Leto 1891.
481
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos L1X. — Izdan in razposlan dne 24. decembra 1891.
(Obsega štev. 184.—185.)
114.
Ukaz ministerstev za trgovino, za notranje stvari, za bogočastje in nauk in pa za bilance z dne 9. novembra 1891. I.
v izvršitev zakona z dné 23. junija 1891. I. (Drž. *&k. št. 89.) zastran obligatnega preskuševanja vsega ročnega strelnega orožja.
V izvršitev zakona z dné 23. junija 1891. I. wi'ž. zak št. 89.) zastran obligatnega preskuševanja Vsega ročnega strelnega orožja se zaukazuje to-le, doprašavši v zinislu §. 3. tega zakona iz veščukov sestoječo komisijo, sklicano po trgovinskem ministrstvu :
KS- 1-. odstavku 2.
Kolkom uradnih preskuševališč, ki se postavijo ,lil podstavi zakona z dné 23. junija 1891. 1. (Drž.
št. 89.) štejejo se za enake kolki tu spodaj Uvedenih inozemskih preskuševališč, namreč kolki P^skuševališča Lüttich (na Belgijskem) in St. ^uenne (na Francoskem).
Tisto ročno strelno orožje, katero je opremljeno ? k°lki, predpisanimi v imenovanih inozemskih pres-u®evališčih, ni v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, zavezano kakemu še nadaljnemu Poskusu.
Kakšni kolki se uporabljajo v spredaj nava-denih inozemskih preskuševališčih, razvideti je iz očrta, podanega v prilogi 1.
K §• 2.
Presknševališča za obligatno preskuševanje vsega ročnega strelnega orožja v zmislu zakona z dné 23. junija 1891. 1. (Drž. zak. št. 89.) se nahajajo v Borovljah, Pragi. Vejprtih in na Dunaji.
K §• 3.
Kar se tiče ravnanja pri preskuševanji ročnega strelnega orožja v preskuševališčih, potem kar se tiče kolkov, ki jih je po vsakem preskusu pritisniti na ročno strelno orožje, in pa kar se tiče oznamenil kalibra (luči) in pa drugačnih znamenj, naposled kar se tiče pristojbin, ki jih je plačevati tem zavodom za opravo preskusa, veljâ naj predpis, temu ukazu pridejan kot priloga 2.
Uvoz cevi in ročnega strelnega orožja iz inozemstva ni zvezan vsled tega zakona z nikakimi omejitvami tedaj, kadar je pošiljatev namenjena za kakega izdelovalca ali trgovca, oznamenjenega v §. 5. navedenega zakona.
V drugih slučajih pa se sméjo inozemske cevi in ročno strelno orožje v ozemlji, kjer ta zakon veljâ, spravljati v promèt sarnö na podstavi poseb-negadovoUla tistega cesarskega varstvenegaoblastva, ki je pristojno po bivališči naslovljenčevem (adresa-tovem).
To dovolilo se s povedjo, koliko je orožja, daje brez zadržka, ako se je oblastvu donesel dokaz,
(HlOTCulHh.)
99
da je dotično orožje bilo preskušeno po kakem inozemskem preskuševališči, čegar kolki se po §. 1., odstavku 2. navedenega zakona štejejo za enake to-zemskim kolkom, ali ako se sicer po osebnih razmerah adresatovih zdi nevarnost izključena, da se bo zakon prelomil.
Ako ti uveti ne obveljajo, spojiti je dodelitev tega dovolila s poprejšnjim ogledom, oziroma s preskusom strelnega orožja v inozemstvu, ako se najde, da ni na orožji inozemskih preskusnih kolkov, ki so pripoznani za enake vrednosti z domačimi. Orožja potovalcev in mejnih prebivalcev v navadnem mejnem prometu se ta določila ne tičejo.
Nadaljno pošiljanje inozemskih cevi in ročnega strelnega orožja prehodoma (iti transite/) pod colnim prigledom v inozemstvo ne spada pod določila tega zakona.
K §. 5.
Prodajališke prostore in blagövne sklade izdelovalcev in trgovcev ročnega strelnega orožja bodo v primernih rokovih obiskovali za to postavljeni organi v ta namen, da čuvajo nad izpolnjevanjem predpisov tega zakona.
Dotične organe bo trgovinsko ministerstvo opremilo z poverilnicami, katere jim bodo dajale
pravico, zahajati v prodajališke prostore in v blagovne sklade dotičnih obrtnih podjetij.
K §. 6., odstavku 2.
Na podstavi v odstavku 2. tega paragrafa občinam naložene zavezanosti, da pri oskrbovanji tega zakona obrtno oblastvo na njegovo zahtevo primerno podpirajo, posredujejo naj, ako se to zahteva od občine, njeni zastopniki ob pregledih v prodajaliških prostorih in blagovnih skladih dotičnih obrtnih podjetij.
Kadar bi se želelo, da se pri posameznih pre-skuševališčih postavi še pridodani svèt, tedaj se do-tičnim občinam dovoli primerno zastopstvo v tem pridodanem svétu.
K §. 8.
O preiskovanji in kolkovanji, oziroma o preskusu tistih zalog po preskusnih uradih, ki se tedaj, ko zakon zadobi moč in veljavo, nahajajo v posesti izdelovalcev ali trgovcev strelnega orožja, veljajo naj določila, ki so temu ukazu pridejana kot priloga 3.
Ta ukaz zadobi moč in veljavo ob enem z omenjenim zakonom.
Taaffe s. r.	Gautsch s. r.
Bacquehem s. r. Steinhach s. r.
$
Priloga 1.
Očrt uradnih, inozemskih preskusnih kolkov, katere je v zmislu §. 1. zakona z dné 23. junija 1891. 1. (Drž. zak. št. 89.) šteti za enake kolkom tozemskih (domačih) preskuševališč.
Lüttich (Liege):
St. Etienne:
	Z	(sN\
§Kst etienne	F	l|9
Cevna znamka.	Sistétuska znamka.	Znamka za orožje, izdelano v inozemstvu.
(§J)
{Znamka za ročno strelno orožje, izdelano na Francoskem zunaj St. Etienne-a.
Priloga 2.
Predpis za preskuševanje cevi in ročnega strelnega orožja v c. k. preskusevališčih v Borovljah, Pragi, Vejprtih in na Dunaji.
Naloga preskusevališč.
§• 1.
C. k. preskuševališča imajo namen, preskuše-vati v zmislu zakona z dné 23. junija 1891. 1. (Drž. zak. št. 89.) v tozemstvu narejene in take iz inozemstva uvažane cevi in pa ročno strelno orožje, katero še ni opremljeno z uradnim preskusnim znamenjem inozemskega preskuševališča, ki se šteje za enako domačemu preskusnemu znamenju,
Določila o dolžnosti, da se dado preskusiti v tozemstvu narejene cevi in ročno strelno orožje.
§- 2.
Vsako v tozemstvu narejeno enojno cev je podvreči enokratnemu, vsako tako dvojnato cev pa dvakratnemu nastrelnemu poskusu.
Izvzete so od tega cevi tercerolek, pištol, revolverjev in salonskega orožja (glej §. 2., poslednji odstavek).
Enojne in dvojnate cevi za predovke se mimo tega potèm, ko se namesti stalni zaklepni vijak, enojne in dvojnate revi za zadovke pa potèm, ko se namesti baskulja, preskusijo tretjič. Ta tretji preskus sestoji v ogledu, eventuvalno v nastrelnem poskusu, ako se to zdi potrebno preskuševališču, oziroma organom, ki so postavljeni za vršitev tega preskusa.
Tercerolke. pištole, revolverji in salonsko orožje domače naréje se nastrelnemu poskusu podvrže vselej, ko je popolnoma dogotovljeno. •
S- 3.
Po predpisu preskušane lovske puške vsake
vrste je v slučaji, da zahteva tesnejša razširitev vrtanice uporabo patron z močnejšim kalibrom, podvreči vnovičnemu preskusu.
Cevi kratkih pušek za tarčo so zastran razširitve kalibra zavezane novemu preskusu še le tedaj, ako znaša debelina cevne stene, merjene tam, kjer je najtanjša, menj kakor dvé petini kalibru ustreznega premera kroglje.
Kako ravnati pri preskuševanji in ogledovanji cevi in ročnega strelnega orožja.
§- 4.
Cevi se preskušujejo in ogledujejo takö-le:
1.	Ko dospö v preskuševališče, ogleda preskusni mojster vse cevi brez razlike ter dâ potrebne podatke na zapisnik; potem se izmeri premer vrtanic (kaliber) ob ustji ter udari na zadnjem delu cevi v milimetrih in desetinah milimetrov.
2.	Na to pridejo cevi v nabijališče, da tamkaj, ko so prej hile opremljene sč začasnim nastrelnim vijakom, dobé v pridejani tabeli na videž postavljene kalibru ustrezne naboje musketnega smodnika, na katere se pri prvem in drugem preskusu nadene s težkim nabijačem debel zamašek iz kartona, potem pa uvede svinčena krogla, omahujoča do 1/2mm, in pred njo se vtakne enak zamašek.
3.	Nabite cevi se denejo na preskusno klop ter se potèm, ko se je njih naboj sprožil, natančno ogledajo.
4.	Pri tretjem preskusu, h kateremu je pri zadovkah vpošiljati baskuljirane cevi s patroujaki (pri osrednjem zapahi tudi sè zapalnimi klinci), pri predovkah pa sè zaklepnimi vijaki in pistoni opremljene cevi, preiskovati je sosebno, ali niso enojne cevi po prvem, dvojnate eevt pa po druge«1 preskusu hile oslabljene, in ali so kolki, kateri so bili udarjeni na nje, po teh preskusih ostali neporu-šeni; mimo tega je pri tem poistiniti Irpežuos! cev-nega završka.pri haskuljnih sistemih trpežnost zveze eevt in buskulj, pri drugih sistemih pa takö, kakor to ustreza njih konstrukcijam.
Ako se spozna za potrebnega tretji preskus kot uastrelni poskus, uporabljati je tisto ostro pS- * * 8' trono, ki je za to puško namenjena.
Fri eevéh za kroglje je taisti predložiti še drugo enako, kalibru ustrezajočo krogljo; pri ceveh za svinčena zrna (šibre) je pomnožiti pristojni naboj svinčenih zrn za polovico njegove teže.
5. Tercerolke in pištole dobivajo vâse uastrelni naboj, kakor ustreza njih kalibru.
Preskuševanje revolverjev in salonskega orožj8 si- vrši z nastrelom vseh nabojnikov s patron81111 ki so za nje namenjene in se v trgovini dobivajo.
6. Nenavadna patronlšča, katerih zategadelj ni. morda v preskuševališči v zalogi, in pa vsakovrstna kovinska patronišča morajo vselej dajati dotični prosilci preskusa
Kako postopati s cevmi, o katerih se je našlo, da so nedostatne.
8- 5.
Cevi, na kalerih se po izvršenem prvem ali drugem preskusu dadö spoznati necéla znojna mesta in lömi, podvržejo se na sesalki za preskus cevi tlaku 10 atmosfer ter se v slučaji, da voda izstopi, užagajo poleg poškodovanega mesta in s tem naredé nerabne.
Tudi tiste cevi, ki pri preskusih sicer ne popokajo, ali vendar kažejo po preskusu bistvene ne-dostatke, ne dobe preskusnega kolka ter se na enak način naredé nerabne.
Zavrnjene, nedostatne cevi se smejo potem, ko so se ti nedostatki odstranili, podvreči vnovičnemu preskusu.
Kolkovanje cevi in ročnega strelnega orožja.
§. 6.
V slučaji ugodnega uspeha se na cevi in ročno strelno orožje po vsakem preskusu udari ustrezni uradni kolek (šlenipelj).
Cevi, katere ne kažejo po izvršenem prvem preskusu nobenih bistvenih nedostatkov, dobé prvo (nastopno) preskusno znamenje na zadnjem delu cevi udarjeno.
Borovlje. Praga. Vejprty. Dunaj.
Dvojnate cevi dobe po prestanem drugem preskusu drugo (nastopno) preskusno znamenje udarjeno na zadnjem, navzdol obrnjenem delu na levi ležeče cevi.
el«) &		1		IS	
Borovlje.	Praga.			Vejprty.	Dunaj.
njem in spodnjem delu na desno ležeče cevi tretje (nastopno) preskusno znamenje.
Borovlje. Praga. Vejprty. Dunaj.
Puške enocevke domače nareje so zatorej vselej opremljene sè znamenjem prvega in tretjega preskusa, dvocevke pa vselej s kolki vseh treh preskusov.
Tercerolke, pištole, revolverji in salonsko orožje dobi znamenje tretjega preskusa.
Drugačna oznamenila.
§• 7.
Razen preskusnega znamenja in vrtaničnega premčra (§. 4., št. 1.) udari se na vsako cev in vsako dvojnato cev tekoča številka zapisnika dotič-nega preskuševališča; in sicer se ta številka zapisnika pri enojnih cevéh udari po tretjem preskusu na zadnjem in spodnjem delu cevi, pri dvojnatih cevéh pa po drugem preskusu na zadnjem delu spodnje cevne šine in po tretjem preskusu na zadnjem in spodnjem delu na desni ležeče cevi. Cevi, ki niso sposobne za strel s krogljami (chokebore-cevl in stožkovito vrtane cevi), dobé na zadnjem delu cevi oznamenllo : „Ne za krogljo“.
Preskusne odredbine za tozemske cevi in ročno strelno orožje.
8. 8.
Za tozemske (domače) cevi in ročno strelno orožje je plačevati nastopne preskusne odredbine:
Za prvi preskus vsakovrstnih damastnih cevi
od vsake cevi...........................10	kr.
Za prvi preskus železnih	cevi............... 8	,
Za drugi preskus vseh damastnih dvojnatih
cevi, izvzemši rubanske cevi . . . 14 , Za drugi preskus rubanskih in železnih dvojnatih cevi....................................12,
Za tretji preskus vseh damastnih cevi izvzemši
rubanske cevi...........................10	„
Za tretji preskus rubanskih	cevi..............8	,
Za tretji preskus železnih in jeklenih cevi za
zadovke..................................6	„
Za tretji preskus železnih in jeklenih cevi za
puške, ki se nabijajo od spredaj ...	4 „
l’o tretjem preskusu, naj si se opravi kot	Opomnja: Vsa preskusna znamenja so narisana
ogledni ali kot nastrelni preskus, dobé cevi na zad- dvakrat tako velika, kakor So v resnici.
Ako se tretji preskus vidi potreben kot nastrelni preskus, postavi se v račun poleg tega tudi strelivo, ter se zaračuni vsak strel sè 4 kr.
Enocevne tercerolke in pištole plačajo odred-biuo 2 kr.; dvocevne tercerolke in pištole 4 kr., salonsko orožje plača 6 kr.; za preskus revolverja je plačati 1 kr. od vsacega nabojnika, a poleg tega mora prosilec preskusa dati potrebne patrone.
Kako postopati s cevmi in ročnim strelnim orožjem,izvirajočim iz inozemstva.
§• 9.
Iz inozemstva izvirajoče cevi, katere niso opremljene sè vsemi preskusnimi znamenji kakega inozemskega preskuševališča, ki jih je za enake šteti domačim preskusnim znamenjem, podvreči je kot enojne cevi prvemu, kot dvojnate cevi pa drugemu v tem predpisu oznamenjemu nastrelnemu poskusu.
Gotove puške, ki izvirajo iz inozemstva ter imajo samö cevni kolek, podvržejo se oglednemu, in ako se potrebno zdi, tudi nastrelnemu preskusu; take, ki nimajo nobenega preskusnega znamenja, podvreči je vselej nastrelnemu preskusu in sicer uporabljajoč tisti naboj smodnika, ki je predpisan za drugi preskus.
Iz inozemstva uvažane tercerolke, pištole, revolverji in salonsko orožje niso zavezani nobenemu nadaljnemu preskusu, ako so opremljeni s pripo-znanimi kolki kakega inozemskega preskuševališča.
Iz inozemstva uvažane puške, ki so se podvrgle samo oglednemu preskusu, dobé znamenje tretjega preskusa; take pa, ki so se dogotovljene podvrgle nastrelnemu preskusu z uporabo tistega smodnika, kije predpisan za drugi preskus, dobe drugo in tretje preskusno znamenje.
Iz inozemstva uvažane tercerolke, pištole, revolverji in salonsko orožje, ki ni opremljeno s pri-poznami kolki kakega inozemskega preskuševališča, dobé po prestanem nastrelnem preskusu znamenje tretjega preskusa.
Za inozemske puške, ki dohajajo v preskus, in katere nimajo cevnega kolka, plačevati je tako odredbino za tretji preskus, kakor tudi odredbino za nedostatne cevne preskuse.
Kolikor se v spredaj stoječem niso ukrenila drugačna določila, postopati je z inozemskimi cevmi in ročnim strelnim orožjem prav takö, kakor z domačimi izdelki enake vrste.
Splošni služabni predpis za organe preskuševališča.
§■ 10.
Osebje preskuševališča mora svoje dolžnosti izpolnjevati nepristranski, vestno in točno.
Cevi, oziroma ročno strelno orožje, naj se pre-skušujejo po tistem redu, kakor so bile preskuše-vališču predane. Tamkaj je pisati zapisnik, kateri naj obsega imé vsake stranke, število in vrsto cevi, ki jih je predala, oziroma ročnega strelnega orožja, čas, kedaj jih je predala in kedaj zopet vzprejela, posledek izvršene preskušnje in višino plačanega odredbinskega zneska.
Skrbeti je za tö, da se prvi in drugi preskus izvrši še tistega dne, katerega so bile cevi donesene v preskuševališče, tretji preskus pa takoj, ko okol-nosti to pripusté.
Na zahtevo stranke se ji izda prepis dotičnega postavka v zapisniku, oziroma potrdilo o uspehu (po-sledku) preskusa.
Strankam, ki so udeležene pri preskusu cevi, oziroma ročnega strelnega orožja, dovoljeno je, da so pri preskusu pričujoče.
Osebje preskuševališča naj se ozira na pravične želje, katerih izpolnitev ni proti zmiselneniu ivzrševanju tega predpisa.
V	ostalem pak se je ravnati po posebnem slu-žabncm navodilu za osebje preskuševališča.
V	pisarnici vsakega preskuševališča leži odprta knjiga za pritožbe, v katero more vsak prosilec preskusa vpisati svoje morebitne tožbe in pritožbe proti organom preskuševališča. Pritožbam je pristaviti ime in priimek in naslov (adreso) pritožnika.
V	preskuševališči uporabljane kolke je od Časa do časa primerjati s kovom (§. 4. zakona z dné 23. junija 1891. 1., Drž. zak. št. 89.), in ako so se obrabili, ukreniti je potrebno, da se obnové.
Za preskuševanje ustanovljeni dnevi in uradne ure naj se primerno razglasé ter strogo držč.
Tabela
za naboje smodnika, ki se uporabljajo pri preskuševanji cevi (pri prvem in drugem preskusu: musketni smodnik; pri tretjem preskusu: posebno fini tarčni smodnik št. 8/II).
Kaliber (luč) cevi	Premer cevi v milimetrih	Naboj smodnika v gramih za			
		I.	II.	III.	
		preskus			
		cevi za zima in kroglje		cevi za zrna	cevi za kroglje
8	19-8	21	12	8	Za tretji preskus cevi za kroglje naj se uporablja preskusni naboj, predpisan v §. 4., točki 4.
10	19-4	20	11	7	
12	18-8	20	10	6	
14	18 2	19	10	5	
16	17 6	18	10	5	
18	17-2	18	9	5	
20	16-6	17	9	4-5	
22	16-2	17	9	4 5	
24	15 8	16	9	4-5	
26	15-4	16	8	4 5	
28	14-8	15	8	4	
30	14 4	15	8	4	
32	14 0	14	8	4	
34	13-6	14	7	4	
36	13 2	14	7	4	
38	12 6	13	7	4	
40	12 2	13	7	3	
42	118	12	6	3	
44	11-4	12	6	3	
	46	110	11	6	3	
	 48	10-6	11	6	3	
.	50	10-2	11	5	3	
različen	10 do 7	10	5	3	
Priloga 3.
Predpis
zastran kolkovanja zaloge, zaukazanega v §. 8. zakona o obligatnem preskusevanji vsega ročnega strelnega orožja.
§■ 1.
Uradno preiskovanje zalög, ki se o času, ko ta zakon stopi v moč in veljavo, nahajajo v posesti izdelovalcev ali trgovcev strelnega orožja, bodi pred vsem napérjeno na ovedbo, ali so na orožje udarjeni za prvi in drugi preskus predpisani kolki (§. 2. predpisa za preskuševanja), in ako so, na prigled o tem, ali je zaklepni vijak ali baskulja napravljena tako, da ni proti rabi tega orožja nobenega pomisleka sè strani varnosti.
V ostalem pak je gledé na postopanje sè zalogami ravnati prav tako, kakor pri preskuše-vanji sploh.
Mimo ročnega strelnega orožja, opremljenega s takimi inozemskimi preskusnimi znamenji, katera je za enaka šteti domačim preskusnim znamenjem, oprostiti je od založnega kolkovanja cevi in ročno strelno orožje, katero je bilo preskušeno v presku-ševališči v Borovljah.
8- 2.
Odredbina za kolkovanje zalog naj 50 odstotkov odredbine, veljavne za tretji preskus (§. 8. in 9. navedenega predpisa), znaša tedaj, kadar se je ogledni preskus zmatral za zadostnega; ako se preskus izvrši kot nastrelni preskus, plačati je vso odredbino za tretji preskus.
Založni kolek sestoji v nastopnem znamenji;
Pri kolkovanji zaloge se številki zapisnika pristavi vrstno znamenje, ki je različno za vsako pre-skuševalno mesto.
I§3.
Razpis finančnega ministerstva z dné 19. decembra 1891.1.
zastran pripadninsko uradnega postopanja z vzorci melase.
Na podstavi §. 63. v cukrarinskem zakonu z dné 20. junija 1888. 1. (Drž. zak. št. 111.) zaukazuje se porazumno s kraljevo-ogerskim finančnim mini-sterstvom takö-le:
Za vzorce cukra v zmislu §. 38. zgoraj omenjenega zakona je šteti tudi vzorce melase, kateri ne presegajo posamez teže 500 gramov.
Kadarkoli naj se vzorci melase odnesd iz nare-jališča, zglasiti je to s povedjo števila teh vzorcev neposredno pred njih odnosom pismeno finančnemu organu, kateremu je naročeno, paziti jih.
Nadzorni organ naj na podstavi te zglasitvc prigleda, število vzorcev, zglašenih za odnos, ter naj se prepriča, da obsegajo vzorci v resnici samč ljudem neužiten sirup (melaso) in da ne presegajo pri-pustne največinske teže.
Ako pri ogledu ni najti nobenega zadržka, dovoliti je davščine prosti odnos dotičnih vzorcev.
Oznamenlla z obrtnimi ali uradnimi znamkami pri tem ni treba.
Na zahtevo podjetja je ovedeti čisto težo vzorcev melase, poleg tega je povedano težo postaviti v račuU' ako ni vtemeljenega dvoma proti resničnosti ^ pövedi.
O vzorcih, kateri se na ta način odnašajo, naj piše nadzorovalni organ posebno zabeležnico, katero je završiti vsak mesec in na podstavi katere je tako odneseno množino melase vpisati v zglasilni vpisnik. Zabeležnico je priložiti dotičnemu zglasilnem'1 vpisniku.
Steinbach s. r.