534 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
Pavel Krafl, Synody a statuta Olomoucké diecéze období stVedovìku. Praha : Historický
ústav AV ^R, 2003. 272 strani. (Series B – Editiones ; 2)
Vsak {kofijski arhiv, ki premore vsaj pribli‘no ohranjen arhiv, hrani v originalu ali prepisih nekaj
ali celo veliko zapisnikov s {kofijskih sinod. Sinode in iz njih izhajajo~i dokumenti so posledica dolo~b
~etrtega lateranskega koncila iz leta 1215. Redno periodi~no sre~avanje klerikov neke {kofije je imelo
in ima predvsem razsojevalni, nadzorni, preventivni in tudi kurativni namen pri upravi cerkvene slu‘be
in v vsakodnevnem duhovnem ‘ivljenju v {kofiji. Na njih naj bi se odpravljale zmote in napake, v
skladu s cerkvenim pravom pa tudi precizirale nedore~enosti, ki so izhajale iz ne dovolj natan~nih
splo{nih dolo~il. Sinodalni in {kofijski statut sta tako pomenila partikularno cerkveno pravo zadevne
{kofije. Zaradi popolne vpetosti cerkvenega (duhovnega) v vsakodnevnem ‘ivljenju vse do 18. stoletja,
ponekod pa {e mnogo kasneje, so sinodalni statuti dragocen vir ne le za o‘jo cerkveno zgodovino, pa~
pa tudi zgodovino vsakdanjega ‘ivljenja v naj{ir{em smislu. V tem so jim podobni vizitacijski zapis-
niki, ki pa so bolj orientirani v odpravljanje napak v mikrookoljih (posameznih ‘upnijah), medtem ko
so sinode to po~ele v »splo{nem« in za celo {kofijo. To so znana dejstva, tako kot tisto, da je ohranjenost
tovrstnih virov za obdobje zgodnjega novega in srednjega veka za konkretno obmo~je najprej odvisna
od obstoja oz. sede‘a {kofije na nekem ozemlju. Denimo, za ozemlje prvotne ljubljanske {kofije, usta-
novljene v letih 1461–1462, lahko pri~akujemo tovrstne vire {ele za precej mlaj{i ~as, za starej{e ob-
dobje pa se moramo ozreti po virih oglejskega patriarhata. Nasploh pa je obse‘nej{ih (uradnih) zapisov,
ki bi podrobneje odslikavali vsakodnevne zadrege klera in laikov na dana{njem slovenskem ozemlju,
za obdobje pred sredo 15. stoletja sila malo. Eden najstarej{ih in iz~rpnej{ih, ki je nastal kot patriarhova
potrditev zapisnika reformne sinode v Ljubljani, nosi {ele letnico 1448. Ker pa tedaj {e ni moglo iti za
klasi~no {kofijsko sinodo, pa~ pa za zbor duhovnikov iz vzhodnega dela patriarhata, ki so ga patriarhi
nadzorovali prek arhidiakonov in delegiranih netitularnih {kofov, se hrani – logi~no – v kapiteljskem
arhivu v Vidmu (Udine).
1
 Pomanjkanje tovrstnih {e starej{ih virov za preu~evanje cerkvene in vsakod-
nevne zgodovine na nekem konkretnem obmo~ju, pa (sploh ne paradoksno) niti ni zelo usodno. Cerk-
veno pravo in delovanje hierarhije je bilo univerzalno, duhovna kultura po de‘elah zahodnega kr{~anstva
bolj ali manj tudi, zato so si bili ‘ivljenjski in duhovni problemi zve~ine podobni po vsej katoli{ki
Evropi. S tem pa tudi njihovo uradno re{evanje. Prav zato smo seveda lahko tudi v Sloveniji veseli
znanstvenih edicij srednjeve{kih cerkvenih virov, ~etudi prihajajo iz nam oddaljenej{ih de‘el.
Objava sinodalnih zapisnikov in statutov {kofije v Olomoucu na Moravskem je zagotovo ena tistih,
ki potrjujejo zadnji stavek. Pavel Krafl, eden najplodovitej{ih ~e{kih zgodovinarjev mlaj{e generacije,
2
je v monografiji objavil ohranjene sinodalne statute (uradne sklepne dolo~be) od leta 1282 do 1498,
{kofijske statute iz let 1253–1461 in {e nekaj povezanih dokumentov za obdobje 1386–1498. Krafl,
sodelavec zgodovinskega in{tituta ^e{ke akademije znanosti v Pragi, ki se ukvarja predvsem s
srednjeve{ko cerkveno-pravno zgodovino, je svoje delo izpeljal imenitno – kriti~no in natan~no. V
obse‘ni uvodni {tudiji (str. 35–102) je zaradi pojasnitve pomena in razlik med viri najprej opredelil
pojme kot so {kofijska sinoda, statut, akt, protokol itd. ter vsebinske, pravne in diplomati~ne razlike
opredelil na primerih ohranjenih statutov pra{ke, olomou{ke, litomy{lske in vratislavske dieceze. Npr.:
sinodalni in {kofijski statut sta imela v obravnavanem ~asu zna~aj subjektivno stilizirane listine, ki jo je
izdal {kof ali generalni vikar (adminstrator). Prvi je pomenil javni dokument sinode, drugi dokument
{kofije ob nastopu novega {kofa. Hierarhi~no {e vi{je sta bila provincialni statut, ki ga je izdal metropo-
lit, ter legatski statut (pape{ki legat). Obe osnovni skupini (sinodalna in diecezna) sta se delila na kon-
stitucije (sistemati~ne natan~ne dolo~be) – v~asih ‘e kodifikacije – in mandate (predsinodalni akti v
konkretnih zadevah). Po Kraflovih besedah je mo~ sinodalno ‘ivljenje na Moravskem razdeliti na tri
obdobja: v prvem (1240-1280) so {kofje predvsem uveljavljali svojo avtoriteto v posameznih primerih,
manj pa v splo{ni legislativi. Drugo obdobje (od za~etka 14. stoletja do druge tretjine 15. stoletja) je
1
 Objavil ga je Josip Gruden v delu Cerkvene razmere med Slovenci v XV. stoletju in ustanovitev ljubljanske
{kofije (Ljubljana, 1908), str. 134–42.
2
 Njegova bibliografija doslej obsega skoraj trideset razprav in ~lankov v ~e{kem in tujem strokovnem ~asopisju
(gl. poglavje Prameny a literatura na str. 24–25).

535 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
bilo v znaku redkosti sinod, po drugi strani pa v ekstenzivnih statutih. V zadnjem obdobju pa je podat-
kov o sinodah zelo malo.
Temu poglavju sledi razdelek o dosedanjih raziskavah in objavah tovrstnih statutov v ~e{kih de‘elah.
^e{ka historiografija je namre~ ‘e v 18. stoletju za~ela obravnavati tovrstne dokumente. Sledi poglavje
o srednjeve{kih sinodah pra{ke, vratislavske in litomy{lske {kofije. V njem je Krafl analiziral sinodalno
prakso (frekventnost sinod, priprave na sinode, termini, kraji in vodenje sinod, udele‘ba, vloga stolnih
kapitljev). V naslednjem poglavju je Krafl obdelal vpeljavo in razvoj cerkvenega prava na Moravskem
v lu~i uvajanja kanonskega prava od 11. stoletja naprej. Kon~no se posveti tudi olomou{kim sinodam,
pri ~emer za~ne razpravo s »protosinodami« {kofov Konrada s Friedberga (1240-1247) in Bruna s
Schauenburga (1245-1281) in se dotakne pravih sinod v 14. in 15. stoletju. Tudi tu ga zanimajo kraji in
termini sre~anj, frekvenca, udele‘enci itd. V poglavju o olomou{kih statutih je na prvem mestu analiza
variant ohranjenih srednjeve{kih prepisov (v originalu je ohranjen le statut sinode iz leta 1380) in
dosedanjih objav, kjer opozarja na vsebinske in edicijske razlike ter na diplomati~no zgradbo statutov.
Prepisov statutov je namre~ precej, saj so bili zaradi hierarhi~ne uprave poslani {tevilnim cerkvenim
funkcionarjem v {kofiji. Tudi nekatere pisarje je mogo~e indentificirati, prav tako poznej{e lastnike
rokopisov. Temu poglavju je dodano 24 strani posnetkov pagin iz posameznih rokopisov, tako da bralec
lahko dobi tudi bolj neposreden diplomati~no-paleografsko vpogled v njihovo raznolikost, pa tudi v
avtorjevo edicijsko tehniko, ki jo na ustreznih mestih lahko primerja z reprodukcijami.
Seveda je za bralca najpomembnej{a vsebina statutov. V razdelku A (str. 125–212) je Krafl objavil
sedem sinodalnih statutov (iz let 1282, 1318, 1349, 1380, 1413, 1431 in 1498), v razdelku B (str. 213–
234) tri {kofijske statute iz let 1253, 1419 in 1461, v razdelku C (str. 235-244) pa {e {est dokumentov iz
let 1386-1498, ki zadevajo sinode in statute olomou{ke {kofije. Statuti so razdeljeni na tematske ~lene,
ki vsebujejo dispozicijo z negativno sankcijo; tu pa tam je dodana tudi naracija, celo arenga z intitula-
cijo in devocijo, salutacijo, promulgacijo itd. Izdajatelj je objavo zasnoval temeljito, z obse‘nim znan-
stvenim aparatom, v katerem opozarja na razlike v prepisih (eno najbolj mukotrpnih opravil), razre{uje
datacije in identifikacije in opozarja na citate in recepcije kanonskega prava, Biblije in literarnih virov;
v za~etnih regestah navaja nahajali{~a dokumentov, dosedanje objave in pomembnej{o literaturo, na-
pravljen pa je tudi uporaben osebni, krajevni in stvarni register. Statuti se dotikajo najrazli~nej{ih vpra{anj:
~lene se da razdeliti na tiste z administrativno in sodno vsebino, na ‘ivljenje in moralo klerikov, praz-
nike, zakramente, razmerje med posvetno in cerkveno oblastjo, kleri{ko, kriminaliteto, dogmati~na
vpra{anja in problematiko Judov. Natan~neje naj med ve~ kot dvesto vsebinsko razli~nimi ~leni (seveda
vsi statuti ne vsebujejo vseh) izpostavim tiste o kr{~evanju, aretacijah klerikov, plemi{kih duhovnikih,
praznikih, konkubinatu klerikov, desetinah, nastavljanju ‘upnikov, posve~evanju klerikov, o prazno-
vanju praznika sv. Cirila in Metoda, o Judih, u~iteljih, o zakonski zvezi, raznih cerkvenih funkcijah, o
javnih notarjih, relikvijah, pe~atenju, simoniji, dotah, gostilni~arstvu, davkih, vizitacijah, zglednem
‘ivljenju klerikov, cerkvenih sodi{~ih itd. Vsekakor so objavljeni statuti bistveno pestrej{i od na{ih
sinodalnih zapisih iz 15. stoletja (gl. zgoraj). [e posebej pa je Kraflova edicija vob~e uporabna zaradi
kontinuiranosti podobnih ~lenov, saj lahko spremljamo razvoj posameznega fenomena, problema skozi
dvestoletno obdobje in zaznavamo spremembe ne le v uradnih pogledih na cerkveno dogmo in organi-
zacijo, pa~ pa predvsem razvoj mentalitet v in ob Cerkvi v nekem okolju.
Kraflova objava je torej le na videz »lokalna«. V resnici gre za {iroko uporabno delo, zgledno
strukturirano in egdocijsko izvrstno izpeljano zbirko dokumentov. Eno tistih, pri katerih se velja vedno
spomniti, da lokalno v~asih (~e je dobro) lahko celo nadome{~a globalno.
Du{an Kos