijo in ovirala koristno delo postavodajnih zbornic, denarna špekulacija visokih finančnikov pa je požrla življenjske prihranke stotisočerim družinam. Narod je nekaj časa to molče prenašal, polagoma je začel mrmrati, ob priliki volitev pa je glasno izpregovoril, da hoče izpremem bo. Da-li si je izbral pravo pot izpremembe k boljšim razmeram, ima vsak pravico soditi po svoje, toda pokazal je nad vsak dvom, da hoče radikalno izpremembo, in to že nekaj šteje. Predstavniki naroda na odgovornih mestih so izpre-videli, da se morajo lotiti resnih operacij, četudi bo bolelo nekatere njihove ljubljence. Ljudstvu, ki je izgubilo težke milijarde v finančnih polomih, jč treba rešiti, kar se rešiti da, in mu zopet vrniti zaupanje v denarne zavode. V koliko so dosedanji tozadevni ukrepi praktični in koliko nezadostni, je za enkrat še težko reči. Skoro gotovo pa je, da bodo v bodoče vsi denarni zavodi vsaj delno pod vladno kontrolo in da v bodoče ne bo moglo več priti do take finančne anarhije, kakršno smo ravnokar preživeli. Žrtve so bile velike, toda za bodočnost ne bodo brez koristi. Prohibicija je omiljena in bo v doglednem času najbrž sploh odpravljena. Ta izprememba bo narodu v gospodarskem oziru toliko koristna, da se bo dobiček v obliki davkov stekal v zvezno, državne in mestne blagajne, mesto, da bi sel v žepe butlegarjev, raketirjev in koruptnih uradnikov. Poleg tega bo izprememba odpravila mnogo grde špijonaže, podkupovanja in šikaniranja in bo ljudstvu vrnila dober kos osebnih svobodščin. Prohibicija je rodila zastrupljevanje in pijančevanje, omiljenje in morebitna odprava iste pa zna dovesti do prave zmernosti, katero želijo vsi pametni ljudje. Velika brezposelnost, ki tako krvavo tepe delovno ljudstvo, je zahtevala in še zahteva silne žrtve, toda imela bo vsaj eno dobro posledico: delovni čas bo radikalno skrajšan. Skrajšanje delovnega časa so napredni delavski voditelji /e davno zahtevali, toda 30-urnega tedenskega delavnika bi v takozvanih normalnih časih morda še v petdesetih letih ne dosegli. Priti je morala na pomoč velika brezposelnost. Vpričo modernih strojev je mogoče brezposelne delavce zaposliti le, če se znatno skrajša delavnik. To je končno uvidel tudi zvezni kongres in v senatni zbornici je bil že sprejet zakon za 30-urno tedensko delo. Kdo bi bil pred par leri ali celo pred enim letom pričakoval kaj takega! Iz Washingtona je došla tudi vest, da je predsednik apeliral na legislature posameznih držav, naj s postavami določijo minimalno plačo. Delavec mora imeti primerno plačo in s tem krepko nakupovalno moč, da more kupovati izdelke industrije in pridelke farm. Le na ta način si bo moglo opomoči narodno gospodarstvo. Primerne življenjske plače za delavce pa se morajo zavarovati s postavami, ker brezposeln delavec sam je brez moči napram izkoriščevalcem, ki poznajo le svoje žepe. To za enkrat še ni doseženo in izvršeno, vsaj v večini držav ne, toda značilno je, da je prišel tak poziv z najvišjega mesta v deželi. Vse to in še mnogo drugega dokazuje, da se v gospodarskem in družabnem sistemu dežele vrše velike in hitre izpremembe in da so med njimi tudi take, ki bodo trajne vrednosti za delavce in za narod sploh. Nekatere teh izprememb se morda v praktičnem življenju dežele ne bodo izkazale za praktične in primerne in jih bo treba pozneje popraviti in izboljšati. Vsekakor pa ni umestno, da jih obsojamo predno imajo priliko pokazati svoje dobre in slabe strani. Vse modrosti nihče ne poseduje in vseh ljudi še nihče ni mogel zadovoljiti. Saj še v malih društvih razni ukrepi ne zadovoljijo vseh članov. Težko je v današnjih časih življenje, toda na gotov način je vrlo zanimivo. Tisočere izpremembe se vrše dan za dnem pred našimi očmi in glede mnogih lahko upravičeno upamo, da nam v doglednem času prinesejo lepše in boljše Odkar je bilo priobčeno sedemmesečno finančno poročilo in stanje JSKJ z dnem 31. decembra 1932, me je več članov vprašalo za podrobnejša pojasnila glede izgube na American State Bank & Trust Co. v Pittsburghu. V poročilu sem namreč navedel, da bo eventualna izguba znašala najmanj 5,000 dolarjev, a danes želim to izjavo amendirati in povem, da bo končna izguba znašala najmanj OSEM TISOČ DOLARJEV. Da ne bo treba vsakemu članu posebej odgovarjati, naj v navedeni stvari velja sledeče pojasnilo : V American State Bank & Trust Co. smo imeli naloženih 10.000 dolarjev na obresti. Ob času, ko je bila vloga narejena, nam je navedena banka predložila predpisano poroštvo in to poroštvo je bilo zatem vsako leto obnovljeno. Za poroštvo smo imeli dve polici, vsaka v vsoti 5.000 dolarjev. Ena polica je potekla dne 15. maja 1931 in druga dne 15. avgusta 1931. Še pred polletno sejo glavnega odbora meseca julija 1931 je navedena banka sporočila glavnemu uradu, da ne more več dati poroštva. To je bilo sporočeno odbornikom pri polletni seji meseca julija 1931 in takrat je bila ena polica za 5.000 dolarjev že potekla. To ae pravi, da ob času, ko se je vršila navedena polletna seja, je bilo pri navedeni banki že 5.000 dolarjev NEZAVAROVANIH. Glavnemu odboru se je pri navedeni polletni1 sporočilo, da je Pennsylvania Bank & Trust Co. v Pittsburghu pripravljena prevzeti vlogo pod istimi pogoji in da nam obenem izroči predpisano poroštvo v vsoti 10,000 dolarjev. Soglasno 5 to ponudbo je glavni odbor rklenil, da se ima gornja vloga v znesku deset tisoč dolarjev prenesti iz American State Bank & Trust Co. na Pennsylvania Bank & Trust Co., čim-hitro prejme glavni urad vse potrebne listine od banke. V kolikor je meni znano je bila Pennsylvania Bank & Trust Co. pripravljena vlogo vsak čas sprejeti ter zadostiti vsem zahtevam naše Jednote, in je v tem smislu tudi sporočila glavnemu uradu, toda faktorji, ki so imeli to stvar v oskrbi, se niso pobrigali, da bi se bila vloga prenesla. Posledica te zanemarjenosti je bila ta, da ko je American State Bank & Trust Co. meseca septembra 1931 zaprla vrata in krahirala, ni imela naša Jednota za gornjih deset tisoč dolarjev prav nobene varščine ali poroštva. Glavna krivda za to nezaslišano zanemarjenost pade, seveda, na bivšega predsednika glavnega nadzornega odbora, Rudolfa Perdana, kojega dolžnost je bila paziti, da so vsa bančna poroštva pravočasno obnovljena, in da ne bi naš denar nikjer ležal brez običajne protekcije. Brat Perdan, ki se je tako zanimal za poroštvo glavnega tajnika in ki se kaj rad pobaha, kako strog in natančen je bil in je še vedno pri izvrševanju njegovih uradniških dolžnosti, je torej dopustil, da je bil naš težko zaslužen denar na American State Bank & Trust Co. cele ŠTIRI MESECE BREZ VSAKE PROTEKCIJE. Kaj bi bili člani rekli meni, ako bi bil tako površen pri e!y-ški banki, na kateri smo imeli stalno od 40 do 50 tisoč dolarjev na čekovni vlogi in ki je krahirala meseca januarja t. 1. Jaz sem z navedene banke denar pobral še predno je staro poroštvo poteklo, ker sem znal, da banka ne bo mogla dobiti novega poroštva in sem tudi vedel, da tako velike svote ni tako mali banki zaupati brez vsake protekcije. Toda denar sva z glavnim blagajnikom dvignila na način, da ni mogel nihče slutiti, da imamo pri glavnem tajništvu kak dvom o solidnosti te banke. Ko je brat Perdan izvedel, da American State Bank & Trust Co. več ne more dati običajnega poroštva, je bila njegova dolžnost zahtevati, da se omenjena vloga takoj dvigne. V poletju 1 leta 1931 je bilo zelo malo 1 bank, ki niso bile v stanu dobiti poroštva, in če ga American State Banka ni mogla dobiti, je 1 bil to dokaz, da mora biti nekaj ' narobe. In če se pred julijsko 1 sejo ni ničesar storilo v protek- 1 cijo gornje vsote, zakaj se ni ta- ^ koj PO julijski seji podvzelo < potrebne korake, da se omenje- ( na denarna vloga primerno zavaruje. O tej stvari bi bil poročal že na zadnji konvenciji, toda ko sem videl, kako je odbor za prošnje in pritožbe Perdana opral radi razžaljenja članstva, in ker so mi nekateri člani konvencije očitali, da sem sovražnik Perdanov, sem rajši molčal. Čudno se mi pa vseeno vidi, da me do sedaj še nijeden član chijske federacije (tudi brat Kapelj ne) ni interpeliral glede te stvari. Tako globoko posegajo v jednotiiie probleme, v poroštva glavnih odbornikov, posebno glavnega tajnika, in v razne izdatke, toda do danes se nihče ni mogel toliko ojunačiti, da bi se drznil vprašati od kod, čemu in zakaj tako velika izguba pri American State Bank & Trust Co. Menda zato ne, ker je brat Perdan član federacije, skozinskoz dober in zvest tovariš v vsakem oziru, in dobrega tovariša je treba vedno prote-žirati. Naj še omenim, da ob času, ko je American State Bank & Trust Co. propadlla, NISEM bil jaz član glavnega odbora, da bo pa članstvo vedelo, da sem se tudi kot navaden član zanimal za jednotino premoženje, naj velja sledeča zgodbica: Ko je Bank of Pittsburgh, N. A., propadla, sem takoj zaupal bratu Balkovcu, tedanjemu in sedanjemu glavnemu nadzorniku naše Jednote, da bodo njej sledile še druge banke. O American State Bank & Trust Co. sem že prej znal, da je zavozila na pečine, in ko mi je brat Balkovec povedal, da imamo tam še vedno 10,000 dolarjev brez poroštva, sem mu nujno svetoval, da se denar takoj dvigne. To je bilo na pondeljek, banka je zaprla pa v petek. Brat Balkovec je na moje priporočilo takoj brzojavil na Ely, da se naj vloga nemudoma dvigne, toda ker mora pri nas vsak ček potovati od Poncija do Pilata je bilo že prepozno, kajti naš ček je dospel v Pittsburgh šele v soboto, ko je bila banka že zaprta. Torej tukaj je dokaz, če bi bil naš glavni blagajnik pooblaščen v takih slučajih čeke sam podpisovati, bi bil on I lahko gornjo vsoto rešil, in to I po meji previdnosti. Takih j zgodbic bi lahko povedal še več, j da bi članstvo znalo, da ni bil I Perdan tisti, ki je bil na vidiku in na straži, ampak Zbašnik. mu oddelku, iz katerega smo do sedaj že porabili kakih šest do sedem tisoč dolarjev v podporo brezposelnim članom, in Zbašnik ni prihajal nikdar brez kakih novih idej na odborove seje. Kljub temu pa, da je Zbašnik vedno deloival za korist JSKJ, in da do danes ne more nihče trditi ali dokazati, da je Zbašnik zakrivil najmanjši prestopek pri Jednoti, se ohijska federacija kaj rada zaletava v njega, da bi pa pred svojim pragom nekoliko očistili, jim pa še na um ne pride. Pa brez zamere. Prihodnjič kaj več. Z bratskim pozdravom, Anton Zbašnik, glavni tajnik. VSAK PO SVOJE Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki Ely. Minnesota (Nadaljevanje iz 1. strani) Neki evropski znanstvenik trdi, da imajo Američani mentaliteto osemletnega dečka, če je to res, tedaj imajo Evropejci mentaliteto štiriletnih pamžev, ki si kažejo jezike preko mej in ograj, katere so zgrajene iz pušk GLAVNI ODBOR a) Izvrševalni odsek: Predsednik: PAUL BARTEL, 339 N. Lewis Ave., Waukegan, III-Prvi podpredsednik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn. . n Drugi podpredsednik: LOUIS M. KOLAR, 6011 Bonna Ave., Cleveland. Tajnik: ANTON ZBAŠNIK, Ely, Minn. Pomožni tajnik: LOUIS J. KOMPARE, Ely, Minn, Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Ely, Minn. _ p. Vrhovni zdravnik: DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St.. Pittsburgh. Urednik-upravnik glasila: ANTON J. TERBOVEC, 6117 St. Clair Cleveland, O. b) Nadzorni odsek: Predsednik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33rd St., Lorain, O. n 1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, 6207 Schade Ave., Cleveland, 2. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh, P* jjj c>0( 3. nadzornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St., Joliet. ,j, 4. nadzornik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. . ' ___________________________________________________________________________ng GLAVNI POROTNI ODBOR: "1 Predsednik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton, 0. fia 1. porotnik: JOHN SCHUTTE, 4751 Baldwin Ct„ Denver, Colo. « 2. porotnik: VALENTIN OREHEK, 70 Union Ave., Brooklyn, N. *• “ 3. porotnica: ROSE SVETICH, Ely, Minn. R] 4. porotnik: JOHN ŽIGMAN. Box 221, Strabane, Pa. |aj, ■ L Jednotino uradno glasilo: L, NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. - ^ ZDRUŽEVALNI ODBOR: Tajnik: JANKO N. ROGELJ, 6207 Schade Ave., Cleveland, O. tli lani 1. odbornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St., Joliet, 2. odbornik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn. ____✓ % . til ftfd Pravni svetovalec: WM. B. LAURICH, 1900 W. 22nd PI., Chicago, ' , ____________________________________________________________________ — 1 sit Vse stvari, tikajoče se uradnih zadev, naj se pošiljajo na glav nega #»• ‘l|| ; denarne posiljatve pa na glavnega blagajnika. Vse pritožbe in prizive naJ slovi na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov, P flej» za zvišanje zavarovalnine in bolniška spričevala naj se pošiljajo na vrn zdravnika. ^ Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in izPrernCI?1^, ^ slovov naj se pošiljajo na naslov: Nova Doba, 6117 St. Clair Ave., Cleveia ^ Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki je najboljša jugosloyansW^, UI](J varovalnica v Zedinjenih državah in plačuje najliberalnejše podpore svojim « ^ Jednota je zastopana skoro v vsaki večji slovenski naselbini v Ameriki, 1 n>) hoče postati njen član, naj se zglasi pri tajniku lokalnega društva ali P ^ piše na glavni urad. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člani belega P1 -cIn> ‘1 neoziraje se na njih vero, politično pripadnost ali narodnost. Jednota 8^.j8di®’ hfi tudi otroke v starosti od dneva rojstva do 16. leta in ostanejo lahko v n* s kem oddelku do 18. leta. Pristopnina za oba oddelka je prosta. ^ Premoženje znaša nad $1,600,000.00. Odrasli oddelek je nad 104% solventen, mladinski nad 2,000%* . Pomladna idila bi brez dežja ne bila to, kar je. Zato po navadi dež vsako pomlad dobro obrodi ; posebno v aprilu. Jaz nisem navdušen za vodo v nika-ki drugi obliki samo pomladnemu dežju sem prijatelj. Njegov daljni sorodnik, jesenski dež je mrzel in ugrizljiv in curi izpod neba v dolgočasnih curkih, kot iz razdrapanega čebra. Vse drugače vesel in živahen je pomladni dežek. Po cestah in strehah peketa kot razposajena plesalka, ljubko te poščegeče po obrazu in se zmuzne za vrat, pri izzivajoče prikrojenih ženskih oblekah pa bogvekam. Pomije po cestah vso zaostalo zimsko nesnago in podjetno brizga izpod koles avtomobilov, kar je jako prijazno opazovati, če nisi preblizu. Kadar pada božanski pomladni dežek, ni prahu, ne vročine, niti muh, brencljev in komarjev. Od dežja razmočeni prah se sicer prime čevljev in nogavic, kar pa je vsekakor bolje, kot da bi šel v nos. Tako imajo več dela čistilci čevljev in perice, kar pomaga k večji snagi in večji cirkulaciji denarja. Pomehkuženi ljudje na vzhodu in srednjem zapadli se branijo dežja z dežniki in kišobrani; ti naj bi si vzeli za vzgled prebivalce zapada, ki se za par tisoč galon pomladnega dežja niti ne zmenijo. Ali pa naj bi pogledali robina, ki v pomladnem dežju najbolj razposajeno prepeva, sedeč neženirano na brstečem drevesu — brez not in marele. Pomladni dež privabi iz rjave ruše zeleno travo, pestre cvetlice in tolste gliste za robine; iz popja dreves in grmovja pričara svileno listje in duhteče cvetje; preko neba razpne sedmerobarv-no mavrico, da se rosno cvetje črešenj, breskev, hrušek, jabolk in magnolij zasmeje, kot bi se smejalo milijon lepih otrok skozi solze sreče. V pomladnem dežju tudi sijajno uspeva pomladni nahod, iz posledic katerega se razcvete nos v prelesten piruh ali žarno-rdečo potonko — kar brez 3.2-procentnega piva. Naj živi veseli, gorki, žametno mehki pomladni dež in vsi, katere moči — kol’kor kapljic, tol’ko let! A.J.T. -------o------- . DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI (Nadaljevanje iz 1. strani) zapušča soproga, tri sine, eno hčer in dva brata, v starem kraju pa mater in brata. Mrs. Paula Žigman, bivajoča na 6314 Orton Ct, v Clevelandu, 0., je dobila iz starega kraja vest, da ji je dne 22. marca umrla mati Frančiška Jankovič, stara 80 let, bivajoča v vasi Kal pri Št. Petru. V Clevelandu žalujejo za njo trije sinovi, Andrej, Joe in Jerry Jankovič, hči Ivana, omožena Leskovec, in hči Paulina, omožena Žigman. V Waukeganu, 111., so našli mrtvo 78-letno Mary Podboj, ki je bila rojena v Borovnici. Neki dan je izginila od dpma neznano kam in po treh dneh so jo našli mrtvo. V Waukeganu zapušča dva sinova. V Elyju, Minn., je zadet od kapi umrl 47-letni Louis Govže, rojen v vasi Breg pri Ribnici. Zapušča soprogo, dva sina, ki sta v višjih šolah v St. Paulu, hčer in brata. RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA (Nadaljevanje iz 1. strani) poškodovan, vendar sodijo zdravniki, da je njegovo smrt pripisovati razburjenju zaradi bombnega atentata. V KINGS COUNTYJU, New York, je bila vložena nedavne peticija, da se odstrani iz urada komisarja rekordov, Hymana S.chorensteina, češ, da je mož nekompetenten, ker ne zna niti či-tati niti pisati; pri tem pa znaša njegova letna plača $7,500. SEDEM LET je živel kot ptič Sherman Hutchinson, bivajoč v okolici mesta Hanford, California. Pred sedmimi leti je bil oropan, ko je spal pod drevesom na tleh. To ga je tako razjezilo, da si je zgradil malo primitivno kočico v vejah ogromnega drevesa zunaj mesta in je stalno tam prenočeval. Tel dni je umrl vsled mrtvoudnosti. stroške zemljišče preorati i" s praviti za setev. 1! °H( ZVEZNA BLAGAJNA ^ >>e bila letno okrog 250 1111 dolarjev davka od legal1,e!\ '°111 va. Ta vsota je pričakov^. % podlagi dosedanje porabe P* ^ JUGOSLAVIJA je jjj* da sprejema povabilo P’e( ^ nika Zedinjenih držav sto vanje ekonomskim ko"„ cam v Washingtonil. ^ ^ devnega zastopnika je V jugoslovanski poslanik c''' nid Pitamic. W trt' UC' A B E LARDO RODA* \ . rti 1 predsednik Mehike, je u bet; aprila sprejel v avdijeilC' ga ameriškega poslani^ a^j Danielsa in sprejel nje#0 j *Ur( verilne listine. Poroča ^ E deluje nato, da bi se li'ni maju sestala predsednik psu nih držav, Roosevelt, ni 1111 predsednik Rodriguez. e t _____ JAPONSKI vojni letajf’ j, metanjem bomb povzr°c j 1 cej'sno škodo inozemski1^, tucijam v severni KitaJ^; 1 je izzvalo ostre proteste 0 "i Zedinjenih držav lasti. Japonsko posl*111' j, r ' Washingtonu je n« ^ ^ uradno izjavo, da je ^ ‘ vlada pripravljena škodo, napravljeno ^ ^ inozemcev, če dotične i’^j '&( dokažejo, da niso skriviie H kega vojaštva. pic, VSTASKO GIBANJ^ zavzema nevaren obseg' ^ , ve ža vlado diktatorja 'o Cubi, ki je pod ameri^H tv'ktoratom, bi smela njenih držav v teh nered1 dovati z vojaštvom, N menja kažejo, da se Pr J Roosevelt ne namera''*1 ^ ti te pravice. 6,1 0(J i0ti ANGLIJA je ustavi1^ Ca ruskega lesa, lesnih ,1 f žita, bombaža, petrolej'^ ^, ni he in divjačine. rl’° l,0v . lja približno 80 procc^p kega uvoza v Anglijo- ^ V Anglije je posledica P1'0^;:!^ ti šestim Angležem v , L so bili obtoženi sabota^ul/^ terih sta bila dva dveletni oziroma tri le dva v deportacijo, ede11 iproščen. Lj' ZA KRAJŠI DELAVNIK (Nadaljevanje iz i. strani) Nekateri sicer dvomijo, da-li ima kongres po ustavi pravico regulirati ure dela celo kar se tiče izdelovanja blaga za meddržavno trgovino. Zato se go vori o amendmentu k ustavi, ki naj bi podelil kongresu pravico regulirati produkcijo in trženje blaga in določati minimalne mezde in maksimalne ure dela, ako gre za narodno potrebo.—FLIS. HENRY FORD je ponudil mestu Detroit tisoč akrov zemljišča, da na istem zaposli brezposelne delavce, katere mesto preživlja. Mesto Detroit je ponudbo sprejelo, ker upa s pridelki zemljišča prihraniti 40 do 50 tisoč dolarjev pri preživljanju brezposelnih in njih družin. Fbrd je tudi obljubil, da bo dal na svoje * NOVA DORA, APRTT, 26TH 1933 ENGLISH SECTION OF ▼ p« Ave. m " V oif»cial 0rgan o/ the Soulh Slavonic Catholic Union. AMPLIFYING THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS CURRENT THOUGHT Summer Activities Betsy Ross Invites You to Its Dance So r‘ties °UF '0c*ges embark on a program of outdoor ac-j„ S' \ hike into the country, a picnic on some farm, swim-I] fifties, outings and other functions of a social character gasr^°m‘nate in the lodge picture. I^aiii)a" prevail among sports indulged in by lodges. In L Sections of the country, the state of Pennsylvania for aJg)C(' We hardball teams organized, while softball 01 fter °U^ teams are more numerous in states like Ohio. The lnin£ factor in choosing either hardball or softball teams ats ,°Xpense necessary for the purchase of uniforms, baseballs, In °^er equipment to outfit a team. [Stri«arge c^ies> Cleveland, we find many playground ’ns^tiited not only by SSCU lodge teams, but by other irdb 1 onging to various denominations as well. A lodge *earn is very seldom to be seen in large cities, although Ml \ . 6r c^'es like Lorain, O.; Export, Pa.; Ely, Minn., hard-^ L‘'lnis predominate. c*ties sandlot baseball, which is composed of amateur refgj. JHc^ed by merchants and the like, usually are given GllCe *n the choice of playing fields. On Saturdays and Nl*f SUch baseball diamonds are already at the disposal of 0 teams, and no permits can be obtained for lodge hard-Ud artls because all available diamonds have been taken. Ne K Wee^days there is not sufficient time to play a hardball ippe e.Cause hy the time members come home from work, eat ftft ’ ^ is 6 o’clock in the evening, and a game cannot be ti i'i too7Venientl-v *)efore P’ m- anc^ finished before it ^ ar> ideal sport for lodge members. The ou be b; necessary to furnish a team completely is very small. Nggest exPense is the purchase of a tennis racquet, but it letnsp]vStoocl that this equipment be furnished by the players es- And again another stumbling block presents itself finis courts. The most eligible time to play a tennis thr °Ver ^he week-end, that is for members who work dur itnr(j VVeek. But did you ever try to get on a tennis court on p!'e^ 0r Sunday? In Cleveland, for example, you will find o 1 Rlx^h “winners” waiting for their turn,to play on each ft'1 !ipa^. ‘'aturday and Sunday afternoons. More people par-ln the game of tennis every year, yet very few additional fteJ°Urts have been provided for in the past ten years. 'Ve ver-v tew lodge tennis teams. It is most un-ovi(]0 e that municipal governments of larger cities do not U ^0r the building of more tennis courts each year. UcV, see then that, although the summer months have f iorii_ °t’fer by way of diversification in sports, it is difficult s to take advantage of all outdoor activities. By de-easj good old outing in the country is the cheapest and ^ticjp^ t’orm of summer entertainment for lodge members to 0j.Le ln- And this form of outdoor social function is a . much pleasure and satisfaction. The usual procedure \ is to hire a truck to trans-port the members to some Slly ach meiT>ber provides for his own foo or the good old swimming hole. ill III *Jlv 0vi>el >be PJ and* ; 8ft .e«* pa I«1".1«! :sS A 1)« niliil [lie# ,e Piv' ;0l'' P it- the Neis e i# di* nci ,ik» se. , n»» ;alc! oči11 im! .j^leVela ~------------ 1 °1' °t> to o llc?’ —Did you ever n f 0rtUnitvr'v^ertllat a £reat op-iH’*., ^ SSqtt , 8 *n the hands of to> S\^ " l°dges? It is that of ^ and it comes to ^ chi), 0(^&es by its contact r ipi. Udren. J e'y in have figured so o °Ur Union, especially -recent years> that ce jj. 'Snore their impor-, ^ Dro,! ation to the growth rV°nic of our South :’j JebeCo^ holic Union. They h *0ri ^Dr] tu a ^art °t our ij iey win heip *.V ofourUni-- A h Iy miidf6? C°untry is ex' re^L of lts y°uth- f k 1°inic y realizes that its i*?u»°i»t>,d moral stabilit^ h i atld e character of its >"a^“Cn- order to c°UrR1}b 1 state of civiliza- ht.arefuiive study for youth jn, I if, 'Vn as th°Utllned’ which is ,^ >fthethG educational , malf°llntry' ^ a cour 1 ^ 'e ri^ht provisions !v jwt rest adlC: oi its youth, we '’ hN ine5Ured that other I l(:teSl’0iiPerit!ntal to gr°wth ^tir -8u«h a« i are being neg' ]i righf th laws, san- II pe ’ e^c- W Social environ-ha, aVoncierf!n nd our children K, Her!l y Pr°tected in that ^WS are Pr°Perly ls laws that are le if Cleveland, O. — Spring is here, and at last some of our Betsy Ross members have j awakened from an all winter j rest. Now, to start the vehicle,! we wish to announce the greatest event of the year. On Friday evening, April 28, the Betsy Ross Lodge will celebrate its first dance of the year at the Slovene Workingmen’s Home on Waterloo Rd. This dance will be the first of the season for the Betsy Ross. We feel sure that it will be a success, as we have made an enviable record in social activities in the past seasons. A good time is in store for all those that will attend our dance, for the committee in charge is working hard in preparation of this affair. So take heed, joy-seekers of Cleveland and vicinity, and be sure to come to our dance. Music will be furnished by the well-known Bobby Geltman and his Radio Orchestra. I don’t believe I have to tell anyone about this orchestra. And the price? Believe it or not, it is only 35 cents, with checking of wraps, hats, coats, etc., free. Friends, lodges, brothers and sisters, lend us your ears for one more minute. After all this effort on the committee’s part, why can’t we set one night and 35 cents aside in order to attend this dance? Why not come and enjoy an evening of real entertainment? Vic Jazbec, Betsy Ross, No. 186, SSCU. rce a lod and h Vernal Opportunity vital to human happiness. Opportunities are open to every child now which 20 years ago were considered a scarcity. Many of us never had the opportunity when children to become members of our South Slavonic Catholic Union, and so we were obliged to learn the lessons taught by our fraternal contacts later in life. It should be impressed upon our children that they are enjoying a rare privilege in being members of our Union. This along with many others is an advantage that present-day youth has. The South Slavonic Catholic Union is a fraternal benefit organization engaged in a service which makes for the betterment of human kind. In an effort to provide such service, children have become an important part of our Union’s plan. Do something for the youth of your lodge. Teach the juvenile youth the true meaning of fraternalism. Urge a drive for new juvenile members as well as for adult membership. This is a fraternal opportunity. Take advantage of it. You have nothing to lose, but plenty to gain. Increase your juvenile membership. Bear in mind that in our juveniles, our SSCU finds a new strength, a strength unequalled. Frank ‘Lefty” Jaklich, No. 180, SSCU. Louis Adamic, author of “Dynamite” and “Laughing in the Jungle,” returned to the United States after a sojourn in Jugoslavia, where he visited his birthplace, Blato, near Novo mesto. Last year Adamic was awarded the Guggenheim Fellowship for study and leisure abroad, which enabled him to return to his native village after an absence of some twenty years. According to the New York World-Telegram, Adamic, when reaching New York City, was quoted as saying: “It seems I was sent over to inspect the country (Jugoslavia) for a powerful American millionaire. This millionaire whom I represented, according to the legend, was quite close to the President; in fact, the greatest man in America, and was interested in developing Jugoslavia. It got so that everywhere I went people talked to me seriously about this and wouldn’t believe any disclaimers I might utter.” SS. Peter and Paul No. 66 Bowling Results Joliet, 111.—Our JSKJ bowling team is going as strong as ever. With Brothers Joseph Baldy” McBride and John Doug” Horwath both shooting over the 600 mark and close to the 700 mark, the Slovene pin champs toppled the strong Hub Recreation team for three Bob Geltman to Play at Betsy Ross Dance Cleveland, O.—Don’t forget that Friday, April 28, is the date the Betsy Ross Lodge, No. ] 86, SSCU, is sponsoring its first annual dance of the year. The dance will be held at the Slovene Workingmen’s Home on Waterloo Rd. If you are looking toward having some real dancing entertainment, you will get it by attending our dance that evening. Bob Geltman and his radio orchestra will keep you all lively with their peppy and melodious music. Admission to the dance is only 35 cents, with checking free of charge. There will be plenty refreshments served. The Betsy Ross Lodge is again looking forward to the co-operation from all sister lodges in the vicinity, as well as all other friends, to attend our first annual dance of the year. The Betsy Ross Lodge surely will repay your hospitality by attending your affairs in the future. So don’t forget to attend, as a very good time is assured to all. Here’s hoping that wq will see you all attend. John P. Lunka, Sec’y, No. 186, SSCU. -------o------ Correction Two supreme officers of K. S. K. J., Frank Opeka of North Chicago, III., K. S. K. J. supreme president, and Frank Gospodarich of Joliet, 111., of K. S. K. J. Committee on Finance, stopped in the Nova Doba office during their stay in Cleveland this week. In last week’s issue appeared an article headed “Center Ramblers,” which was submitted by Ann Erzen of Center Ramblers Lodge, No. 221, SSCU. Due to a typographical error, Lodge No. 218, SSCU, appeared after Ann Erzen’s name instead of Lodge No. 221, SSCU. The original contribution, consisting of two sheets of official stationery paper, were clearly marked “From Center Ramblers, No. 221,” but due to the Mrs. Pauline Burja, formerly Miss Pauline Plevnik, arrived in Cleveland, her home town, Monday morning, April 24, after a stay in Jugoslavia for two years. Her husband, Mr. Mirko Burja, an officer in the Jugoslav army, is expected to join his wife shortly, where r.he two will remain during the spring and summer months. At the present time Mr. Burja is actively engaged in the army but will obtain a leave of ab sence soon. games on April 11, in one of the weekly sessions of the Jo- liet City League. TEZAK JSKJ FLORALS Papesh 188 156 202 Ramutta 180 160 165 McBride 236 234 '.?20 Kubinski 177 214 190 Horwath 211 212 187 Totals 992 976 964 HUB RECREATIONS Fisher 177 157 181 Stengle .. 167 182 200 Metta .... 160 164 171 Imfelot 185 148 211 Carlson 193 180 166 Totals 882 831 929 After our trip to the big city Easter Sunday, the team gath- ered 2977 pins, losing only one game by mere 14 pins. But what of it? We have a fine team. TEZAK JSKJ FLORALS Papesh 219 191 184 Ramutta 193 203 208 McBride 202 234 212 Kubinski 201 199 172 Horwath 158 182 221 Totals 973 1007 997 JOLIET..OIL CO. Marion . 173 183 244 H. Fay ... 169 247 210 Hamilton 192 177 180 F. Fay 173 203 187 Murphy 201 157 190 Tom Ireland will speak over Station WGAR of Cleveland next Sunday evening, April 30, at 6:15 o’clock. His subject will be “The project of a minimum wage law to combat the sweatshop and also to combat the depression in raising the buying power of the general public.” Instances have been recently found in Cleveland where girls were employed in the making of ladies’ hats for 13 hours a day at the rate of less than 4 cents an hour. The Ely Miner, weekly newspaper of Ely, Minn., reports in its April 21 issue that “Louis Champa has been named on the charter commission by Judge Hughes to succeed Leonard Sla-bodnik. The complete board met Wednesday evening and organized for work on the charter for the city to replace the one voted down at the election in February.” The report did not indicate whether or not Louis Champa is the same individual as the Supreme Treasurer of the South Slavonic Catholic Union who was appointed to the important post. The Ely Rod and Gun Club of Ely, Minn., re-elected Joseph Klobuchar asitssecretary-treasurer at its last meeting. Joseph Klobuchar was re-elected secretary for the ninth consecutive term. error already mentioned, No. 218 appeared in print. Editor. Totals ....... 908 967 1011 On Easter Sunday, April 16. our JSKJ bowlers rolled in St. Mary’s unit,participating in the Fourth annual Holy Name tournament held at C. Y. O. Center in Chicago. Results of the bowling of our brothers were not up to the usual standard, as all they collected was 2770 pins to take second place. The tourney will end April 30. ST. MARY’S (Joliet) Papesh .......... 169 181 215 Ramutta ......... 174 177 182 McBride ......... 178 215 199 Kubinski ....... 221 177 193 Horwath ......... 150 171 168 Totals ....... 892 921 957 A fine delegation of St. Mary’s and JSKJ followers and boosters accompanied the team. JSKJ bowlers wish to thank the St. Mary’s Holy Name Society. John L. Jeivtz, No. 66, SSCU. -------o------- PRESENT TWO PLAYS May 6 Is Interlodge Day Cleveland English-Conducted Lodges to Hold Dance and Banquet; Moving Pictures of Interlodge Field Day to Be Shown Cleveland English-conducted lodges of various denominations will again join hands on May 6, 1933, to stage the outstanding event of the year—the Interlodge Day. Both halls of the largest Slovene National Home in United States, namely, the Slovene National Home, 6411 St. Clair Ave., have been secured for this momentous occasion. Huge preparations, under way for many months, will have culminated Saturday, May 6, in the presentation of dance of dances in the upper hall, a banquet in the lower hall, and moving pictures of ball players, lodge members and the parade of the Interlodge Field Day. Movies will be shown during the dance intermission. The general public is invited to attend the Interlodge Day. Courtesy tickets admitting one to the dance at half price have been issued by the Interlodge officials, and may be obtained at Mrs. Kushlan’s and Blatnik’s confectionery stores; St. Clair Bathhouse; Enakopravnost, Journal and Observer offices, and from managers and players of the league. Anyone can secure these courtesy tickets. Dance commences at 8 :30 p. m. and will continue through to 1 a. m. Jack Nagel’s 12-piece Crusader Orchestra will furnish the music. Amplifiers will be used to broadcast music all over the hall. Each courtesy ticket has a stub attached upon which the guests may write their name, address and the name of the lodge or club of which one is a member; if a guest does not belong to any lodge, he or she is requested to write “non-member” in the space allotted. The banquet will start promptly at 6:30 p. m. Reservations for the banquet must be made through managers and players only. The cost per plate for basketball players will be 40 cents; for other guests the cost per plate will be 75 cents, which also includes admission to the dance. All reservations should be made at once, for the list of names of players and friends to attend the banquet must be submitted to Interlodge officials Monday, May 1, at a special meeting to be held in the St. Clair Bathhouse. Trophies will be awarded at the banquet. Each player and manager will receive a carnation. The three SSCU English-conducted lodges of Cleveland are members of the league. They are: George Washington, No. 180; Betsy Ross, No. 186, and Collinwood Boosters, No. 188. As in the past, the SSCU English-speaking members of Cleveland are going to have a strong representation at the lnter-lodge Day. The Slovene-speaking members of Cleveland lodges belonging to various denominations have local organizations whose purpose is to work for mutual benefit. The English-speaking members of Cleveland lodges subordinate to the many national organizations have for their central spot of local activity the Interlodge, under the capable leadership of its president, Heinie Martin Antončič. Center, Pa.—On Saturday, April 29, the Dramatic Club of Export, Pa., is going to stage two plays at the Slovene Hall in Center, Pa. This is the first event of its kind ever held in Center. One play will be given in English language, the name of it is “Kissing the Wrong Girl”; the name sounds good, does it not? The other play will be in the Slovene language, entitled “The Dumb Musician.” The play is to commence at 8 p. m. and the admission is only 25 cents. Just think, you get to see two plays and then dance the rest of the evening for only a quarter. Here’s hopi.ig to see you on April 29 at the Slovene Hall in Center, Pa. Ann Erzen. Dramatic Club to Hold Two Plays at Center Center, Pa.—The Dramatic Club of Export, organized about three years ago, has tried from the beginning to entertain the public with its plays in the best way possible. And this they intend to continue in the future. They have been quite successful thus far. The present addition will be held at Center Hall in the form of an old-fashioned dance and two one-act comedy plays, one in English and one in Slovene. “Kissing the Wrong Girl” is the title of the English play and “Mutasti muzikant” is the title of the Slovene play. Through coincidence the entire cast of the plays consists of members of our South Slavonic Catholic Union. The Dramatic Club extends its cordial invitation to all neighboring lodges and friends, and especially to the Center Ramblers. We wish to call your attention that a million dollars worth of laugher will be given for only 25 cents. The time of the presentation is next Saturday, April 29, 8 :30 p. m. sharp. Julia U. Nagode. Export Majesties, No. 218. o------------------ “I conversed yesterday with a German for three hours although I don’t know any German.” “That was very clever—all by signs?” “No, he speaks English perfectly.” Our Home Singing Club to Stage Concert Lorain, O.—Here is something all of you have been waiting to hear. The Singing Club Our Home, under the direction of Mr. L. Seme, is having another concert on Sunday, May 7, at 7:30, in the Slovene National Home. After the concert, which will not be too long, there will be a “prosta zabava” and dance. Everyone is invited for another good time. We shall especially expect to see those from Cleveland and Collinwood who are always writing and asking for information about our next concert. I have been reading the articles by Lil and StaV., Ham and Eggs, Anna Jaklich, Ernie Palčič, and others, and the good times they have been having. I wish to congratulate them for making the Nova Doba an interesting paper. You can take my word that if you come to Lorain you can have just as good a time. If you don’t believe it just ask those who have been here. Lorain is now signing off and hoping that we meet at the concert and dance on May 7. Agnes Jancar. --------o------- Judge: And why do you think I should be lenient with you ? Is this your first offense ? Prisoner: No, your honor; but it’s my lawyer’s first case. ------------------o------- Mother: Alice, it is bedtime. All the little chickens have gone to bed. Alice: Yes, mamma, and so, has the hen. ____ . ..a«. .. -aLnliJSKuM SLOVENE PERIODICALS We have been wondering if the readers and students of Slovene language know fully the resources of the Slovene collection at St. Clair Branch Library of Cleveland, 0. One important feature is the periodical division which offers newspapers and leading magazines, published in Ljubljana, the cultural center of Slovenia. The following is a list of newspapers received: Amerikanski Slovenec Ameriška Domovina, English section every Thursday. Enakopravnost, English section every Thursday. Glas Naroda. Glasilo KSKJ, English section every Tuesday. Nova Doba, English section every Wednesday. Prosveta, English section every Wednesday. The Journal and Observer, English paper for American Jugoslavs. The magazines: “Ljubljanski Zvon,” a monthly, published in Ljubljana and edited by Fran Albrecht, is devoted to literature, education and culture. “Dom in Svet,” also published in Ljubljana and issued monthly is a review of literature, art and music. Both of the above contain writings of present day Slovene authors—men who are making Slovene literature. One also finds criticisms and commentaries on art, music and literature, which are written by men who are critics and considered authorities in their respective fields. A notable feature is the book review section which is indis-pensible to one who wishes to keep abreast with the world’s literature not alone Slovene. Then there is “Mladika,” also an old country publication, and one which is of general interest to the intellectual as well as to the home body. To supplement these we receive the “Slavonic Review,” a survey of the peoples of Eastern Europe, their history, economics, philology and literature. It is a quarterly and published in London, England. The “South Slav Herald” is the only Jugoslav newspaper in the English language, published fortnightly in Zagreb. It has been bringing many articles of particular interest to those of Jugoslav parentage and to those who are doing research work on Jugoslavia and her people. Subjects referred to are Slovene courtship and marriage customs, history, art, commerce, industry and literature. The clippings are being added to our already extensive Jugoslav clipping files. Harper’s monthly has published a series of articles by our American-Slovene writer Louis Adamic, and they too have been added to our Slovene bibliography which is gradually being compiled and enlarged. The St. Clair Library staff hopes that all who are interested and in need of information will please remember that it is available at the St. Clair Library where the Slovene books are centered. What the Mailman Brought in by Mistake AN INVITATION Cleveland, O.—To Mike “Bugs” Krall of Betsy Ross Lodge: Mike, for some reason or other, I can’t seem to keep you out of my mind. Every time I see an article by Ham and Eggs, I think of you. You’re not fading out, are you? Come on, Mike, get back into the picture! You’ve got more spirit than that. Mikey, come back to life and snap out of your present trance. Mike, just picture yourself with a big schooner of beer, and as you look at this foaming schooner you lick your lips and before you down its contents you say to yourself: “Oh, would kind fate the giftie give, To see myself as others see me. But while I drain this foaming beaker, Upon myself, I’d be no perker. For to look at me with another’s eye, I’d have to be some other guy. And I’d rather be myself so boot’ful While I put away this brimming smootful.” Say, Mike, those days will soon be back again, and when they do return we’ll all be in a new world again. Even Bro. Louis M. Kolar will be tempted to join in with us. Here’s something I heard about two months ago. Charley had been doing such a flourishing business in the Fly Trap that he found it necessary to add another waitress to his staff, a pretty little lassie from Saranac Rd. This, of course, increased his business still more, for the fellows gathered to welcome the little beauty in their midst and to watch her as she tripped blithely up and down behind the counter. Although repeated attempts to date her had proved futile, little Johnny had not yet given up, and each evening found him seated at the counter handing out a line. “What’ll your order be tonight, sir-r-r-r?” was her only response to his engaging smile as he took his customary place one evening. Little Johnny cried out loud, “Ham and eggs straight up.” Johnny kept eyeing the waitress until he saw in the mirror a policeman at his side. Turning to him, little Johnny shouted: “Officer, from tailor’s bills. doctor’s pills, iSudden chills, and other ills, Deliver me. From want of gold, wives that scold, | 7 Maidens old, and widows bold— Deliver me. From seedy coats, protested notes, Illegal votes, and sinking boats— Deliver me. From shapely girls, with waving curls, And teeth like pearls— Well, never mind.” Mike, if you see anything funny about this, I hope that through the medium of the New Era you come back to life for your lodge and our SSCU. Frank (Lefty) Jaklich, No. 180, SSCU. hope that the English speaking sections of Serbian, Croatian and Slovene organizations will co-operate and help to carry our work to the desired conclusion. We expect that our your.g generation, American born, will contribute to the history so that our posterity may learn about us after we are gone. Vincent Vokovich, Chief Editor, “Life and Works of Jugoslavs in the United 1 States.” State Tax Reforms Delving Into a Diary Ely, Minn. — He-De-Hi! Everybody ! Lil and Stan are with you again; this time we will let you in on a most amazing disclosure, in fact so amazing that Walter Winchell dared not print it. It all began like this. A boy (wouldn’t you like to know who it is?) was rumaging around a beautiful little trunk. A nice, small book with a nice, small lock, caught and held his attention. He picked it up and cautiously tried to open it—but it was locked. He kept on looking at it until curiousity got the better of him, and with a desperate jerk, opened the nice little book. This is what that new hound found out: This diary belonged to a little girl who mas a member of the Gophers. This is what she wrote: April 7.—1 p. m. Gee! I can hardly wait until that clock turns to 7:30 p. m. I wonder if he will . be there! Gee! He certainly is a grand guy! At 7:30 p. m. Time to go to the meeting—but wait, my little diary, wait until I return. At 1 a. m. Well, diary, here I am back home, and did I have a swell time? Yes, he was there, and every time he came near me, my heart went pit-a-pat, and when he came real close, it went Oglu! Oglu! Diary, do you think that I've fallen? (If that diary could only speak!) But he wasn’t the only one there, no. Ah—all the girls crowded around him, and I just felt like burning up. But time is so short! It was 12 a. m.—Midnite before I knew. And do you know, that when we played “Spin the bottle,” He kissed me!—Coming back to ourselves—we can only think —“And so far, far into the night.” At any rate, this girl, whoever she is, must have had a good time, and that just about proves it that everyone had a good time—and do you know that at our next meeting nobody will have to bring dimes and we’ll dance, and who knows, maybe we’ll have beer! And we promise not to make any disclosures, however startling they may be! And now we’ll say Hello to Ernie Palcic and Ann Jaklich, I who are always “chewing the rag” about something or other, especially about things to eat. You know, Ernie and Ann, you talk about visiting your glue towns and what not. You should be in Ely now—sun shining, j snow gone, and all these beautiful lakes in the Arrowhead country breaking up. That’s j where you should come and you would have something else to eat besides klobase and what-have-you. And you don’t need any money either; that is, not much. You can practically live on fish and swimming. Doesn’t |that sound nice to you? About that office building. All the Gophers are of the opininon that it be built where it was designated by the member representatives at the last convention—and we hope they . stick to what the convention . rules. Well! It looks like Lil and . Stan had better say So Long! ■ —and we’ll all leave you with . a Hi-de-hi! and a Ho-de-ho! s (with apologies to Cab Callo-. way). So long! Lillian Chelesnik, . | Stanley Pechaver, “Lil and Stan,” No. 2, SSCU. • will be translated into English. . Every man and woman and r every organization can wxite in any dialect desired. In the near future we will send our representatives and 1 field directors throughout the i country and they will organize 5 groups and individuals for ef-t fective work in colonies. We “Life and Works of Jugoslavs in the United States” The Special Educational Committee of the Jugoslav Sokol of St. Louis, Mo., will publish a book, “Life and Works of Jugoslavs in the United States.” This is the first attempt to portray the life of the Southern Slavs in the United States. In this significant portrayal the efforts will be made to include as many individuals, organizations and public institutions as circumstances will permit. Impartially and without prejudice will be shown the arrival of our pioneers, their struggles in the strange land and their contributions to the American civilization. The true picture of the political, economic, and social development of the succeeding immigrants in various colonies will be outlined progressively, to show how Jugoslavs built up their organizations and achieved, comparatively, more than any other nationality. The purpose and object of this historical document are purely educational. The committee has no connections with any group, individual or governmental agency. It has a free hand to work and to publish the book. The net proceeds will go to the funds of the Sokol of St. Louis, an institution of 25 years’ standing and of unexcelled reputation. It is a sincere desire of this organization to bring together all elements and types of individuals and organizations having connections with Jugoslav originality and idealism. However, we will not exclude any individual or organization of international character as long as that organization is composed of Jugoslav immigrants or their descendants. The individuals and organizations, irrespective of their nature, will be welcomed as long as they are the products of Jugoslav immigrants. This political view and that social caste, or this religious belief and that patriotic tendency will have no meaning to us. We are not compiling the historical data under the influence of bourgeois literary ethics wThere the victor is the factor in making history. To us the vanquished is just as essential as the victor, and the successful just as essential as the unsuccessful. Therefore, every Jugoslav man and woman and every boy and girl can register and have his or her name inserted in “Life and Works of Jugoslavs in the United States.” Any Jugoslav organization or public institution can write its history and it will be included in the book. Our decisive line of defense is purely “Jugoslav,” and we will have nothing to do with any particular group, or sect of Jugoslavs as a particular group, of special importance, of greater value, than the other group, whether this group is patriotic, socialistic or religious. Furthermore, the genius, the professor, the businessman, the mechanic ! and the common laborer are placed on an equal basis as far as their human rights are concerned. The difference of occupation does not influence us. The “forgotten man” for the first time will be given an opportunity to register with others and to write his individual history for posterity. In order to accomplish our purpose we invited the best brains and brows of all Jugoslavs in the United States. We are proud to announce that the men of high repute and qualifications enthusiasticaly accepted our invitations and are ready to co-operate in our delicate tasks. The editorial staff is composed of sociologists, doctors of philosophy, historians and other qualified men. The contributors and associates are men of the world fame. We invited such men as Nikola Tesla, Dr. Suzzalo, Prof. Pupin, Prof. Radosavljevich, Prof. Preveden, Ivan Mestrovich and many others. The highest authority on certain subjects will be included in our list. This significant historical document will be written in Croatian, Serbian and Slovene language dialects. Later on it Springdale, Pa.—Since every state has its own taxing system and its respective evils to correct, it would be inconceivable to attempt to diagnose and make reforms applicable to all; obviously the injustices expounded here are relative to those the average tax payer of this state (Pennsylvania) is enduring. Indirectly, however, they may be construed as resulting from the same causes in all states, that is, taxes collected are shared according to political advantages. The paramount issue of the American tax payer is for a reduction in the general property tax. No one can blame them, as it has pyramided to a sickening height. Thousands of homes throughout the nation are lost principally due to the burdensome property tax. Tax leagues are being organized to work as a unit in securing drastic revisions in this outworn system of local revenue. Now comes the question of what will be the consequences. If the reduction is obtained to any great extent, will the tax payer be benefited? Sad to say, he will not, if the reduction is not reimbursed fronisome other source. In the localities the property tax is the chief source of revenue for the local government, including the maintenance of the schools. Without it the closing of the schools would be inevitable. Each year the social changes and a growing population make pressing demands for more and better educational facilities; thus the property tax is continually on the upgrade. What more need be said of the inadequate and out-of-date method of getting local revenue. Legislation enacted years ago cannot be expected to fit the needs of all time, hence this tax system must be revised to meet the present-day needs. The property tax must be reduced, but other means of reimbursing the shortage in revenue must be brought about simultaneously. Educating the youth is the one answer to better government and we cannot afford to take a step backward by curtailing any educational appropriation. The schools must go on; but how? The solution to this riddle lies in the hands of the state. They have it without a question of doubt, but public opinion must be strong enough to extract it. The many and varied forms of taxations flowing into the state treasury are separated into two distinct funds. The road fund, and the general fund. The road fund takes care of what the name implies, while the general fund pays all other state functions. In this latter fund, which is scattered in countless directions, we find the educational appropriations. Here it is rubbing elbows with other expense sheets and being wedged in tighter each year, while the road fund is entirely loose without obstructions. In other words, this great progressive state, the second richest of the 48, is itemizing the roads as superior in importance to its schools. How broadminded we are. To lessen the load on the taxpayer we must have the school issue revised. The property tax system has proven itself as obsolete, hence the state must come to the rescue. The taxes it collects will have to be shared accordingly from where they are collected. They must not be used as political footballs, but in the best interests of the various communities. The upkeep of the school system call for state aid and hereafter a state question, more than a local issue as in the past. We could even go so far as having a special fund in the state treasury “TENTH BROTHER” By Josip Jurčič Translated from the Slovene Text by Joseph L'. Mi** (Continuation) “Was Krjavelj ever married?” asked Krivec. “O, yes, yes, I was married!” replied Krjavelj. “Saint Kozmus gave her to me, God bless him. But All Saints took her away from me, my poor Urška, they took away, God forgive them this sin, because I shall never forgive them.” And Krjavelj twisted and distorted his face in a queer fashion, spread his wide mouth, squeezed his eyes and began to rub and wipe them with his fist, and then all of a sudden bellowed out a strange cry, so that some of the guests burst out laughing, and others began to sympathize with him. “Do not cry, brother!” the Tenth Brother was trying to console him. “Your Urška was not worth a dish of sour milk, so why should you then bellow and shed tears after her?” “You lie!” retorted Krjavelj angrily. “You better tell us how you ;wo became acquainted, and how long you two lived together,” suggested Krivec. “How could we get acquainted?” replied Krjavelj. “I said to her, ‘You,’ and she said to me, ‘You,’ and that was all there was to it. I was lying, by Bučar, behind the stove, sick with a bellyache.” “Why did you not cure it like you cured your goat?” asked the Tenth Brother. “Because I never thought of that. The belly was giving me terrible pains, and then all of a sudden Bučar came in and told me that those Croatians, who were driving the hogs through the woods, would not move because one of their animals laid down in the grass.” “Died!” “You lie! It was not dead, only it could not walk anymore. I remembered that I did not have anything to eat at home, so I forgot the pain in my belly and went out looking for the creature. I found it stretched out by the road. I grabbed it by the forelegs—this way— and pulled the wljole animal on my back, one leg over one shoulder and one across the other shoulder, and the hindlegs flapped over my legs, and the snout tickled over my head, like this! It was heavy to carry; I felt weak all over; night was approaching, and I had a bellyache. I prayed to God for help, but it did not help anything. Then all at once I thought to myself, ‘Hey, you, Krjavelj, today is the namesday of Saint Kozmus and Damian, these two were two dog-catcher’s brothers, they cured people and performed all kinds of good deeds; you better pray to these two, and they will surely help you, so that you will have less trouble with the hog.’ And when I raised my hands, I let go unknowingly both forelegs, and the pig slipped from my back to the ground,' and the snout for educational purposes, which surely is of greater importance than the highways, regardless of how some legislators will belittle it. They would close the rural school house in preference of the roads, just for the sake of the political advantages obtained. The more state aid received the lesser will our local taxes on property be, and that is the only way out. The locals are being milked by the state taxing resources and in return receiving little or no returns; the taxes, if repetition is allowed, are used primarily for political advantages. Reforms are neded, but it will be solely up to us to get them. They will not be given otherwise. Frank J. Progar, No. 203, SSCU. Tl took my hat along, 11 prayed and begged Sain* mus to come down from to help me put the sW«1* on my shoulder, or to s( least some living soul, W I could not get the pi# back again as it was be^j “Did Saint Kozmus* your prayers?” inquired one. “Sure he did,” replik velj. “I hardly shut after the prayer when I"1 a woman near me.” “Evidently some old^ hag!” said Martinek. “Who said that! Ho* she be old when she even sixty years old time! She was not a ^ because she did not ask J anything. I said, ‘You, God created you, God Ž®1 so help me put this s0^,; shoulders!’ And quickly-hold of one of the ho?‘ and helped me pull tltfjj my back. Seeing how she helped me, I though self, ‘This is a good wonl8j should take her for ; I told her this to her fa£( * she did not object, ( nodded with her chin, , two agreed that her I*81" | Urška, and that they c* , Krjavelj; that she had"^ j and that I had a house, * , was settled right thefl \ then. I did not ask he* i her dowry, but I saw tfj: had something in her ^ , God knows what it wa& ] “Oats!” said Martine*' { “O, no-o ! I think that ^ something better in the*1 I do not care what it 'v'a' say is, that I should I18'*! 1 to have her; that I w°u * loved her as no man evef I a woman, if the church s gentility were not her® j» cause trouble to people ’ U to her, ‘Uršika, it >s ,1 dark, so you better co**1® t with me,’ and she went- j her a bed in the roof1'’ H slept in the kitchen. ^ 1 by me for six week , t Saint Kozmus’ day .1 Saints’ day. Twice 1 F the pastor, and I be£#( s and made all kinds of P j and resolutions, but a!' ,, J was, ‘You cannot mar^'j v then blabbered that *t ail J, crazy; that I am P0°r’.e - knows what else. Tt* <• thing said to me the 1°* ’ < . menice. Then on the A . J day I prayed, at the b mass, three Lord’s pra3\ AP tti peated twice the pf creed in honor of A* and beseeched all the" the purgatory that thc'^ soften the pastor’s ^ ^ that he would give me ^ mission to marry After the mass I we1* ^ again, and I begged plored him -so much ‘ not even implore Sai^ , much to open the ® heaven for me.” ( f “Did he consent?”^ x vec-v i “O, yes,” replied j i “The man got tired l*s ^ r me, and at last said č the lord of Slemenih,(! 1 district authority Perlll(i ' have a wife, and if yolJ i » port her, well, then (^< s please, but you w'iU and I went home hapP^i home I found everyth*'j : and I could not find U j where. The poor gir* 1 and I never saw her ' J (Continued in Non1 i —; Father: You lazY ^ | nothing! What woul^'ji done if you had bee'1 ,jt up among people J the sweat of their Blase Son : I woul° y them pocket handker yjibet i Center, Pa. :• J ”°slušajte: v Slovenskem Do- I t?a Center, Pa., bo pa v sobotni ' -9. aprila nekaj, kar še nikdar 5win« Prej ni bilo. Prišli bodo igral-to J j « umskega društva iz Expor-^ S j“’ ,^a-> ter bodo vprizorili dve eno v slovenskem jeziku, [ v an^eščini. Naslov prve us a‘ fL. Rtasti muzikant,” druge pa ireti: sinK the wrong girl.” Koli- 01 ni> je znano, sta obe igri zelo jlied ^a'llrnivi, zat0 upam, da ne bo m)’1 2q JClleiriu ki pride na večer 11p' al)r>la v Slovenski dom na II if60 vfr’ n* vse' Id jje! ^‘ah bo prilika, da se nekoliko i b;SUČemo po zvokih izborne god-Hotfl bo 'Z ^fac*docka, Pa- Seveda, to e v Vse “up stairs”; tisto, kar bo d J1 tj^njih prostorih, bo pa v go-a ^ r * ozirih mnogo večjega po-ask1 'a' Kaj bo, ne smem zapisa-)U,'(! er amendment še ni po- I ga'1 1.t(>l.'0rna 0vržen. — Pričetek pri-so'v( v„|! 'e. bo ob osmi uri zvečer; klyst tov0111''1141 Za 0se*J0 samo 25 cen-hogs g« ’ ^a svidenje torej v soboto the J '' aPrila! $ vfi* Anton Eržen. igh1' ------ /OH'8 , Sheboygan, Wis. your1 . ‘uštvo sv. Janeza Krstnika, •f8%:.*2 JSKJ, je na svoji redni , ^ 1 So&lasno sprejelo predlog, in, **1^1., v? v cel°ti pridruži protestu na"1 kj stva Danica, št. 124 JSKJ, ey c*j Priobčen v Novi Dobi z id’’0 ni!5 mai'ca t. 1. Naše nine- ise,*1 n0^.'lev’ ho bolj v korist Jed- thef( ta !" članstvo vedelo na- lierl Up ° 0 Vseni poslovanju glav- w ^ It Urada. iel’ S" Jos(^ae^ O>’tar, predsednik; vas' Yeray, tajnik; Frank ti’1^ bo,-° ’ blagajnik. (Društveni icll eCat.) hat* ’ thef* ------ ^ W>5 (1, Roslyn, Wash. have jlo.st,ianStvu ^KJ sporočam ža-ivou' sv p° Vest’ da je naše društvo eve* bii0 •arbare, št. 39 JSKJ, izgubil tet0 m sv°Je srede dobro in zve-lef*^ |t*o]{C-a!1*Co Agato Kauzlarich. )ple Ho] ° v’Ca 'ie bolehala leto in is $ v^iprej je bila operirana c0nie bol^U’ na^ar se je počutila snt.' iavitj°/n Se ,1'e nameravala oon1' »ilti Z(*rav°> toda so ji zdrav- l. ^ 2Hcl«,i>.Cl‘SVetovali* Nato pa Je eeK^ ^re .f ^.ru£a bolezen, vsled ka-y loku •H llostali mrtvoudni ena I 'v i!ju 111 ena noga. V takem sta-)Cgg6 °stala do smrti. Pred of Pri b^a dvakrat v bolnici, - a''!' ^lnic ° Se -'e drusič podala v arry'. ktij]. 0’ Se *z n* ve^ ^*va hat api-jj. Preminila je dne 6. or, *" ^HuJ]. ,1933- Pokojna Agata the čega Ul-*ch zapušča tu žalujo-lor^l biei,.s°Proga, tri sine in eno e A*'' ^ Pa*11 C^Vtl brata, v starem kra-he ^ Sd^' brata in več drugih ! A? ^eri^0 p°kojni sosestri lahka AH ’ ki jjj^8 a gruda, vsem rojakom, the 0,'8an'. Su. P1-i nobeni podporni the)' v op01Zac*^> lJa naj bo ta slučaj s fr®! rn*n> da vstopijo v našo metfl ^ih ?kler so zdravi in čvr-niy | taku K ^ ne ve kdaj in kje ga ven1. p%.s.° ezen ali nesreča. — S ,eCl a1 lrn Pozdravom, ch ‘1 ta;,,; Ivka Segota, iintf Uca društva št. 3‘J JSKJ. ie ^ ‘ | bok -. Sharon-Farrell, Pa. jti'lt'ai'.iem Slovenskega do- °Stalemu slovenskemu , P ^Htv) ,Ll ^e^a okrožja nazna- ,Cn ^ ,b0rno obdrževali po- t0 ^ p^es z domačo har- . „ i1 ^eku °b nastavljenem sod- II >’ Vsi 29. aprila. V J’efier v ^Jljeni- da pridejo ta do1 a jo 4 .°Venski dom. Vstop-mi i'c ^av'ja >'V° n*zka, da ne pred-""'“kega zadržka. tlii*1^ Prank Kramar. I .. .---------, ..H'^ i, ^'*Uil Duluth, Minn •/ Hln-il.Lm V ^ovi D°bi 'l dn< ‘ .J ' llt?osi0 a llek aP^l uradniko1 ** sekcije a brezpo ,i !t'-'itn J'evelandu, Ohio, l»i .K.v’ da P°lom je tudi označe U*('S !lL* «obr.l° pred Priobčitvijo vi >ee>’ ,i j Anton Zbašnik, gl vVliO ( E llielu 1 •^ K. J. y omenjenen bi'0'.* 1(; Orjry .*1 tlj° uradniki omenje „ij;: a. naj w 'g: keic ; k- K. j. imenoval ent DOPISI ker so bile tozadevne razprave zaključene 20. aprila.) Barberton, O. ] Gospodinjski klub društva 1 “Domovina” priredi v soboto 29. < aprila zvečer ples depresije (de- 1 pression dance.) Ker bo to prva J veselica tega kluba, vabijo gos- 1 podi nje vse tukaj šne rojake, da 1 pridejo na to prireditev, da vi- i dijo in se prepričajo, kaj vse bo 1 zanje pripravljeno. Ne bo manj- J kalo kuhinjskih dobrot in tudi za i hladilo suhih grl bo poskrblje- i no. Tomšičev orkester iz Akro- i na bo igral v zabavo mladih in i starih. i Vstopnina za tiste ženske, ki i pridejo k prireditvi v vsakdanji -obleki (house dress), in za tiste moške, ki pridejo brez ovratnikov in ovratnic, bo vstopnina samo 15 centov; za vse druge pa bo vstopnina 25 centov. Za otroke 1 med 12. in 16. letom bo vstopni- I na po 5 centov. Rojaki iz Bar- 1 bertona, Akrona in drugih oko- s liških naselbin so prijazno vab- 1 ljeni, da nas posetijo na večer 29. ' aprila. i Za Gospodinjski klub društva i Domovina: ( Mary Hiti, tajnica. |t ;( Export, Pa. * Kakor drugod, tako tudi v na-ji ši Beli dolini še vedno pričakuje- i mo to ljubo prosperiteto in še vedno ne vemo, kje se tako dolgo mudi. Dobro je vsaj to, da se vrača zelena pomlad, da si bomo vsaj z obdelovanjem naših vr-l tičev delali kratek čas. Naša podporna društva neka- c ko mirujejo, ker veselic in dru- t gih podobnih prireditev se ne iz- j plača prirejati, ker navadno ni- ] so v nikako korist društvenim i blagajnam. Tudi s tukajšnim ] dramskim klubom “Nagelj” smo i letos nekako zaostali. Da pa ne 1 bodo rojaki mislili, da je “Na- c gelj‘” popolnoma zaspal, bo na- 1 stopil s pomladno prireditvijo v ] Slovenski dvorani na Centru, s Pa., na večer 29. aprila. Na pro-gramu bo igra “'Mutasti muzi- 1 kant” v Slovenskem jeziku, in “Kissing the wrong girl” v an- ] gleščini. Obe igri, slovenska in 1 angleška, sta polni humorja od ] začetka do konca. To jamči, daj< sc bo vsak posetnik lahko po- i steno nasmejal. Po igrah bo I ples in prosta zabava. Dramski 1 klub “Nagelj” vljudno vabi vse ; Slovence iz naselbin Center, Uni- : ty, Universal, Renton in drugih, ' da pridejo na večer 29. aprila v i Slovensko dvorano v Center, Pa. < Zagotovimo jih lahko, da ne boi, žal nobenemu, ki to prireditev ; poseti. Za dobro postrežbo bodo | poskrbeli člani Slovenskega do-. ma v Centru. Torej, na svidenje 29. aprila ob polu osmih zve-jčer! . Za dramski klub “Nagelj”: Rosie Skerly. White Valley, Pa. V zadnji izdaji Nove Dobe je bil priobčen članek glavnega tajnika, z naslovom “Ta nesrečna' 14. konvencija JSKJ.” Naj nih-l j če ne misli, da je to kakšen na-! pad; tega ne mislim, ampak po-vem svoje. Kar se nekaterih točk j tiče, se tudi jaz ne strinjam, kar j jen piše. Ko bi on še sedaj bil vi Pittsburghu, kot je bil prej, do-! bro vem, da bi bil tudi on drugačnega mnenja pri marsikateri ! točki. Ne strinjam se s točko, . kjer pravi, da njega plača Jed-i nota, toda pozabil je povedati, ■ kdo je Jednota. Ali ni članstvo? ; Ako bi članstvo ne plačevalo svo-, ji prispevkov, bi tudi Jednote ne ; bilo. Kar se razreda “AA” tiče, tu-i di jaz nisem nič kaj zadovoljen z i njim, to pa iz razloga, ker moraš ) od svojega denarja plačevati po obresti; tisti,' ki gre v stari - ikraj, pa dobi polno vsoto. To se ) mi ne zdi nikakor pravilno. Ko bi jaz ne bil primoran, bi nikol ,. j ne bil prestopil v načrt “AA”, .. ampak sem bil primoran, ali pa o pustiti JSKJ, čeprav sem že 31 - let plačeval vanjo. Celi 30 let nisem prosil za izredno podpo- ro, lansko leto meseca oktobr; sem bil pa primoran; društvo mi jo prošnjo odobrilo, glavni urad pa ne, niti za en mesec. Pri nekaterih društvih sem pa videl, da so iz glavnega urada plačevali za člane, ki niso bili v sili. Pa naj bo že tako ali tako. Dokler bom imel kaj rezerve, me ja ne bodo ven vrgli. Ako pa bom še nadaljnih 15 mesecev brez dela, kot sem že, bo tudi ista moja rezerva pošla, ker nas je 10 članov pri JSKJ.- Videl sem tudi v poročilu gl. porotnega odbora, d; ni priobčil neke po glavnem porotnem odboru rešene pritožbe na prošnjo glavnega urada. Kaj neki ima za skrivati glavni urad' — Bratski pozdrav! Jurij Previc. Walsenburg, Colo. Na seji društva sv. Feliksa, št. 101 JSKJ je bilo sklenjeno, da se potom glasila pozove člana Johna Beri, po domače Boška j a, da naj se priglasi društvu. Društvo želi izvedeti, kaj namerava napraviti glede društvenih asesmento' in če misli društvo obdržati ali ne. Ako član John Beri sam to čita, naj se izvoli oglasiti, ako či-ta kak njegov znanec, je prošen, da ga na poziv opozori. Zadnji i znani naslov gori omenjenega} ičlana je bil “Raton, New Mex-o.” Za društvo št. 101 JSKJ : Frank L. Tpmsic, tajnik, Box 122, Walsenburg, Colo. ^ Joliet, 111. Na programu Zveze slovenskih društev v Jolietu imamo zopet 1 dve veselici, namreč na večer 16. i maja priredi žensko društvo št. i 108 KSKJ “card-party” v Slove- j nija dvorani, na dan 30. junija J pa priredi društvo št. 1 DS D , piknik na novem prostoru nad < Rockdalom. Pripravljalni odbor i društva št. 108 KSKJ bo poskr- i bel vse potrebno, da bo na večer: ( 16. maja vsak posetnik dobro po- < strežen. Kar se pa tiče piknika l 30. junija, bo pripravljalni od-H bor poročal podrobnosti pozneje. 1 Ako ima še katero društvo na ! programu veselico ali piknik, naj j' brez odlašanja sporoči spodaj p podpisanemu. Zveza slovenskih društev v Jolietu je velikega po- 1 mena za vsa slovenska društva v tem mestu. Redne seje se vršijo vsake tri mesece in na teh sejah < se ukrepa za blagor vseh pridruženih društev in njih članstva. V zvezi je sedaj združenih 14 moških in ženskih slovenskih društev v Jolietu. Prihodnja seja Zveze se bo vršila v petek 28. aprila zvečer. — Pozdrav! Za Zvezo slovenskih društev v Jolietu: J. Nemanich, tajnik. Ely, Minn. članom in članicam društva sv. Srca Jezusa, št. 2 JSKJ sporočam tem potom, da je bilo sklenjeno na zadnji seji v aprilu, da se članstvo potom glasila povabi k obili udeležbi prihodnje seje, ki i se bo vršila v nedeljo 14. maja ob sedmi uri zvečer. Na programu bo iniciativni predlog društva št. 104 JSKJ, in ukrepalo se bo še 0 drugih važnih zadevah, člani j so torej prošeni, da se te seje j udeležijo v kar mogoče obilem (številu. Nadalje prosim člane, da v bodoče ne plačujejo svojih ases-mentov s čeki, posebno z jedno-tinimi ne. Banka si od vsakega čeka odračuna menjalnino in zame je to zelo nerodno, ker se ne plača od vseh čekov enako. Od nekaterih čekov računi banka 5 centov menjalnine, od drugih zopet 15 ali 20. Zato je najboljše, da vsak svoje čeke sam izmenja na banki. — Z bratskim pozdravom, Louis Pcrushek, tajnik društva št. 2 JSKJ. 1 ; —--- Cokedale, Colo. , V Novi Dobi z dne 12. aprila i sem čital dopis sobrata A. F. Mo. . leka iz Butte, Mont., s katerim st strinjam. Tudi jaz priporočani - da člani precitajo pravila, ki jih je sprejela 14. konvencija, in prepričan sem, da bo vsak našel ] v njih nekaj nepravega. Rad bi j videl, da se oglasi še kateri dru- s gi član in nam, kot sobrat Molek, j, pojasni kaj je v pravilih nepra- \ vega. g Kaj je konvencija storila za t trajno nezmožne člane, na pri- g mer za take, ki imajo zlomljeno s hrbtenico ali drugo hudo poškod- s bo? Prvi dve leti se jim plačuje r po $10, potem pa naj gre član p prosit po svetu, člani, ki so v d Jednoti dolgo vrsto let in posta- a ne jo vsled bolezni ali poškodbe 1\ popolnoma nesposobni za delo, bi r morali biti v prvi vrsti vpošte- s vani za pomoč od strani Jedno- I te. Vsakemu članu se lahko pri- r peti, da ga zadene nesreča in ga š napravi trajno nezmožnega za \ delo. Vsled tega je pravilno, da j. čitamo naša pravila in naročimo c našim delegatom, kadar odhajajo na konvencijo, v kakem smislu \ in oziru naj delajo za popravo in jj izboljšavo istih. — Z bratskim z pozdravom. i Mike Koto vi ch, r član društva št. 84 JSKJ. 1 ( P RIP O M B A UR E D N I- 1 ŠTVA: Vse, kar se tiče gradnje j jednotinega urada v Ely, Minn., i je iz gornjega dopisa izpuščeno, 1 kajti javne razprave o tej zadevi c so bile v našem glasilu zaklju- j t cene 20. aprila, čas za razpra-i} ve je bil 60 dni in z 20. aprilom p jt ta termin potekel. Toliko v >( obvestilo sobratu M. Kotoviehu.) i 1 Cleveland, O. 1 V teh težkih časih, ko bije 1 boj večina delavstva za življe-njenski obstanek, ni nič poseb- 1 nega, če se tudi pri bratskih or- 1 ganizacijah nebratsko okrtači- 1 mo. To nič ne škodi organizaci- 1 ji na splošnem, ako ne vlada na 1 celi črti ona večno opevana har- ( monija. Ako bi na primer član-stvo vedno le kimalo svojim vo- 1 diteljem, neoziraje se, če vozijo 1 dobro ali ne dobro, potem tako (-postane iz najboljšega vodite-j1 lja malovreden brezbrižnež, ker t bi bil mnenja, da člani, ki se ne 1 zmenijo za‘ njih delovanje, niso ' vredni, da se jim posveti tolike;.' pozornosti za njih koristi. Pri j tem pa moramo tudi vpoštevati, 1 da v takih časih, ko se takore- 1 koč primemo po nebratsko, po- 1 j kažemo obe strani našega zna-Ičaja: stran brušenega vedenja, ( katera je le koprena pravega 1 značaja, ki živi v srcu. Prvi pogoj je ta, da se spo- i znamo z dobre in s slabe strani, ' ako hočemo biti dobri prijatelji : med seboj, dobri sobratje in so-! sestre. S tujcem ne moremo kar na celem prijateljstva pričeti, dokler ne izvemo, od kod prihaja, kaj je in kam gre. Tako je tudi med nami. Bratje in sestre se imenujemo med seboj, i a niti oddaleč se ne poznamo,! kakor hitro pa se kateri hoče i pokazati s pravim licem na dan, j ga že obsipljemo, da je preku-icuh, nezadovoljnež, zgagar itd. | Pustimo vsakega, naj pride na dan, bodisi s krinko na obrazu ali brez nje, saj spoznali ga bomo po njegovih delih ,pa če se še tako glumi. Saj ne mislim, da imamo med seboj poklicne glumače, ker zato mora biti člo-jvek rojen; pač pa se pripeti tu 1 in tam med nami, da skušamo kaj podobnega zgolj za kratek j Ičas. Vsake reči po enmalo jej dobro, pa naj si bo dobre ali slabe. Ce bi živeli delj časa v 1 veselju, bogastvu in v splošni "jobilici, bi se nekega dne ravno .tako nezadovoljni počutili, ka-. kor se počutimo sedaj, ko nas ’ .tare ravno nasprotno, kar je " zgoraj omenjeno. ’ V zadnji izdaji .ic bil dopis 1 od brata glavnega tajnika, ka-" jteri je obudil k spominu zadnjo konvencijo, češ, da je bila ena izmed 13 najbolj nesrečna. Ej, • kaj bi sedaj zdihovali, da nismo prav naredili, kar smo, pa smo, ’• to je že za nami. Pred nami pa a je odprta pot, da lahko vse po-pravimo, kar smo tam zagrešili. e Kdo nam bo zameril, ako smo napravili nekaj pomot. V tak-h1 šni vročini, kot je bila, je do- bro, da smo se vsaj živi povrni- i li. Kakšno korist bi organizaci- 1 ja imela, ako bi zadela možgan- . ska kap ali kap na možgane ta- i ko en ducat delegatov, in kar je i vse mogoče, da bi do tega pri- 1 šlo, če bi količkaj več mislili v 1 taki vročini. Druzega ne preo- 1 staja, kot: Jednota plačaj po- i smrtnino! Zato sem že večkrat ! slišal od takozvanih patentira- s nih delegatov (to so tisti, ki so i pri društvih največ zaradi tega, i da so vsaj enkrat na leto na eni i ali drugi konvenciji), da na ta- t kih zborovanjih naj se čim j manj misli, in čim več pije, po-;] sebno če je to v poletnem času. j Po navadi je tako, da tisti, ki j računa, da mora priti ven povi- ; šan, ga stane denarce, ker je i vedno dovolj žejnih okrog nje- t ga, ki mu bodo pomagali priti da “šarže.” < Ne smem trditi, da je to tako;; v vsakem slučaju, je pa v m no- r gih. In delegat, ki ne misli dru- , zega, kot kakšne strune bo ubral, da se bolj prikupi večini, , nima časa na nič drugega mis- j liti, kot na svoje vstoličenje. U Drugo se pa vse lahko popravi potom inicijativnih predlogov po enemu ali drugemu društvu. ] Potom inicijative je lažje kaj doseči, kakor na konvenciji, ker tukaj vas nikdo ne gleda, kako glasujete, potebno kadar se gre1 za splošno korist. Člani imamo .dovolj časa za premisliti, pred-110 odglasujemo, nikdo nas ne plaši z dragocenim časom in nikdo nam ne očita, da zavlačujemo cel aparat. Pred dobrim tednom sem prejel od sobrata glavnega tajnika par besedi, v katerih mi poroča, da ima tudi on par priporočil za spremembo sedanjih pravil, katere bi dal ohijski federaciji. Nadejal sem se, da bo sobrat glavni tajnik res kaj primernega poslal federaciji, a ji namesto priporočila jemlje še ono dobro voljo, do dela, v zadnjem dopisu. Škoda, da ni bil tisti dopis tiskan z malo večji-1 mi in bolj črnimi črkami, da bi .vsak lahko prečital, tudi oni, ki j jim je vid opešal. Sobrat glavni tajnik nas hoče (prepričati, da ni bilo na zadnji konvenciji niti “stimrolerja,” ne “mašine,” niti pravega kolovodje, ampak delaii srno le za dobrobit Jednote. Na primer, plačo smo odobrili prvega dne, i drugi dan smo uvideli pomoto in smo seveda nanovo volili tako, da je bolj pravilno in da odgovarja razmeram časa. Tudi volili smo pravilno. Vsak je zapisal na glasovnico, kar je hotel, le pri štetju ni bilo dovolj svetlobe, kar je povzročilo odboru pri čitanju glasov precejšne potežkoče. Sicer pa med j brati si moramo prizanašati,! [saj ne bomo za večno živeli. Sobrat glavni tajnik, jaz vem, j da ima dober namen v dopisu, i le to je smola, ker ga bo večina smatrala za preveč karajočega. Sicer pa pe jemljimo si preveč k srcu, kar vidimo v teoretiki, saj smo navajeni še težja bremena nositi v praksi. Ivan Kapelj, tajnik društva št. 71 JSKJ. Great Falls, Mont. NAZNANILO IN ZAHVALA. — Tužnih src naznanjamo sorodnikom,'prijateljem in znan-i ceni, da je dne 17. marca po kratki in mučni bolezni premi-I nil ljubljeni soprog in očim JO-, SEPH NEMANICH. Pokojnik je bil rojen v vasi j Božakovo, fara Metlika v Beli ; Krajini dne 23. oktobra 1875, torej je dosegel starost 57 let. V 5 Ameriki je bival 32 let in sicer . največ v Great Fallsu, Mont. j Preminil je po kratki bolezni 17. l marca in je bil pokopan na Mount Calvary pokopališču dne j 21. marca. Poleg soproge in pastorkov zapušča tudi enega , bra-x ta v Douglasu, Arizona, in ene-. iga v Božakovem pri Metliki. Bil J je mirnega značaja, skrben gos-a podar in priljubljen med vsemi - ki so ga poznali. Naj bo na tem mestu izrečeni Jo« iskrena zahvala društvu sv. Antona, št. 131 JSKJ, katerega član je bil pokojnik, za vso naklonjenost in skrb za časa bolezni, smrti in pogreba pokojnega sobrata. Hvala Rev. Mahyneoux za tolažbo v času naše žalosti; hvala vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za njih pomoč v žalostnih urah. Hvala vsem, ki so se prišli poslovit od pokojnika na mrtvaškem odru, in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala sorodnikom, ki so prišli k pogrebu iz Butte, Mont., in Mr. in Mrs. Frank Vrtačnik ter Mr. in Mrs. John Moran iz Belt, Mont. Hvala vsem, ki so dali za pogreb potrebne avtomobile na razpolago, in Vsem, ki so nam na kakršenkoli način izkazali svoje sočutje, tolažbo in pomoč. Ti pa, nepozabni soprog in očim, počivaj sladko po dolgem življenjskem trudu. Lahka naj Ti bo ameriška gruda in ohranjen naj Ti bo blag spomin. žalujoči ostali: Mary Nemanich, soproga; Anton, John, Mike in Anne njeni otroci iz prvega zakona; John Nemanich v Douglasu, Arizona, in Martin Nemanič v Božakovem pri Metliki, brata. --------o------ Povratek Louisa Adamiča Veliki newyorski d n e v n i k “World-Telegram” je pretekli teden priobčil zanimiv članek o j ameriškemu pisatelju Louisu Adamiču, ki se je pred kratkim vrnil iz Jugoslavije v Zedinjene države. Članek je tako zanimiv, da ga v naslednjem navajamo v prostem prevodu: “Louis Adamič, v družbi njegove lepe soproge, se je povrnil danes v New York s parnikom Saturnia, ves svež izkušenj o bajki, ki se je pred njegovimi iočmi pletla o njem samem. “Odpotoval je bil preteklo spomlad v Jugoslavijo, deželo njegovega rojstva, potem ko so mu njegovi spisi, vključno knjigi ‘Dynamite’ in ‘Laughing in the Jungle,’ prinesli-Gugge.’i-heimovo ustanovo, ki mu je i omogočila mirne študije v ino-zemstvu. “Adamič ni bil videl svojega rojstnega kraja okrog 20 let. !Našel je Jugoslavijo očarljivo, pa obžalovanja vredno v političnem oziru, sam pa je kmalu postal glavni junak bajke. “Sodilo se je,” pripoveduje Adamič, “da sem bil poslan pregledati deželo za nekega mogočnega ameriškega milijonarja. Ta milijonar, katerega sem glasom bajke reprezenti-{ral, da je zelo blizu predsedniška in prav za prav največji mož iv Ameriki, ki da je interesiran v razvoju Jugoslavije. Ta bajka se je tako razpredla, da kamorkoli sem šel, so ljudje z menoj o tem povsem resno govorili in niso verjeli nikakim mojim zanikanjem glede tega. “Glavna karakteristika različnih evropskih vlad od Baltika do Sredozemskega morja ni dosti drugačna kot karakteristika ameriških kriminalnih gangežev. Edina razlika je v tem, da se glavar chicaške gauge imenuje ‘big shot,’ načelniki , centralnih, južnih in vzhodnih evropskih vlad pa še imenujejo , kralji, ministrski predsedniki, kancelarji in diktatorji. Metode, s katerimi se vzdržujejo v oblasti, so iste. Njihovi cilji tu-I di niso dosti drugačni, i “Rusija, kolikor sem slišal, . je tudi v neprilikah. Kljub tc-r mu mase ljudi vsepovsod gle-• dajo nanjo z upi. Zmaga ‘hit-. lerizma’ je vrgla grozen mrtva-. ški prt na vse napredno misleče i ljudi v Evropi.” , i o------- VELIKA INDUSTRIJA Čevelj je primeroma maj-' hna reč, toda industrija čevljev .ie ogromna. Samo v letu 1932 l» je bilo prodanih v Zedinjenih državah za tisoč milijonov dollar jev čevljev. ga izmed sebe in ga poslal kot 1 zastopnika naše Jednote na ne- z ko “vsedelavsko konferenco,” ki se bo vršila v mestu Washington, D. C., dne 6. in 7. maja 1933. Omenjena konferenca, na kateri ‘ bodo zastopane vse progresivne t politične stranke, strokovne or- j ganizacije, delavske organizaci- \ je itd., se bo bavila z zelo pere- j. čimi problemi, kateri danes ta- p rejo ljudstvo. d Tako poročajo uradniki ome- z njene organizacije. k Namen navedene konference je 1 res velevažnega pomena. Jaz se i strinjam z namenom te konfe- i renče ter upam, da se bo nekaj ,s ukrenilo v dobrobit splošnega delavskega ljudstva, ki sedaj tr- j; pi toliko bede v sedanji indu- c strijalni depresiji. r Nikakor se pa ne strinjam s i( tem, da bi glavni odbor poslal r enega izmed glavnih odbornikov v ali kako drugo osebo na omenje- r no konferenco v Washington, D. , C’., na stroške Jednote. če bo j-res toliko ameriških organiza- j cij zastopnih na omenjeni konfe- i renči, bodo nekaj ukrenili brez ., zastopnika J. S. K. J. Zapomniti si moramo, da časi j so resni. Naše članstvo je brez dela in brez denarnih sredstev. Na stotine naših članov se sedaj preživlja od podpor, ki jih dobivajo od okrajnih, mestnih g ali federalne vlade. Njih otro- r kom primanjkuje kruha. Neka- % teri otroci še celo ne morejo iti r v šolo, ker nimajo čevljev. Take N so razmere v državi. Naš glavni j x odbor naj pa potroši par sto do- t larjev iz jednotine blagajne zal stroške in dnevnice glavnemu;, odborniku, ki naj bi šel na svoje! počitnice v Washington, D. C. Kaj takega se ne sme sedaj do- g voliti. Ako je preveč denarja v ^ stroškovnem skladu Jednote, na. t bi se enaka svota denarja, kate- j ro bi zastopnik Jednote potrošil j v Washington, D. C., dvignila iz ( stroškovnega sklada Jednote in ' uporabila za*vplačilo asesmenta \ za kako revno družino pri Jed- ^ noti. < Ali bi ne bilo to boljše storiti, J bratje in sestre? Jaz sem popol- , noma prepričan, da sem tukaj izrazil sentiment našega članstva v omenjeni zadevi. Naj omenim na tem mestu še s to, da v zadnjem letu in pol, se;v • i i * 1 £ je izplačalo iz Jednotine blagajne več nepotrebnih in kaj tudi J nelegalnih izdatkov, kot kedajj^ poprej v zgodovini Jednote v ta- K ko' kratkem času. Nekaj izmed nepotrebnih stroškov je bilo že | omenjenih v glasilu Jednote po ji sobratu Ivanu Kapelju iz Cleve-;' landu. Vsi pa še niso bili ome- : njeni. Zatorej čas je da se tudi pri 1 naši Jednoti prične prakticirati 1 varčnost. Toliko o mojem mnenju glede delegata na vsedelavsko konferenco v Washingtonu, D. C. Z bratskim pozdravom, John Movern, član društva št. 107, Duluth,1 Minil., in bivši I. nadzornik J. S. K. J. PRIPOMBA UREDNIŠTVA. Glavni odborniki JSKJ so gle-j de gori navedene zadeve potom pismenega glasovanja že soglasno sklenili, da se iz ozirov var-j i če van j a delegata na vsedelavsko konferenco v Washington NE j pošlje.) — Butte, Mont. Poživljam sosestre društva Western Sisters, št. 190 JSKJ, da j se polnoštevilno udeleže prihod-jnje seje. Zadnjih dveh sej se je udeležilo le malo število članic, kar nikakor ni prav. Čim več nas je na seji, tem boljše so raz-, prave in ukrepi. Ni nam treba «;obupovati, saj se nam že smeje • i lepa pomlad in se nam obetajo ..lepši časi. In tudi depresije bo [ konec, ko jo bo poln lonec. Se-.Istrski pozdrav! — Za društvo -iWestern Sisters, št. 190 JSKJ: . Kristina Jaksha, predsednica, i PRIPOMBA UREDNIŠTVA. - j Iz gornjega dopisa je izpuščeno . j vse, kar se je tikalo iniciativne- - ga predloga društva št. 6 JSKJ, ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV (Nadaljevanje iz 1. strani) roča j o, da so se jugoslovanski optanti iz Istre začeli naseljevati v Južni Srbiji. Skoraj vsi so dobili zemljišča, zgrajene hiše in vse, kar je nujno potrebno. V selu Črničami je trideset nase-Ijeniških hiš, v selu Predejcu 'pri Djevd jeli j i petnajst, v Sto-jakovu in Bogorodici pa po 12. Zaklad carja Radovana. V Strugi .je pred dnevi neki posestnik najel delavce, da bi prekopali zapuščen in neobdelan del njegovega zemljišča, že prvi dan so delavci pri kopanju naleteli na skrivališča kač in so se nekateri kač ustrašili v toliki meri, da so zapustili delo in se za nobeno ceno niso hoteli več vrniti na posel. Premeteni podjetnik, ki ni mogel nikjer dobiti delavcev, pa je spretno raznesel vest, da je na zapuščenem zemljišču skrit velik zaklad carja Radovana. Komaj se je ta vest usidrala v kraju in okolici, so delavci kar v trumah prihajali k posestniku in se.mu ponujali v službo. Upanje na starodavni zaklad je pregnalo ves strah pred kačami. Kačje zalege so odkopali toliko, da so ubite kače odvažali s samokolnico. žalostna smrt starčka. Te dni je tragično preminil nad 60 letni mizar Simon Leskovar iz Lušečke vasi pri Poljčanah. Pred dnevi se je odpravil v Novo vas pri Slov. Bistrici, kjer je pri nekem kmetu prevzel v izvršitev manjše mizarsko delo. Ko se je po izvršenem delu zvečer vračal proti Bistrici, je sredi poti slab in obnemogel v temi zašel in padel v potok, kjer je utonil. Pokojnik je bil svoje dni v Ameriki, imel je v Poljčanah prej tudi lepo posestvo. Na stara leta pa je prišel ob vse ter se je siromak le za silo z delom preživljal. Njegova tragična smrt je zbudila med znanci splošno sočustvovanje. Socialni davek v Zagrebu. Finančni odbor mestnega zastopstva v Zagrebu je na svoji zadnji seji sprejel pravilnik o novih socialnih davkih. Uveden je davek na plače, ki presegajo mesečno čistih 4000 Din. Od te vsote se plača davek 10 Din mesečno. Ta davek je progresiven in doseže pri čistih mesečnih dohodkih 50,000 Din 1000 Din. Dalje plača vsaka delniška družba od vsakega milijona delniške glavnice 70 Din. Davek plačujejo samo aktivna podjetja. Slednjič je uveden davek na tujce. Od tega davka so oproščeni samo država, banovina in mesto ter inozemski državljani jugo-flovenske narodnosti. Namestu dosedanjega luksuznega davka je uvedena trošarina v podobi računa, ki stane 25 par. Jugoslaviji. Vzrokov, za to je več. Predvsem si je tega leta slovaška manjšina zopet izvoje-vala popolno slovaško gimnazijo v Petrovci) (po prvotni redukciji bi Slovakom v Jugoslaviji ostala samo nižja gimnazija). Lansko leto je slovaška evangeljska cerkev dobila svojega narodnega škofa. Najvažnejši dogodek pa je bila ustanovitev osrednjega k u 11 u r n e g ;i društva jugoslovanskih Slovakov, “Slovaške Matice.” V teku dosedanjega polletnega obstoja je “Slovaška Matica” vzbudila toliko odmevov in pokazala toliko življenjske sposobnosti, da bo nade, ki so jih ustanovitelji polagali v njeno kulturno poslanstvo, res tudi izpolnjevala. Njena poglavitna naloga je izražena v tej-le točki iz pravil: “Združiti vse, ki ljubijo slovaško ljudstvo in njegovo življenje v Jugoslaviji, da z združenimi močmi delujejo za povzdigo slovaške prosvete, s tem pa tudi za gmotno blagostanje ,slovaškega naroda v Jugoslaviji.” Na ustanovnem občnem zboru je predsednik, novosadski odvetnik dr. Jan Bulik, tako-le označil odnos jugoslovanskih Slovakov do Jugoslovanov: “Mi se v Jugoslaviji ne čutimo manjšino, marveč smatramo Jugoslavijo za svojo narodno državo, s katero hočemo deliti svojo usodo.” Sedaj Slovaška Matica organizira v vseh večjih slovaških občinah krajevne delovne odbore, ki bodo skrbeli za ustanovitev javnih knjižnic in za razširjanje slovaške knjige. Doslej so bili tako odbori ustanovljeni v Slov. Aradaču, Novem Sadu, Iloku, Pivnici, Stari Pazovi, Kovačiči in dr. V Kovačiči je Slovaška Matica priredila Matičin dan s proslavo 25letnice tako znanega kovačiškega procesa. Pred 25 leti je namreč bilo večje število ondotnih Slovakov obsojenih, ker niso hoteli dopustiti, da bi se v tej popolnoma slovaški občini vršila služba božja v madžarskem jeziku. Preko krajevnih odborov Slovaške Matice nameravajo zlasti organizirati predavanja: če le mogoče, bo vsak teden v sleherni slovaški občini vsaj eno predavanje, po možnosti pa dva. Slovaška Matica bo začela izdajati tudi svoj časopis. Začetek bo kajpak skromen: izhajal bo četrtletno v zvezkih po 48 strani. la prošnjo na jugoslovansko zunanje ministrstvo, da bi se na kak način izposlovala vrnitev njenega moža. Simot Kurent je bil, kakor pripovedujejo nekateri še živeči njegovi rudarki tovariši, dober delavec. Ob začetku vojne je bil star 29 let, zapustil pa je dva mala otroka in sicer enega v starosti dveh let, drugega pa starega k o m a j nekaj tednov. Sreča v nesreči je bila, da je žena v odsotnosti svojega moža podedovala malo posestvece v svoji rojstni vasi v Čečah. Tam se ona in sinova skromno preživljajo ter željno pričakujejo vrnitev družinskega očeta. Simonu se1 v Rusiji ne godi posebno dobro. Zaslužek je majhen in zadostuje komaj za prehrano. Vsa njegova pisma so polna hrepenenja po rodbini in po domačem kraju. V okolici Knina so naši i okostje mamuta. Seljaki iz okolice Knina, ki so te dni prekopavali neko livado, so v bližini stare kninske trdnjave naleteli na okostje neke ogromne živali, in so poslali splitskemu prirodoslovnemu m u z e j u zob, izdrt iz čelj usti n a j d e n e g a okostja. Profesor Girometa, direktor omenjenega muzeja, je dognal, da je najdeno okostje iz diluvijalne dobe in da pripada ogromnemu mamutu “Ele-phas primigenius.” Opravičena je torej trditev, da je živela ta ogromna diluvijalna žival tudi v tistih krajih. Okostje bo preneseno v prirodoslovni muzej v Split, kjer se bodo kosti sestavile, nakar bodo kot velika redkost na ogled. “Hlapec Jernej” v esperantu. Naš rojak, beograjski advokat g. dr. Jakob Stefančič je dramatiziral Cenkarjevega “Hlapca Jerneja” v esperantskem jeziku in v vezani besedi. Knjiga bo izšla v aprilu. Dramatiziranega espe-rantskega “Hlapca Jerneja”* bodo uprizorili v Beogradu ob priliki letošnjega m e d n a rodnega kongresa esperantistov. Iz sr-bohrvatske literature so pripravili za to priliko “Smrt Smailage Čengica,” dramatizirano pesnitev Ivana Mažuraniča. Apeliral ter bil obsojen na vislice. Lani v maju je bil v selu Drenovcu ubit premožni trgovec Abduraman Muhamed. Truplo je bilo s sekiro na kose razsekano. Zločina je bil obsojen Met Braim, ki je stanoval v Abdura-manovi hiši; obsodili so ga na dosmrtno ječo. Obsojenec se je pritožil, apelacija pa je odredila novo razpravo, na kateri je bil Met Braim obsojen v smrt na vešalih. Trst znova zapostavljen. Šele pred nekaj dnevi so tržaški listi ugotovili, kako propada tržaški blagovni in osebni promet ne Je spričo gospodarske krize, marveč še posebej zaradi tega, ker' protežira režim s svojo pristransko politiko v vse večji meri nego Tret druge italijanske luke, kakor Genovo, Napulj in Benetke. Njihovim protestom pa je sledil te dni nov udarec. Nenadoma je bil izdan dekret, ki ga je že objavil italijanski “Uradni list” in ki bo nedvomno prizadejal še hudo škodo tržaškemu prometu. Dekret uvaja novo takso na potnike, ki se vkrcajo ali izkrcajo s parnikov v tržaškem pristanišču. Ta taksa se bo zaenkrat plačevala do 31. decembra 1933. leta. Nedvomno,bo spričo tega potniški promet v tržaški luki znova silno nazadoval. Okoristile pa se bodo pri tem Benetke, za katere pripravljajo za letošnjo tujsko-prometno sezono nove prometne olajšave. Slovaška Matica v Jugoslaviji. V Jugoslaviji živi znatna slovaška manjšina, ki ima svoje središče v Petrovcu. O njenem kulturnem življenju redno poroča v “češkoslovačko-jugoslov. reviji” Andrej Vrbacky. V pravkar izišlem 5. zvezku je,objavil isti avtor daljši referat “Matica slovenska v Jugoslaviji,” ki iz njega posnemamo nekatere zanimive podatke. Leto 1932. bo ostalo, razen po-prevratnih let, eno najživahnej-ših in najpomembnejših let v življenju slovaške manjšine v Rudar, ki čaka že 18 let na vrnitev iz ujetništva. Svetovna vojna je v prvih letih tudi iz rudniških revirjev pobrala mnogo žrtev, pozneje pa so delali rudarji po večini vojno tlako v rudnikih pod vojaško stražo. Rudar Simon Kurent, doma iz Ceč nad Hrastnikom, ki se je takoj ob nastopu vojne znašel na gališki fronti, pa deli sedaj usodo onih nesrečnikov, ki se ne morejo vrniti v domovino. Ujet je bil v Karpatih konec leta 1914, in odposlan v neko sibirsko ujetniško taborišče. Do leta 1918 se je redno javljal svoji ženi, potem pa ni bilo o njem glasu do leta 1926. Takrat se je javil ponovno in poslej piše še vedno precej redno. Pred dobrim letom je sporočil, da je po dolgem prizadevanju prispel v Moskvo in da je tam zaposlen kot tesar. Pisal je tudi, kako si že dolga leta prizadeva, da bi dobil listine in sredstva za vrnitev v domovino. Vse njegove prošnje pa doslej še niso imele uspeha. Tudi njegova žena je lani preko trboveljske občine odposla- Na Krasu poje boben. Po vojni so se kmetje na Krasu, ki so jim bila posestva razdejana, znatno zadolžili. Računali so, da bodo dolgove povrnili, ko jim bo izplačana vojna odškodnina. Posamezni posestniki so se tako zadolžili pri raznih denarnih zavodih, zlasti pa pri beneškem zavodu “Banca di Credito” za 5 ali celo 10 tisoč lir. Omenjena banka je izdajala ta posojila kot brezobrestna za dobo 10 let. Pred nekaj meseci pa je nenadoma razposlala svojim kmetskim dolžnikom opomine, naj nemudoma povrnejo ne le dolžnih svot, marveč tudi visoke obresti za vseh 10 let. Kmetje seveda te zahteve niso mogli izpolniti in tako je šlo v zadnjih dneh več posestev na boben. Le v Vojščici pri Komnu so bila prodana posestva. Pirčevim, Mičaževim, Legiševim in Milančevim. Več posestev je bilo prodanih na dražbi tudi v sosednih vaseh. Edmond Romazieres: PRI GLAVOREZIH Štiridesetletnemu Josipu Sabo v Subotici se je te dni rodil dvaindvajseti otrok, vseh otrok živi še petnajst. Preko dvorne pisarne je mož zaprosil, naj bi bil kralj boter 22. otroku. Kralja kot botra je pri krstu zastopal podpolkovnik Štefan Doležal. (Nadaljevanje) Indijanci so prenehali svojo malopridno opravilo in buljili v mimo idočo žensko. V očeh jim je žarel tak plamen, da je Mo-ric kolikor moči povečal svojo čuječnost. A ko je skupina izginila pod drevjem, so se zopet jeli pripravljati na veselico, to je na obgla-vitev svojih žrtev. Hropenje. Grgranje v smrtnih težavah. Nobena reč jih ni presunila. Sekali so. Vpitje že poneha, kadar bo glava ločena' od trupla. . . Drugi so planili po malokah in vsi predmeti, ki so bili pokradeni pri Blentaovih so prešli k drugim tatovom. * Ko sta se Santos in Avgust vrnila k svojim prijateljem, je mulat na svoje začudenje opazil poglavarja, ki ga je čakal. “Kaj pa hoče?” je vprašal Edmond. Santos je zaslišal divjaka. Ta jc silil, naj bi se vsi belci brez izjeme udeležili plesov in obrc-dpv, ki bi se vršili ob pripravi za veselico. “Moji prijatelji ne morejo,” se je Brazilec suhoparno odrezal. “Pridemo, ker smo vaši zavezniki, toda samo dva.” Poglavar je poskusil vso svojo zgovornost. Ako bi se vzdržali, bi bila zamera pri ljudeh njegovega plemena. Podoba bi bila, da jim ni do njih, da jih zaničujejo. Ta divjak je imel dobro namazan jeziček. “Ne. Rekel sem dva, pa nič več,” je odvrnil vodnik. In porinil je poglavarja proti lazu. Manoela je bila v Adininem naročju. Mladenka je bila poskusila, da bi svojim rešnikom pokazala z vso ognjevitostjo svojo hvaležnost, neskončno blaženost, a njene besede so jo privedle zopet na prebite bolečine in od groze je zatrepetala. Vnovič jo je premagalo ihtenje. “Mrhe rnrhaste. Nekoga treba ubiti,” je zdajci zarenčal Omar. In izginil je v smeri, kamor so bili krenili begunci. Avgust je skomizgnil z ramo. “Afriški strelec se je zbudil v njem,” je rekel. “Gorje razbojniku, ki mu pade v roke.” “Le jokajte se,” je rahlo velela Adina mladenki. “Kar bi nam radi povedali, nam povedo vaše solze. Jokajte se dolgo. Potlej boste tako srečni.” Avgust je razvezal culo z obleko, prihranjeno za ujetnico. Adina je odvedla svojo novo prijateljico nekaj metrov proč. Deset korakov stran je gozdno rastje tvorilo zaprto čumnato. Tu si bil tako miren, kakor v stanovanju pri Ritz Carltonu v New Yorku, če si odmisliš kače, pajčje rakovice in druge gozdne prijetnosti. Četrt ure pozneje se je pojavila z nasmehom divna mladenka, opravljena kot raziskovalka. V roki pa je držala izvrsten samodejen revolver. Iznenada je prišlo Moricu nekaj na misel. “Izgubljeni smo. Indijanci so morali najti po malokah puške, ukradene pri gospodični.” Santos se je z nasmeškom spogledal z Avgustom. “Ovirati jih ne moremo, da ne bi pograbili plena,” je menil, “in puške jih zdaj najbolj mikajo. Ampak oblezla sva kolibe ... in pobrala ves smodnik in vse naboje. . .” Tačas se je prikazal poglavar. Držal je lovsko dvocevko. Zaman je poskušal, kako bi sprožil iz nje grom in tresk, kakršnega je bil slišal. “Zakaj?” se je obrnil na Santosa. “Ker nimate čarobne moči,” je odgovoril polutan. “Poskusite,” je prosil divjak. Santos je prijel orožje, ga pregledal, se okrenil, naredil nekaj kabalističnih znamenj, da bi neopaženo vtaknil naboj, ki si ga je vzel iz pasa, pomeril nekakšno veverico, sprožil — in žival je telebnila z drevesa. “človek mora biti nekoliko čarovnik,” je vrnil poglavarju orožje. “Ti pač nisi. Jaz ne morem nič za to.” Indijanec ga je ošinil z jeznim pogledom in klecajoč odšel. “To me je nečesa spomnilo,” je povzel vodnik. “Te-le zaloge bodo za v culo namestu obleke, ki jo je dobila gospodična Blen-taova. Tukaj ne smemo korenin pognati. Poglavar je prejle tiščal, naj se udeležimo veselice, ki ‘se bo vršila, če bi mi vabilo sprejeli, bi bili naglo pobiti in obglavljeni. Nasprotno — krotiti jih moramo z grožnjo, s svojim orožjem ... In pred seboj imeti prirodno obrambo. Odkril sem divjaške ube. V vodi so še. Vzeti jih je treba, jih prepeljati na drugi breg. Tam šele bomo kolikor toliko varni. Lega je videti pripravna za taborišče. Preko reke ne pojdejo, če se boje piranj. Sicer pa . . .” Po nagonu se je Moric pomaknil k njej, ki jo je bil rešil. Dekletove oči so mu izražale vso svojo zahvalo in ta pogled mu je bi 1 jako sladek. Njemu pa se je hotelo ne plakati, temveč radostne likati. Prigoda se mu je zdela sijajna. / In ni li uspeh prvega načrta imenitno pričenjal drugega? . . . Jutri bi se odpravil na pot proti njenemu očetu. “Saj odrinemo jutri, jelite?” je vprašal. “še nocoj, če bi mogli, pa to se i e bo dalo. Naši zavezniki bi nam bili urno za petami in v goščavi so tako spretni, tako močni s svojimi sarbakanami, puhalicami, da bi jih mi navzlic puškam izkupili . . .” “Kaj pa v teh krajih pomeni izkupiti jih, to smo že videli.” “Torej treba počakati. Jaz odidem nemara na veselico. Vi jih boste držali v strahu s svojimi puškami. Najkasneje zajtra pa jim bo po moji misli treba dati nauk. Sicer pa ne bo slabo, če vaščani po svojem begu najdejo doma nekaj trupel svojih sovražnikov. Gotovo se na ta način ognemo njih odporu . . .” Santos se je vračal k njim. “Ube so na južnem delu sela,” je dejal. “Pojdite. Stopili bomo vsak v en čoln. Kdor ga ne zna voditi, se bo prijel Moricovega in mojega. Za vse je ena uba premalo. Gospodična bo morala v Omarjevega.” Prav ta čas se je Arabec vračal. Bil je vesel in je po svoji narodni navadi klokal: juju. “Odkod prihajaš? mu je zabrusil Avgust. “Eno mrho sem fentala,” je mirno odvrnil Omar. “Dobro jih ni bilo. Potlej pa kakor v strelskih jarkih, vse eno, razumeš...” četica je krenila in zavila na levo, tako da je korakala bolj proti jugu. Na ta način so dospeli na skrajni konec laza in nasadov. “Ube” so ležale na pesku. Dve sto metrov dalje se divjaki niso več menili zanje. Zaku- Pozdravi iz New Yorka Predno se podam na parnik Champlain, pozdravljam še enkrat svoje ctroke, kakor tudi Joe Radeljna ter druge prijatelje in znance na West Allis in Milwaukee, Wis., ter v Franklin, Girard in Anna, Kans. Upam, da se še kedaj vidimo. Dalje se zahvaljujem tvrdki Leo Zakrajšek v New Yorku za dobro postrežbo. V enem dnevu mi je preskrbela vse potrebno za potovanje. Priporočam jo vssm rojakom po Ameriki. —Anton Perne. # X> * S parnika “Paris” pošiljam najlepše pozdrave svojim sorodnikom, prijateljem in znancem na Ely, Minn., in ckolici. Upam, da se kmalu zopet vidimo. Naši domači tvrdki Leo Zakrajšek v New Yorku se pa zahvaljujem za prijaznost in točno postrežbo ter želim, da bi se je vsi ameriški rojaki poslužujejo. —Joe Zaic. * * * Ko zapuščam Ameriko za vedno na parniku Saturnia, še enkrat pozdravljam svojega brata Jakoba v Export, Pa., rojaka Frank Grosseka in njegovo ženo v Hendersonville, Pa., John-a Terčej-a v Strabane, Pa., ter vse prijatelje tam okoli. Najlepša hvala za storjene usluge. Na svidenje v starem kraju. Zalivalo sem dolžan tudi pisarni Leo Zakrajšek v1 New Yorku za sprejem na postaji ter drugo po- strežbo, s katero sem zelo zadovoljen. Rojaki, poslužite se te domače tvrdke. —Urban Vehar. * * * Predno se podam v stari kraj na obisk, pozdravljam vse rojake na Ely, Minn., in drugod. Želim, da bi se jim razmere kmalu obrnile na boljše in da bom našel veselejše obraze, ko se vrnem. Torej na svidenje. Rojaku Leo Zakrajšeku pa hvala lepa za tako točno postrežbo. —Anton Deslič. l ili so bili velike ognje in posta vili straže kar se redko primeri. Nato so vse pripravili, da skrčijo in munificirajo glave. “Na srečo ne mislijo na nas,” je reke! Santos. “Za sedaj veste kaj delajo? . . . Zareze delajo v kožo na lobanji od nosa do vrata. Spretno jo snamejo na vsaki strani kot oranžni olupek, tu pa tam še malo zarežejo, da ji po-morejo, in izluščijo ves lobanjski pokrov, a da ne ostane na njem drugo kot jezik in oči.” “Groza!” “Potlej bodo na obeh straneh zarezo zopet zašili in zaprli izpraznjeno glavo. Sam prerez v vratu jim bo še rabil. Tudi usta namreč zašijejo.” “Stopimo hitro . . .” Drzni potniki so bili že v barčicah. Moric in Santos sta jih potegnila na tri sto metrov, po-\iekla “ube” na obrežje in jela postavljati taborišče. Na drugi obali je tedaj pričelo gomazati. Divjaki so skraja mislili, da so belci na lovu. Nezaupanja niso slutili. Poglavar je stopil na breg in jim zavpil, naj se vrnejo. “Ne,” je odgovoril Santos. “Kar ste hoteli, imate. Mi tudi. Svojo pot moramo nadaljevati po tej strani. Ob povratku se zglasimo pri vas in vam prinesemo še darov. . .” Ne da bi vzbujali pozornost, '::o se moški približali in p^H dovali puške. Poglavar Je ra| mol, da se bodo njegovi ki branili, in ni več silil- -Al ni vsi še k svojim vojščakom j je sklical in jim dolgo j val. Sklenili so načrt za nap®! j Dobiti so morali glave teli ul lin obe ženski živi. Naposl^S Ise vrnili k svojim ognjem*J katerih so se greli prsteni l0,f Od daleč s0 belokožci * njih obredne opravke. Nus,|-ni so drugi divjaki pri^J greti pesek in ploščate kamel| “Pravkar so nas na srnrtj sodili,” je dejal Sant'os SVOJj tovarišem, ki so sedeli okoli® ga. (Dalje prihodnjič) Tiskovine od najmanjše do največje društva in posameznih izdeluje lično moderna slovenska unijska tiskarna- Ameriška Domovin1 6117 ST. CLAIR AVE CLEVELAND,OHIO d VABILO K PROSLAVI -LETNICE društva sv. Alojzija, št. 18 J. S. K. Jednote v ROCK SPRINGSU, WYO. V to svrlio bo v Slovenskem domu prirejena veselica na večer 29. aprila Na veselici bodo igrali prvi slovenski muzikanti-društveni^ (pionirji). Godba bo času primerna in bo gotovo ugajala mladi®1' Ako katerim nam starejšim ne bo tako povšeii, bomo pa posedli s mizam, kjer nas bodo naše kuharice postregle z okusno več?rja " Kdor ne bo upal po stopnicah gori, .poslužil se bo lahko stoPB'c navzdol v kraje, kjer se bodo utrinjale svetle zvezde božanski californijčana. Preskrbljeno bo z vsem za vse, plesalce in neplesalce, stare ifl mlado. Pridite vsi, Slovenci in Hrvati, ta večer v Slovenski do”1, da vidite, kako okusno je poslopje znotraj na novo pobarvano. s" je to Vaše poslopje, oglejte si ga in si obenem privoščite lepo zab‘r vo. Vstopnina je samo 40 centov za moške; ženske so vstopni118 proste. — K obili udeležbi prijazno vabi ODBOR- 11* Skupna potovanja priredimo v prihodnjih treh mesecih Če ste se odločili za potovanje v domovino, nam pišite takoj za natančna pojasnila. — Naše dolgoletne izkušnje Vam jamčijo najboljšo postrežbo. / Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Cene dinarjem in liram so zdaj tako nestanovitne, da jih tu ne moremo navesti. Izvršujemo pa plačilo v ameriških dolarjih ; za $5.00 nam je treba poslati $5.75; za izplačilo $10.00 pa $10.85; za izplačilo $20.00 nam je .pa trebn poslati $21.00 in za izplačilo $50.00 pa samo $51.50. Nujna nakazila izršujemo po Cable letter za pristojbino $1.00. SLOVENIC PUBLISHING CO. $ J! “Glas Naroda" £ + 216 West 18th St., New York, N. Y. £ ^WWVlVlWWWWVVVWWt'WWVttVV^ GLAS NARODA NAJSTAREJŠI NEGOVI^ SLOVENSKI DNEVNI* V AMERIKI , tir Je n a t b o 1J razširjen list v Ameriki; donaša nje svetovne novosti, naJj’v izvirna poročila lz stare d° ji vine; mnogo šale ln romanov najboljših plsateU8' Pošljite $1.0« in pričeli ga bomo poiUJ* -i Vsa pisma naslovite n*' GLAS NARODA ^16 W. 18th St.. New !«*> *'j ^------------------------ NAZNANILO IN ZAHVALA. V globoki žalosti naznanjava sorodnikom, prijateljem *!! znancem tužno vest, da je dne 27. februarja preminil nad vS' ljubljeni soprog in oče John Debevc Pokojnik je bil star 57 let, rojen v Borovnici pri Vrhni^1' Spadal je k dvema društvoma, namreč k društvu št. 21 JSKJ . Denverju, Colo., katerega je bil ustanovitelj, in k društvu KS>j Pokopan je bil na Mount Olivet pokopališču po maši zadušn^’ katero je opravil Rev. Judnič, ki ga je tudi spremil na pokoPa lišče. Naj bo na tem mestu izrečena iskrena zahvala društvom „ posameznikom, ki so darovali vence in za maše zadušnice, , vsem, ki so spremili pokojnika na njegovi zadnji poti in tisti* ’ ki so dali za pogreb potrebna avtomobile na razpolago, Rev. Judniču za lep govor ob krsti, hvala nosilcem, hvala odb . nikom obeh društev, ki so tako lepo uredili in preskrbeli 9 potrebno glede pogreba, in sploh hvala vsem, ki so nama .j, kakršen koli način izkazali svoje sočutje in pomoč v žalost11 ^ urah. Hvala še posebej Mr. in Mrs. Mehlin, ki sta nama težkih dneh tako naklonjena, da besede ne morejo izraziti *s ne hvaležnosti za vsestransko pomoč; takega prijateljstva mogoče poplačati, mogoče ga je samo povrniti, če prilika nane Najlepša hvala vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat! , Ti pa, nepozabni soprog in oče, počivaj mirno po presta*1 a trudu in trpljenju in lahka naj Ti bo ameriška gruda. Osta*1^ nama v ljubečem spominu, dokler se ne združimo tam, kje*' več ločitve in trpljenja. Žalujoča ostala; Louise Debevc, soproga; Pred Debevc, s* Brighton, Colo., 20. aprila, 1933. II*