168. številk«.
Ljubljana, v Četrtek 23. julija 1903.
XXXVI. leto.
izhaja гнак dat zvečer, .Ä;mSj	ш i rnzniiu it» «otjt> pe posti prejemat um avatro-ograke đeltele ва vsetleto № K, sa pol let« 13 K, za Četrt leta 6 K 60 h, sa eden mesec S K 80 b. Za Ljubljano . ^лтчда
aa dom aa vse leto 2<^ K. иа po) :eta~12 K, za četrt leta B K aa edeD meeec 2 K Kdor hodi «am pcmj, velja Џ» celo leto 22 K, za pol leta 11 K; n Četrt leta 6 K 60 h, sa eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje deiei« toliki reč, kolikor ипаба poetrma. — Ns i.artčbo bree istodobne vpofiijjatve naroCnine se ne ozira. — Za osnanlla pla'oje ae od peteroatopne peti t-vrste po IS h, Ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, Ce ee dvakrat, il po « h, e» „e trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi nai se izvoli frankovati - Rokopisi ве ne vraCajo — Uredništvo ln upravr.litvo je na Kongresnem trga Bt. 12. — DpravniStva naj se blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oananll«
C. j. administrativne stvari. — Vbod v arednifltvo je ta Vegove ulice Bt. 2, vbod v upravnifitvo pa ■ Kongresnega trga St. 12.
.Slovenski Narod" telefon št. 34.	Posamosne Številke po IO h.	„Narodna tiskarna" telefon št. 85.
a
V stiski.
Dopis iz Budimpešte.)
Leta 1848—1849 je bila habsburška dinastija v smrtai nevarnosti. Tedaj so jo rešili Slovani. Hrvatje z Je-lačićem najprej in potem Knsi pri Vilagosn.
Od tistih časov ni Slovanov, kar jih živi pod krono Sv. Štefana nihče vee poznal. Madjar i so dobili po Kraljevem gradcu ua Ogrskem iu Hrvatskem vso oblast v roke. Na cesarskem dvoru se je mislilo, da je prav in koristno, če se pusti Madjare delati, kar hočejo. In Madjari so delali kar so hoteli, pred vsem pa so skušali pomadja-riti Hrvate, Srbe, Rumäne, Slovake, Malomse in Nemce.
Kaj so od 1. I860, vse prestali egrrski Slovani, Rumuni in Nemci, se ne da popisati. Imamo narodnostui zakon, ki nam jamči svobodni razvoj, a noben pes se zanj ue zmeni. S cinično brez-obraznostjo ga prezirajo Madjari. Vodja ogr-kih Srbov, čestitljivi dr. Polit-De-sančič mi je nekdaj pripovedoval, da mu je Tisza Kaiman, sedaj že mrtvi hajduk vseh madjarskih hajdukov, nekdaj smehljaje rekel: -Kaj nas briga morala, ko pa zahteva naš življenjski interes, da vas asimiliramo z madjar-skina narodom; Če se iz lepa ne udaste, vas bomo s silo pomadjarili, po načelu .tot nem ember."
Po tem načelu so se ravnali vsi mogotci, kar jih je bilo doslej na krmilu. „Tot nem ember," to se pravi — dobesedno preloženo — ..Slovak ni človek- je bila parola, ki se je izvrševala napram vsem nemadjarskim narodnostim in sicer z uspehom. Se se drže različne narodnosti, ali izgubili so ogromno mnogo terena in pavperizacija, na katero delajo židje, se širi s strahovito naglostjo. Najbolj ginevajo Nemci. Teh je še komaj petina prejšnjega števila; liunjevci in Šopci, kakor se zovejo Hrvatje, oziroma Srbi tudi izginevajo. Koliko je bilo nekdaj Srbov v Subotici — danes jih lahko z lučjo po dnevi
iščeš in jih ue najdeš. Subotica, nekdaj srbska, je danes Szabatka, ne le po imenu, nego tudi po narodnosti, da celo v rsrbskih Atinah- kakor se je včasih Novi sad s ponosi m imenoval, napreduje madjarizacija čudovito hitro.
Najbolje se drže Slovaki (protestantski) in K umu ni, to pa zaradi tega, ker imajo muogc otrok. Kar jim Madjari vzemo, to nadoineste s temi otroci. Posebno se veliki pomen te okoluosti vidi med Rumuni. Ti so edini ua Ogrskem, ki se muože iu ki pridobivajo novega ozemlja. Erdeljski Saksi morajo tekom 20 let izginiti med Rumuni, če pojde tako uaprej, a tudi v Banatu in v ISacki napreduje rumuuska stvar, dasi ue tako, da bi se bilo Madjarom bati.
Ogrski Slovani smo skoraj izgubili vse upanje, da utečemo usodi, ki so nam jo namenili Madjari. „Bog visoko — ear daleko," smo rekli in s Jpove-šeno glavo dostavljali „in car nas je pozabil, čeprav so mu naši očetje 1848 in 1849 rešili krono."
Sedaj pa je car na Dunaju v veliki stiski. Dal je Madjarom že štiri prste svoje roke — zdaj hočejo še zadnjega. To je Čisto naravno in kdor pozna le količkaj madjarske načrte, tisti tudi ve, da je tako moraio priti. Krona je storila smrtni greh, ko je podpisala pakt z Dedkom, ko je monarhijo razcepila na dva kosa, in ta smrtni greh se bo še grozno maščeval, kajti blaznost je misliti, da nehajo Madjari, da se zadovolje, dokler ne dosežejo popolne neodvisnosti.
Sedaj, ko je ura že	so za-
celi to uvidevati tudi na Dunaju. Zdaj in zdaj se čujejo glasovi: klin s klinom, zob za zob — sila proti sili, Madjarom se ne sme več odnehati, če ne gre drugače, je treba nemadjarske narodnosti obuditi, da nastopijo proti Madjarom če se razpišejo nove volitve je lahko sto nemadjarskih poslancev spraviti v državni zbor in Madjari bodo odnehali.
Torej sedaj bi bili dobri tisti
ubogi, bestijalno zatifrst'ii, in vruto iz- j sesovaui Slovani, kumuni in Nemci katerih od 1. 1848/4.:) ni hotel na Dunaju nihče poznat; Dokler nas niso potrebovali, so na& zasmehovali in se smejali uašemu ne&Hanskeiuu trpljenju, sedaj pa, ko nas potrebujejo, nas zopet iščejo zopet koketiiajo z nami, in bi se nas radi zopet poslužili, da ,bi šli zanje po kostanj v žrjavico.
In prav tu se vidi, da vlada vender neka pravičnost v povestnici narodov in da se ea^ih grehi čez 50 let kaznujejo.
Tudi če se danea dunajski gospodi posreči, obuditi ua Ogrskem narodnostno gibanje, nima upanja na posebne uspehe. Preveč dolgo srno bili izročeni madjarski nemrio&ti, preveč smo izgubili svojega ozemlja. Res, da bi se dalo spraviti kacih 80 nemadjarskih poslancev v drž. zbor, ali s tem bi vladi ne bilo dosti pomagano, toliko manj, ker ima vlada tudi že sedaj v rokah vse tiste mandate, ki bi jih mogli pri pravičnih volitvah dobiti ne-niadjarsfee narodnosti. Čisto madjarski okraji na Ogrskem so v rokah opozicije.
Da, ko bi se bilo deset let prej začelo, potem bi smel Dunaj sedaj računati na hitr^ popolno zmago, ali v naših razmerah nt verjamemo, da bi se dalo kaj doseči, že Če bi se sploh hoteli dati nehvaležnemu Dunaju izkoristiti.
Angleška in Rusija.
V perski zbornici angleški je bilo ta teden posvetovanje o vladnem predlocru, naj se pošlje 12 500 vojaštva v Indijo. To znatno pomno-ženje vojaštva v Indiji je seveda pro vzročilo presenečenje. Izvedelo se je pri ti priliki, da je Angleški v veli ki h skrbeh Rusija je namreč ravno te dni posodila kitajskemu dvoru dva miliona taelov. Te glavnice Se» veda ne vidi nikdar več in tudi obrestij ne bo dobivala, zato pa je dobila prav posebnih koncesij v ki-
tajskem Turkestanu, to je v najbližjem sosedstvu, da, na sami meji angleške Indije. SIcer imajo te koncesije samo trgovski značaj, a že s tem je Angleški provzročena velika škoda. Sicer pa dobivajo v Aziji trgovske prednosti kmalu tudi političen značaj. Če se uvažuje, da meji Rusija tudi neposredno na Afganistan, da je zveza med afgansko mejo in vojaškim središčem dotičnega ruskega okoliša že gotova, potem je umljivo, zakaj bi Angleška tako rada provzročila vojno med Rusijo in med Japonsko.
Politične vesti.
—	Novo ministrstvo. »Gazeta narodowa« javlja z Dunaja, da je izjavil državni poslanec dr. Der-echatta, da prevzame justiČni porlfelj. Körber namerava baje ustanoviti par-lamentarično ministrstvo, kateremu bi on predsedoval. — Körber se baje tudi pogaja z mladočeskim klubom, da bi odvrnil Čehe od nameravane obetrukcije proti brambnemu predlogu in poravnavi. Kake koncesije bo dal Korber zato Mladočehom, se še ne ve.
—	Poslanec Apponyi je v včerajšnji seji poslanske zbornice govoril in v svojem govoru med drugim povdarjal, da je odločen pristaš novega ministrskega predsednika. Da njegov govor ne bo provzročil nika kega preobrata v politični krizi na Ogrskem, je gotovo. Situvaeija na Ogrskem je že taka, da se z govori in izjavami ne da nič več spremeniti. Prepozno so začeli in zato se sedaj ta »prepozno« bridko maščuje.
—	Ustaši na Balkanu na meravajo provzročiti koncem julija, ko bo žetev končana, splošno revolucijo. Govori se, da morajo turški štabni častniki izdelati končni načrt za mobiliziranje koncem septembra
—	Umrl je 731etni belgij. ski general Brialmont, osno
vatelj sedanjega utrjevalneora sistema, ki si je pridobil na tem polju .nnogo zaslug. Tudi politično je bil zelo delaven. Ko je bil leta 1892. odpuščan iz vojaške službe, stopil je kot liberalen poslanec v zbornico, kjer se je ves Čas boril proti klerikalni večini.
—	12 8.000 mož srednje- in s e v e r n o r u s k i h ga r n i z i j jemo-b i li z i ra n i h, kateri bodo odšli v slučaju potrebe takoj v Vzhodno Azijo.
—	Zmede vJuini Ameriki, Po tridnevnem, hudem pouličnem boju so zavzele vladne žete mesto Ciudad Bolivar.
Dopisi.
Iz Metlike. Tukajšnja štiri-razredna ljudska šola je štela koncem tekočega šolskega leta 343 otrok v vsakdanji, v ponavljalni šoli pa 50 otrok; od prvih je za bližnji višji razred 242 sposobnih. Poučevali so: Val. Burni k, nadučitelj in šolski voditelj; učitelja Joa. K r i ž n a r in Konrad Barle, učiteljici Ana P o -d r e k a r in Suzana B a 1 o h , kate-heta Janez H r o v a t in Karol G n i -d o v e c. S to šolo je združena tudi obrtna nadaljevalnica s štirimi razredi. V tej šoli je bilo 67 učencev, od katerih je 47 doseglo učni smoter, 5 pa je ostalo neklasificiranih. Poučevali so te učence vsi trije učitelji domače ljudske sole in katehet Janez H r o v a t. Pouk je bil ob nedeljah dopoldne in v pondelkih in torkih zvečer od oktobra do konca aprila S prihodnjim šolskim letom se v veliko veselje učencev in učiteljev na obrtni nadaljevalnici večerni pouk preneha. Tukajšnji obrtniki so namreč glede na to, da so vajenci že zvečer od dela umorni in ker sploh večerni pouk tudi z ozi-rom na nezadostno razsvitljavo nikakor ne more biti tako vspešen, kakor podnevni, da tudi učitelji po napornem podnevnem pouku v ljudski šoli niso mogli s pravo zadovolj-
Haruzin o slovenskem domu.
Spisal Anton Trstenjak.
(Konec.)
II
Naši pradedje so bili samostalni samoustvarjajoči stavbeniki. To nam potrjuje jezikovna znanost, katera nam jedina s svojimi preiskavami razsvetljuje še temno slovansko dobo Naš tamor, alt je ilirskega ali keltskega pokolenja, govori in priča še danes, da naša zveza s tujimi narodi ni ostala brez sledu. Na druajo stran pa slovanski tipi segajo še danes globoko v nemške pokrajine. Le duševno močnejši, to je kulturni narodi morejo biti svojim sosedom uzor. Že dolga stoletja žive Slovani v zvezi z Nemci, Mažari, Rumuni, Italijani, Turki in z drugimi narodi, kateri pa so že davno izstopili iz te zveze, to je izginili so s svetovnega pozorišča. Slovani so vplivali v največji meri na Mažare, kateri so se ob obeh bregovih Dunave in Tise nastanili nekoliko pred letom 900. po Kristovem rojstvu. Ta vpliv je moral biti velikanski in nae poučuje,
da kultura pridobiva druore narode, ali jih ne podjarmljuje. Za jarem je treba druge sile.
Z Mažari so imeli največ poala panonski Slovenci, kateri so jim bili prvi učitelji in odgnjitelji. Na vranih konjih so se ti nomadi navalili v današnjo domovino svojo. BiH so brez kulture, živeli so na konjih, jedli so na konjih in spali so na konjih. Slovane je dohitela usoda, da so postali sosedi, mejaši teh divjakov. Za nas je to bilo nesreča, za Mažare sreča. Blagi Slovan dal je Mažaru vse; pokulturil ga je. Zanimivo je, kako je Slovan učil Mažara staviti hišo, kako je iz nomada napravljal Človeka s stalnim bivališčem.
Panonski Slovenci, katerih potomci so današnji Slovenci na zahodni strani Ogrskega in kraj Mure ob štajarski meji, bili so na visoki stopinji kulture. Panonskim Slovencem so oznanjali krščansko vero najprej Nemci, a potem sveta slovenska blagovfstnika brata Ciril in Metod. Imeli so književnost in bo zelo vplivali na sosednje Mažare in Rumunce. Rumunci so sprejeli slovansko cirilico, a kako eo blagodejno vplivali na Mažare, vidi ae is ogromne množine slovanskih besed, ki so prodrle v maiareki jezik. Slovani bo
dali Mažarom vse. Dali so jim največ besed za državno uredbo, orodje, poljedelstvo, pohištvo, rastlinstvo, živalstvo in za druge stvari. Ali ne golo besedo, nego z besedo so jim dali tudi stvar samo. Nič ne govori za to trditev toli glasno, kakor mnogoštevilne besede, katere so prejeli Mažari od zapad-nih Slovencev. Te besede nam še danes pričajo, da so Slovani dali Mažarom kulturo, da so jim bili učitelji v vseh strokah življenja. To
kulturno nalogo eo prevzeli tudi drugi slovanski rodovi, kateri eo ob-k ol jevali Mažare, namreč Slovaki, Maloruei in Srbi in Hrveti. Miklošič navaja 956 besed, to je takih slovenskih besed, katere so sprejeli Mažari od Slovanov, ali pa takih, katere so prešle k njim posredovanjem Slovanov.
Gotovo je dom (hiša) znak kulturnega življenja. Hišo, vas in občino osnovali so si naši predniki in so vse to imeli v najlepšem redu, ko so se seznanili ž njimi Mažari. Vse različne besede za dom so pre )eli Mažari od Slovanov, kar priča, da so to važno kulturo prejeli od naa. Naša h ii k a, koliba, kotbob, k u ć a , polata (palača), soba, turen, vse to se je preselilo v
mažarsko ravnino, v pusto, ka tera ima še danes slovansko ime (pust) obdržalo je slovenski značaj: Mažari imajo še danes besede : hiska,kaliba,kotecz,kutja, palota, s z o b a , t o r o n y, Pojedine dele nazivajo tudi po slovanski. Oblok (okno) jim je a b 1 a k , stol i. jim je a s z t a 1. To besedo asztal so sprejeli zopet od Mažarov nekateri južni Slovani, dasi so imeli svojo besedo, kar je zanimivo radi tega, ker se vidi, kako romajo besede od naroda do naroda.
Vsa hiša in, kar je ž njo v zvezi, od tal do slemena, je v Mažarih slovanska. Slovani bo jih učili delati streho (eszterha), napravljali so jim kuhnje (konyha), in da bi jim pozimi ne bilo mraz, pokazali so jim, kako se postavlja peč, to je mažarski pest (starsl-peštb). Ako se ogledamo dalje, gotovo je del pridobljene kulture tudi pivnica (pino z e) in polica (pole z), na katero bo devali posodje. Že tedaj, ko so si ustanavljali vasi, trge in naposled mesta, morali so zaznamovati pota med hišami. Niso si mnogo belili glave; napravili so iz naše besede ulica Bvojo ü c z a, katero besedo Citad na vsaki ulici vsakega mažar-skega mesta.
Ne spada sicer senn, ali oboje, namreč hiša in Življenje v njej, spo-eno je tako tesno med seboj, da se nam je ozreti tudi na to stran. Po slovanskem uzoru urediti so si Mažari tudi rodbinsko življenje. Z* člane obitelji niso imeli svojih izrazov, kakor da na te %);vari ne bi nikdar mislili. Razmerje med možem in ženo razsvetljuje nam jasno to, da Mažari nazivajo ženo z besedo zsana. Slovani so jih učili, da so si jednih roditeljev otroci bratje (maž. bara t), otrok otroka da je unukt» (u n o U a), da otroke doji dojka (daj k a), da si že otroci iščejo tovarišev (maž. tärs), da radi varstva potrebujejo pestounko (pesztonka) Takisto so jih seznanili e tem, kaj je naš ded^, kateri je postal maiareki ded. Naša baba (stara mati) zove se še danes bdba, a neljuba masteha je še danes mažarska m o s t o h a. Na tak način mogli bi zasledovati vse obiteljsko življenje in povsod bi se uverili, kaj so jim bili Slovani.
Ob najvažnejšem zgodovinskem trenotku, to je na krstu kumovali so Mažarom Slovani. Pri tem činu so bili navzočni Slovani, njih bližnji sosedje. Iz poganov (maž. pogäny) postali so Mažari kristjani (k eres z-tyen). Kratil jih je nad popi>, ma-
nos tj o poučevati, soglasno sklenili, đa ee sedanji večerni pouk premesti na četrtek od 8.—13. dopoldne in od 1.— 3. ure popoldne. S tem bo glasnim ukrepom so obrtniki pokazali, da jim je resnično za učni na predek njih obrtnega naraščaja. Priznati se mora, da naši vrli obrtniki z malo izjemo od leta do leta bolje upoznavajo korist obrtne šole in da so tudi učiteljstvu naklonjeni.
Mnogo tukajšnjih obrtnikov je jako nadarjenih, žalibog ne morejo prav napredovati v svoji stroki, ker jim je zaradi pomanjkanja železnine nemogoče si večkrat ogledati dela naprednih obrtnikov v večjih mestih. Za napredek obrtnikov, bodisi motren iz stališča za izboljšanje njih gmot nega stanja, bodisi iz stališča za njih izobrazbo, je jako pohvalno omenjati načelnika obrtne zadruge g. Antona Trčeka. Po njegovem trudu in priza devanju se je letos začel graditi obrtni dom, kar bo krasna stavba na trgu poleg šole. — Ljudska šola ima v osebi načelnika krajnega šolskega sveta g. Leopolda Ganglna požrtvovalnega prijatelja, kateri glede na razpoložna denarna sredstva brez ugovora za šolo vse potrebno napravi. V nekaterih letih bode šola z učili prav dobro preskrbljena. Ta mo£ je pa tudi odkritosrčen prijatelj učitelj-atvu. Vsakemu rad pomaga, ako je le v njegovi moči.
Tudi pri vzdrževanju discipline bodisi v ljudski aH v obrtni nada Ijevalnici, je z občinskim starešinstvom prav mnogo pomogel. kajti slabo vzgojenih ali se celo doma proti učiteljstvu nahujskanih učencev učiteljstvo s zakonitimi šolskimi kaznimi nikakor uganjati ne more. Sploh se mora pohvalno omenjati, da so vsi člani krajnega in obrtnega šolskega odbora za napredek vneti jn da so z njih vplivom in stremljenjem po večji izobrazbi otrok pridobili, posebno pri meščanih, že prav innogo somišljenikov. Ni dvoma, da bodo ti glede na ravno prej omenjeno in glede na veliko število otrok de lali na to, da se v slučaju, ako bi se vasi Lokvica, Trovec, Grobovec, Slamna vas, Radoviči ne hotele ločiti od tukajšnje šolske občine, ustanovi tu posebna štiri- ali vsaj trirazredna dekliška šola.
Šolskim dobrotnikom: I dolenjski posojilnici in hranilnici (načelnik g. L. Gangl), posojilnici in hranilnici (načelnik g. Jos. Vukšinič) izreka za znatno denarno podporo, trgovcu g. Fran Guštinu pa za darovano šol sko blago najiskrenejšo zahvalo, proseč, naj bi vsi ti tudi v prihodnje ostali šolski podporniki.
Katoliški uzori.
(Dalje.)
V dobi romantike, v času, ko so nasledniki Voltairjevih somišljenikov z ljubeznijo se približevali katolicizmu kot takemu, tedaj so nastopili
žarski p a p. Niso vedeli, kaj je krst in krstiti, in so to imenovali k e resztel. Na krstu (kereszt) je na vzočen kumii, mažarski koma. Kar je materi najdražji zaklad — otro-čiči, imenoval je MaŽar ordosics. Naš biskup (püapök) je bermal (maž. bermal) otročiče. Tisti, kateri so živeli pobožno, sveto (maž. s z e n t), prišli so v raj, zli ljudje pa v pi.kb» ali v mažarski pokol,
Pojedinim dnevom v tednu dali eo Mažari kar slovanska imena. Evo jih v mažarščini: szereda, csö-törtök, pentek, szombat.
To sem načrtal z debelimi potezami, da bi se videlo, kolika je bila nekdaj razlika med Slovani in Mažari. Časi se niso mnogo izpre menili. Svetovnega gibanja, preustra janja drŽav in udobnosti narodov ne določajo blagi ljudje, blagi nazori. Dobrota je bila in bode sirota, a tudi papež je izgubil svetovno držaavo. Slovani so imejitelji kulture. Kaj imajo od tega? Mažari so brezozirni imejitelji sile. Kaj imajo od tega? Vsak ima svoj delež! Slovan ima kulturo, s Mažar ima silo. Komu je bolje? Učimo se od drugih narodov, česar ne vemo, kakor so se drugi, učili od nas, česar niso vedeli.
tudi oni trije glasniki političnega pa-peštva, ki jih lahko imenujemo du Ševne ustanovitelje sodobnega kleri kalizma. Ti glasniki ao bili grof de Maistre, vikomte de Bonald in Felieitć de Lamennais.
Grof de Maistre, sin strogo legi-timistične rodbine iz Chamberyja na Savojskem, je leta 1796. ▼ starosti let z velikim pogumom nastopil proti francoski revoluciji. V svojem sjusu »Consideration sur la France« ie proglasil, da je država delo kraljev, v kraljevanje je poklic tiste rodbine, katero je Bog za to določil, in je torej gospodstvo privileg krvi. Samo vera v Boga je tista vez, ki veže posamične dele države, zato mora vera zavzemati prvo mesto v življenju francoskega naroda. L. 1817. se je de Maistre oglasil z novim epi-som »O papežu«. Namen tega spisa je bil francoski narod pridobiti, da pripozna papeža kot avtoriteto vseh avtoritet. V to svrho se je de Maistre laskal Francozom na vse načine, pi šoč med drugim: Francozi eo privi-ligiran narod —■ pridobiti ai morajo zopet prvenstvo v svetu, njih poklic je, da so steber vere, kajti Francozi so s sv. Petrom in Karolom Velikim ustanovili katoliško cerkev. Grof de Maistre se ni potrudil svoje nazore zgodovinsko ali teologično uteme Ijiti. Njegov spis obsega gole racionalne dedukcije, vsled česar tudi ni ugajal jezuvitom. Cerkev brez poglavarja — pravi de Maistre — je to, kar bi bilo rusko cesarstvo brez oe-sarja. Papež mora biti suveren kakor cesar, a pogoj temu je, da je nezmotljiv, čim je nezmotljiv, stoji nad vsemi posvetnimi vladarji in je avtoriteta vseh avtoritet.
Goli racionalizem de Maistra ni oviral, da sta njegova dva spisa, katerim je sledila Še polemika proti galikanski cerkvi, imel na Francoskem nepopisen vspeh. V Parizu so ustanovili celo poseben list »Le con servateur«, s katerim so razširjali njegove i eje. Pri tem listu sta so delovala Donald in Lamenaais. Prvi se je zlasti vojskoval — v tem listu in v posebnih knjigah —- proti mo derni filozofiji, ki je po njegovih nazorih provzročila francosko revolu cijo, glede cerkve pa je zastopal nazor, da mora vsa vzgoja biti v rokah cerkve, država pa mora cerkvi služiti in ne sme dovoliti svobode vere ali vesti.
Lamennais je bil najprej kleri kaleč, potem liberalec in končno socialist. V prvih svojih spisih je dokazoval, da je reformacija provzročila anarhijo v cerkvi, ker je dala ljudstvu moč, ki jo je Prej samo kralj imel in ker je priznala načelo, da sme vsak človek po svojem razumu soditi o verskih naukih, nihče pa ni prisiljen verjeti vse in vse tako, kakor cerkev uči. Leta 1816. je bil Lamennais posvečen za mašnika. dve teti pozneje pa je izdal knjigo »Essai sur 1' indifference en matiere de religion«. Nobena knjiga tiste dobe ni imela na Francoskem toliko vnetih prijateljev in toliko navdušenih čita-teljev, kakor ta. Lamennais je v tej knjigi nastopil kot nekak klerikalni Rousseau. Vodilna njegova misel je, da je blaznost, postavljati individualni razum nad splošni razum Zastopnik in utelešenje splošnega razuma je papež, zato mu morajo biti pokorni vsi ljudje in v vseh zadevah. Obenem je Lamennais z veliko silovitostjo nastopil proti galikanstvu, to je, proti uredbi, po kateri je bila ka-tol ška cerkev na Francoskem pravzaprav narodna, oziroma državna cerkev in le malo odvisna od papeža. Večina francoskih škofov in duhovnikov je bila vneta za galikansko cerkev, za relativno neodvisnost od papeža, Lamennais pa je to neodvis nost pobijal z vsemi sredstvi. Bodril ga je papež sam.
Nazori grofa de Maistre Bo-nalda in Lamennaisa so vstvarili na Francoskem prvo klerikalno stranko. Ta je hotela zatreti vse, kar je ro dila revolucija, obnoviti stari regime in zagotoviti papestvu neomejeno gospodarstvo nad narodom. To gibanje se imenuje restavracijo. Vodja te stranke je bil grof Karol Artois, brat in presumptivni naslednik vladajočega kralja.
Ta klerikalna stranka si je znala pridobiti večino v parlamentu in je ustanovila pravo strahovlado na Francoskem. Prouzročila je nebroj škandaloznih procesov proti »morilcem Ludovika XVI« in proti »vele, izdajalcem« — to je proti Ijudem-ki eo za Časa revolucije in za časa Napoleona I. igrali kako uiogo — in provzročila je, da so na južnem Francoskem prirejali duhovniki pro cesije, pri katerih je fanatizirana množica poklala na stotine ljudi, ki so bili na sumu, da so republikan skega mišljenja. Nevolja naroda proti legitimistično-duhovski strahovladi je bila tolika, da se je moral ta parlament razpustiti. Zdaj se je začel parlamentarni boj med klerikalci in uaprednjaki — velika doba franco-
skega parlamenta. Ko je kralj Karol X. \tdal zakon, ki je določal za vsak »akrikegij nečloveško barbarske kazni, začelo je ljudstvo sanjati o veliki revoluciji in o Napoleonu L Opozicija je rasla in ko je klerikalno ministrstvo Poligna« kršilo ustavo, nastala je februvarska revolucija. Degenerirani Bourboni so bili sagnani, prav sramotno segnani in zmagala je opozicija. Bjurboni so bili padli, ker so bili orodje klerikalizma, ker so svoje vladanjo oprli na dogmo, ki jo je preciziral Bonald, da je alta** steber prestola. Zgodovina pa je dokazala na Bourbonih in na Napoleonu III, da je altar najslabši steber prestola.
Februvarska revolucija je za nekaj časa n*redi!a konec gospodar stvu klerikalizma, klerikalna ideja pa je ostala in cerkev se je z vso strastjo oprijela te ideje, ki kulmi-nira v nauku, da je papež avtoriteta vseh avtoritet in inkarnacija člove škega razuma.	(Dalje prih.)
Drobtinice iz Idrije.
(Dopis.)
Ali se idrijski mo krači res potegujejo za Sole? Ne in trikrat ne! Naša stranka je, ravnajo se po svojem programu: vse za napro-dek Idrije, prva spoznala, da je naše mesto potrebno srednje Šole. Storila je vse potrebne korake, da bi se nam dala državna šola. Ker pa je vlada gluha za vse prošnje in zahteve in ker je bila potreba po srednji šoli večja od dne do dne, sklenil je na rodnonapredni občinski zastop slediti mnogoštevilnim češkim občinam, ki so ai same ustanavljale občinske realke, potem pa dosegle, da so se iste podržavile. Ko je bila vsa stvar v teku in je bilo vsak dan pričako vati odloka, s katerim bi naučno ministrstvi dovolilo to ustanovitev, sklicali ao naši socialni demokratje shod, na katerem ao protestirali proti temu, da se hoče ustanoviti občinska realka. Takrat so bili torej mnenja, da je bolje Čakati še desetletja kot pa zateči se k samopomoči. Toda ta protest ni izšel iz poštenih nagibov. Tedanji polubog idrijskih so cialnih demokratov, g Etbin Kristan, je očital naši stranki, da na ustanovitev realke niti resno ne misli, da meče ljudem le pesek v oči; socalne demokrate pa je postavil v najlepšo luč: saj so prvič zahtevali realko, drugič pa še državno. Ali hitro se suČe časa kolo, enkrat tako, enkrat tako. Na zadnjem javnem shodu je namreč sedanji bog, g. Anton Kristan, zahteval od narodno-napredne stranke, da bi bila morala mesto pripravljalnega tečaja za realko ustanoviti celo ljudsko šolo na občinske stroške. Odkod ta obrat? Zato, ker mokrači niso za resno delo, niso za napredek in ker vidijo svojo glavno nalogo v tem, da mečejo narodno-napredni stranki polena pod noge, da jo ovirajo pri njenem vspešnem delovanju!
Kdo je po mnenju g. Kristana klečeplazec? Vsakdo, ko mur se nekoliko bolje godi, to so pisarji, pazniki itd. Kaj ste pa vi, g. Kristan, ki, kakor ste se sami iz razili, vsakega rudarja prvi pozdra vite, ki se jim hlinite in jih milu jete Ne bodite hudi, ako vas ime nujamo klečeplaznega kruhoborca.
Uganka. Zakaj g. Rina'do v zadnji številki »Naprej« a ni nič odgovoril na naše napade gleda mlina ? Zato, ker up*, da se bo do takrat že moka podražila, ko bo izšla tretja številka in da bo potem lažje sestaviti bilanco. Opozarjamo le g. Rinal-dota na slučaj Seliškarjev.
Kristanova modrost. Nek dopisnik je imenoval gosp K-Utana »zvezdo z Jutrovega« in g. Kristan je k temu pridal, da je na Jutrovem modrost doma, ergo je g. Kristan moder. Že mogoče, toda po svoje. Razpravljajo o naših Žalostnih sta novanjskih razmerah se je g. župan v nekem članku izrazil, da se tej bedi ne da drugače odpomoči, kakor da se cela Idrija podre in na novo prezida. In g. Kristan je na shodu trdil, da hočejo liberalci delavce spraviti v gozd, ker hočejo vse hiše podreti. Risum teneatis —- — —
Dnevne vesti.
V Ljubljani. 23 julija.
—	Osebna vest» Računski svetnik pri najvišjem računskem dvoru g. Anton Costa je imenovan višjim računskim svetnikom.
—	Občinski svet ima jutri, dne 24. t. m., ob 6. uri popoludne lzvanredno sejo.
—	Popravek. Včeraj priobčil je naš list sledeče: »Iz celo dobro 'obveščenih krogov se nam javlja, da ee pri deželnem šolskem svetu »ljubljanskem«, oziroma pri zakulisnih
gospodih že dolgo časa kuha in kuha imenovanje profesorja na izpraznjeno zgod. mesto. Nemci in nemškutarji se trudijo na vse na čine — g. Končnik jim pa eekun-dira — da bi spravili v Ljubljano slavnega specijalista Pettauerja, dasi čaka mnogo slovenskih, dobro kla-eiflciranih in starejših profesorjev na dotično mesto « Ta vest se je izkazala za popolno neistinito. In to v vsakem oziru, v kolikor pride v po-štev deželni šolski svet »ljubljanski«. Tudi trditev v sebundiranju gosp. Končnika ne odgovarja resnici. Isto tako je neresnični, da na dotično mesto čaka mnogo slovenskih, dobro klasißciranih in starejših profesorjev. Pač pa je res, da sta za to mesto kompetirala dva cela Slovenca, in sicer mlad auplenb, pa jeden starejših profesorjev. »Dobro obveščeni krogi« našega poročevalca so bili po tem takem prav slabo obveščeni, kar moramo na tem mestu lojalno in resnici na ljubo pripoznati. Ravno včeraj popoldne vršila se je seja deželnega šolskega sveta, in lahko trdimo, da je bila v ti seji, in to v času, ko se je tiskala naša dnevna vest »imenovanje zgodovinarja na ljubljanski gimnaziji«, ta veat tako-rekoč od prve do zadnje besede de mentovana. Na svoje poročevalce pa znova apelujemo, da naj so pri svojih poročilih previdni, ker je vse-kako neprijetno, Če mora list, ki hoče v vsakem pogledu zanesljiv biti, svoja priobčevanja tako prekli-cevati, kakor se je to v predstoje-čem zgodilo.
—	Imenovanje. C kr. poštar I. razreda g. Alojzij Schrey na Jesenicah na Gorenjskem je imenovan c. kr. višjim poštarjem.
—	Klevetnikom Sokolstva. »Slovenec« si je v zadnjem času zo pet pod vzel častno nalogo, da napada Sokole. Tako tudi v svoji številki od 18. julija. Nagrabil je po svoji stari navadi nekaj laži in zoficmov v nakovalo, ki potem na njem kuje zarjavelo orožje zoper Sokole. Vsak treznomisleč človek po Slovenskem, in naj pripada tudi klerikalni stranki, odločno obsoja atentat cerkljanskih kaplanov na Sokole. Vsak pošten narodnjak je ogorčen nad pouličnim hujskanjem s kamenjem in polenom. Le »Slovenca« ne oblije rudeČica sramu nad činom svojih privržencev. »Slovenec« celo zagovarja to početje ter — hujska dalje slovensko ljudstvo proti s 1 o v e n s k i m Sokolo m, proti ustanovi izključno narodnega značaja. To njegovo početje vidi es nam naravnost efijaltsko, a pri tej priliki vprašamo kolego »Slovenca«: Kaj je nemškutarsko, ali povsem nedolžna, komaj le na papirju obstoječa parlamentarna zveza z nemškimi ve lepostniki ali pa faktična zveza z Nemci, ki v bratski slogi z njimi pobijate eminentno narodne naprave? Da se razumemo bratje Slovenci tam okoli »Slovenca« — vaše nagibe sovraštva do Sokolov prav dobro poznamo. Najdemo jih v sokolaki ideji sami, v sokolskem duhu in njega ciljih. Sokolska ideja se bori za du ševno svobodo narodovo, za samostojnost poedinca kakor tudi naroda kot takega; zakaj le zdravi, misleči in izobraženi poedinec zamore nad-kriljevati vsiljivega tujca, le narod obstoječ iz takih silnih sestavin, za more sam biti silen. S temi idejami je prepleteno sokolsko delo, čigar ost se obrača proti zunanjim sovražnikom narodovim. Da pa to delo, ki mu je cilj izobrazba in samostojnost vse narodove množice, vas, kar vas je kierikalcev krog »Slovenca« zbada prav v živo meso — za to mi ne moremo ničesar. Da je to delovanje, ki bi moralo biti lastno vsakemu zavednemu Slovencu,ravno nasprotno onim idejam, ki jih nosi klerikalizem — to krivdo pripisujemo pač le kle-rikalizmu samemu Da se razumemo bratje Slovenci krog »Slovenca« — ne vsi kar vas je zbranih v takozvani »klerikalni« stranki na Kranjskem ste klerikalci. So možje v vas, ki jim bije še gorko slovensko srce, ki bi radi posvečevali vae svoje sile rodu slovenskemu, njega koristim in ha ekom — toda ti, ki tako čutijo, mi-
slijo in delajo, ti možje —niso klerikalci. Tem možem le javnost na. devlje priimek »klerikalec«, ker sto. jijo prostovoljno ali ne v vaši stranki, ki so ji na čelu zvečina pristni klerikalci. Tem možem pa so tudi naše ideje prijazne, plemenite in svete, ker niso v nasprotju z njihovim mišljenjem in čustvovanjem. Ali kur vag je klerikalcev, se bojite naših idej kakor hudič križa, zakaj Če naše ideje prodro v narod, izpodnesejo tla vam in — vašim idejam. Zato pa sokolstvu niti na um ne hodi, da bi ee borilo — pravite, da smo začeli boj — proti klerikalizmu. Kaj še, da bi se mi z vami valjali po cestnem blatu?! Z delom, s pozitivnim de lom — brez kola in kamenja, brez psovk in obrekovanja, — hočemo gladiti pot sokolski ideji v naše ljudstvo. A če ta ideja, ki služi eminentno narodovim koristim, naapro tuje namenom in ciljem klerikalizma, I potem je doprinešen dokaz, da ideje klerikalizma ne služijo narodovim koristim. Pobija vas torej ideja sokolska sama, kakor pobijajo zorni žarki aolnčni bežečo noč. In da je temu tako, dokaz temu ao strupeni vaši napadi na slovenske Sokole. Priznali seveda tega ne boste, zakaj slabo bi se vam godilo, ako bi se I javno kazali nasprotnike sokolskim idejam; mareikak odpor bi našli v svoji lastni stranki. Maraikak odpor bi zadal kler. v vaši stranki, ki jim je narodnost le v toliko dobra, da si i njo vzdržujejo popularnost med ljudstvom. Tisto vedno trkanje z vaše, s klerikalne — da se razumemo — strani nima višje vrednosti, kakor če potrkaš na počeno lončeno posodo: ne da cd sebe avežega, donečegdt I glasu! Da bi pa vzlic temu »Sokola« v ljudstvu diskreditovali, da bi ljud stvu vcepili mrŽnjo do sokolstva, vporabljate druga vam lastna sredstva. Strašite z »liberalizmom«, nastopa klerikalni parkelj dr. Tavčar, celo »frakarstvo« mora paradirati, zraven pride nekaj obrekovanja, malo falsifikacije pa mnogo laži — in sauce je gotova, ki naj obtiči slovenskemu ljudstvu v želodcu. S temi sredstvi skuša »Slovenec« dokazovati, da je »Sokola začel boj zoper liudetvo slovensko (!) ki je ima po »Slovenčevih« mislih klerikalizem že v žepu. Iz kratkega odstavka v dr. Ravniharjevi brošuri napravl|a »Slovenec« kratkomalo falzifikat, da sploh more naprej s svojimi lažnji-vimi trditvami. »Slovenec« navaja dotični odstavek doslovno pod uše scami, »da nikjer drugod ni našel pogubni klerikalizem tako ugodnih tal, kakor v slovenskem narodu«. »Slovenec« je iz tega stavka namenoma izpustil dve besedi, ki dajeta stavku pravi zmisel; v brošuri stojita namreč pred bese dama »poljubni klerikalizem« še be sedi »vsakteri narodnosti«. S tem pa je s citiranim stavkom čisto kaj drugega povedano, kakor kar je hotel »Slovenec« ž njim povedati. »Slovenec« gre Še dalje ter natvezuje svojim bralcem, kakor da je dr. Ravnihar v svoji brošuri pričel pridigovati boj klerikalizmu, češ, da bodi posvečeno delo eokolsko tudi političnim (po »Slovencua klerikalnim) ozirom »torej protiklerikalno politiko v prvi vrsti (!) za liberalna načela«. »Slovenec« je svoje bravce kar na lepem nalagal. Kdor čita brošuro, vidi na prvi pogled da -je dotični stavek v popolnoma drugačni zvezi, kakor ga navaja »Slovenec«. Liro-Šura precej obširno razlaga o sokolskem delu in katerim političnim ozirom je namenjeno to delo. Klerikalizma v tej zvezi brošura niti ne omenja ne. Na drugem mestu brošure, kjer je govor o tem, da smo Slovenci v narodno političnem oziru zastali, povdarja brošura, da je to okolnost najbolj razvideti v dejstvu, da nikljer drugod nista našla vsakteri narodnosti pogubni klerikalizem ter narodno renegatstvo tako ugodnih tal kakor pri nas. Pa »Slovenec« se je poslužil falzifikacije in laži, da zamore dokazati svojo trditev: Sokol je pričel boj zoper klerikalizem in zato da se je Sokolu dal odgovor kakor ga zaslužijo oni,