ug 9. Strani ob- ,3,ljamo anketo o rednosti ponedelj- vega dežja. V ne- eoi P^J®*^"' wa zvezo z vre- Jenskiml razmer^ ^ smo sprašan Kllficiranega de- Lea, M on meni. Uiko da je vreden po suši. Odgo- ror je bil: «Boste že morali ^ direktorju, kajti „i nam dovoljeno dajati nobenih iz- jav.« In tako se je zgo- ^lo, da petega an- lietiranca ni... Celje. 4. .iunija 1960 — Številka 22 — Leto XXII — Cena 6e par OSMI CELJSKI MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL JE PRIKAZAL VISOKO PEVSKO KULTURO IN POTRDIL SLOVES, KI GA UŽIVA, ŽAL PA TUDI TOKRAT NA NJEM V TEKMOVALNEM DELU m BILO DOMAČEGA PREDSTAVNIKA Osmi Mladinski pevski festival, ki je bH v Celju od 29. maja do 1. junija, bo gotovo ostal v trajnem spominu vsem udeležencem - 2.500 pevcem lfi njihovim glasbenim pedagogom, Uk im in domačim gostom, (mi tudi bolj Kot ne ma- oštevilnemu celjskemu občinstvu. Štirje festivalski dnevi so minili vse prehi- tro in za zbore .bi veljajo reči: prišli, odpeli in odStl. Žal imamo prvovrstno jugoslovansko pri- reditev, nimamo pa denarnih možnosti, da bi Iz n|e naredili boljši festivali. Tak festival, Id bi v časov- no daljšem terminu dal po- »htšalcem še več, pevcem pa poleg nastopa ne samo jkc- hrano m prenočišče. Kazalo bi ivnneriti vse napore t ure- sničitev besed podpredsed- nika izvršnega sveta SRS dr. Franceta Hočevarja, ki jih Je izrekel na koncertu »Ini- ženifa zbocoT na >Iuze>$keni trgu: CELJSKI FESTIVAL ZASLUjSi ODLOČNO PODPa RO VSEH DRUŽBENIH DE- JAVNIKOV. saj vpUva na ob- likovanje človekove osebnosti ia čustvenih odnosov med ljudmi, brez katerih ni zdra- ve družbe. — Ce se zaveda- mo vrednosti tega spoznanja, nam ne bi smefto l»ti žal raa- meroraa zelo skromnih gmot- nih irter. Festivalski stroški pommijo m vso državo ot, I ker se nd prepričal, če Je 5 cesta prosta. Pri padcu sta oba dobila odrgnine po obrazu. OTROK STEKEL ČEZ CESTO Ls Velenja proti Saleku je vozil a osebnim avto- mobilom GQRAZD NAR- DIN, 36, iz Velenja, k» je stekel čez cesto osemlet- ni DARKO BRIŠNIK Iz Vedenja. Voenik kljub za- vdranju ni mogel prepre- čiti nesreče. Otrok je do- bil težje poškodbe po gla- vi. ZALETEL SE JE V VPREGO Iz Velenja proti Ar j i va- si Je vodil vprego s hlo- 1 dovino IVAN PECNIK, 36, I bB Studencev, ko Je aa I njim pripeljal z neprimer- I DO hiitcrost^o vomik Oiseb- I n^ avtomobila VILIJEM I STE3RN, 22, iz Zagorja. I Vprege nd mc^el prehite- I ti, ker je pripeljal iz na- I sprotne smeri tovorni av- I tomobM. Kljub močnemu I zaviranju Je trčil v zadnji I del vprege. I POŠKODOVAN i MOPEDIST I Po cesti III. reda Celje — Ljufbečna se je v smeri proti celju peljal z oseb- nim avtomobilom Stani- slav Bombek iz Celja. Ko je pripeljal v ostri in ne- pr^ednl ovinek v Tmov- Ijah, mu je pripeljal na- sproti mopedist Mirko Znidar. Ker sta oba vozi- la po sredini ceste je med njima prišlo do trčenja. Pri tem je mopedista vrg- lo na travnik, kjer je ob- ležal s poškodbami na no- gi in glavi. Na obeh po- škodovanih vozilih Vje za 14000 din škode. ZBIL KOLESARJA Boris Žagar je peljal po cesti I. reda v smeri proti Vranskemu. Pred Levcem je z desne strani pripeljal na glavno cesto pred av- to kolesar Ivan Vrabl, ka- terega je avtomobilist zbil na levo stran cestišča. Ko- lesarja so prepeljali v bol- nišnico, kjer so ugotovili, da ima pretres možganov in zlomljeno lopatico. Po- škodovani sta obe vozili. BREZ VOZNIŠKE- GA DOVOLJENJA Po cesti m. reda iz smeri Pong raca pri Gri- žah je pripeljal z mope- dom Franc Petek. Istočas- no je Iz stranske ceste pri stanovanjski hiši št. 3 pripeljal z osebnim avto- mobilom Anton Deželak, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja. Do nesreče je prišlo zat6, ker je Deže- lak izsiljeval prednost pred mopedistom, ki je zaradi tega zavil v levo stran. Prišlo je do trče- nja, mopedist pa se je lažje poškodoval. STISNIL JO JE OB OGRAJO Zasebni avtoprevoznik Jože Zorko iz Laškega je peljal preko Savinje po mostu iz smeri Rimskih Toplic proti Globokemu. Na mostu je ob prehiteva- nju z zadnjim delom zadel Romano Lah in Jo stisnil ob železno ograjo. Lahova je dobila lažje telesne po- škodbe. TRIJE POŠKOVANI Od Krškega proti Dmo- vem je peljal z osebnim avtomobilom Miloš Gajič. Zaradi neprimerne hitro- sti je zapeljal s ceste čez desni rob na travnik, kjer je po 50 metrih vožnje obstal v mali kotanji. Pri tem so bili trije sopotni- ki poškodovani in so jih prepeljali v brežiško bol- nišnico. Na vozilu je za 7000 din škode. OBA Z ZLOMLJE- NIMI NOGAMI Od Spodnjih Zreč proti 2^mjim Je z osebnim av- tomobilom peljal Janez Kapim. Po cesti, ki pelje proti tovarni kovanega orodja je pripeljal Jože Orož, ki se ni prepričal aai je cesta, ki se naveže la glavno cesto, prosta. Pn- slo je do trčenja. Zaradi zaviranja in trčenja je av- to na oesti obrnilo za 180«, mopedista z mope- dom in nj^ovega sopot- nika Franca Podkrajška pa je odbilo v cestni ja- rek. Mopedist in njegov sopotnik imata zlomljeni desni nc^, na obeh vo- zilih pa je Za 4000 din škode. Pri prehitri vožnji v ovinek in pri nepravilno naloženem tovoru je prislu do nesreče. NA CELJSKIH CESTAH JE ŽE DVAINDVAJSET ŽRTEV PROMETNIH NESREČ ČUVAJTE SE, DA NE BOSTE TRIINDVAJSETA VI! KOMENTIRAMO NESREČO PIŠE KOMANDIR POSTAJE PROMETNE MILICE CELJp: FRANC ŠTIHERL KAKO . PREVAŽATI TOVOR Tovor na vozilu mora bi- ti zložen in pritrjen tako, da ni napoti vozniku in ne roža drugih udeležencev v prometu. Voznik je odgovo- ren za pravilen in /aren prevoz tovora oziroma ne sme prevažati tovora, katere- ga nd mogoče varno zložiti ali pritrditi na vozilo. 25. maja se je na cesti I. reda Celje-Ljubljana v nase- lju Šempeter pripetila nena- vadna prometna nesreča. Iz Ljubljane proti Celju je peljal s tx>vomim avtomobi- lom LJ491-60 In prikolico 22-33-U vozirdk Anton Kerne, 25, doma iz Ljubljane in za- poslen v podjetju Transport v Ljubljani. Med prevozom je voznik i2^bil okoli 80 kg težko rezervno kiolo prikoli- ce, Id je izpadlo izpod keso- na, kjer je bilo po izjavi voz- nica pritrjeno. Kolo je izpa- dlo prav v trenutku, to se je voznik srečeval z vozni- kom tovornega a^'tomabila CE-210-65 Vinkom Robičem iz Dobrepolja pri Planini. Izpa- dlo kolo se je najprej odbi- lo od ceste v Hobičev tovor- njak In ponovno nazaj na desno stran ceste, kjer je za- delo desna vrata in keson tovornega avtomobila LJ-730- 90, ki ga je vozil Janez Pre- lovš^ iz 21Č 6 v Radomlju. Ta udarec je bil še vedno tako silovit, da je tovornjak odrinilo v desno, ia^bljeno rezervno kolo pa se je od- bilo nazaj čez cesto, kjer je končno obstalo v vrtni ogra- ji za cesto. Skoda na to^/or- nem avtomobilu LJ-730-90 zna- ša okoli 300 din, nihče od voeaiikov pa ni poškodovan. Vozjnik Kerne, ki ni redel, da je iz^bil rezervno kolo in so ga miličniki ustavili v Slovensidli Konjicah je izja- vil, da je rezervno kolo na- mestil pod prikolico na Tro- janah, kjer je popravljal zračnico. Ta nesreča naj bi bila re- sno 0(ix>zQrilo vsem tistim voanikom, ki tovor prevažajo proti pravilom, ne da bi pri tem po-mißlili na posledice. Na osebnem avtomobilu ni dovoljeno prevažati predme- tov, ki spadajo na tovornjak, na tovornih avtomobilih pa mora biti tovor zložen tako, da ne pade s kesona ob pre- vxDBu. Stramice tovornjaka mo- rajo biti zavarovane in pri- pete, zapirači pa zavarovani z raacepko oziroma varno- stno verigo. Pred ?-sakim prevozom se mora voznik prepričati, če je storil vse, da je varnost prometnih ude- ležencev za^tovlijena. Jo-zA' Operčkal, 34, Celje, delovna nesreča, poškodovan levi komolec; Rozalija Kav- čič, 39, Celje, zaboj ji je pa- del na desno nogo in ji jo poškodoval; Stane Bfrlot, 39, Velenje, nerodno je sto- pil in si poškodoval levi skočni sklep; Jože Sluga, 21, Rimske Topldce, delovna ne- sreča, poškodovana desna roka; Jože Filej, 35, škofja vas, železni drog mu je po- šikodoval prsni koš; Fani Bec, 41, Radeče, pri delu sd je s sekiro poškodovala levo no- go; Panika Kugler, 20, Celje, pri delu sd je i>oškodovala desno koleno; Štefan Bračun, 23, Celje, delovna nesreča, poškodovana leva roka; Iv-an Lipovšek, 30, Petrovče, že- lezna plošča mu je poškodo- vala desno nogo; Drago No- vak, 23, Celje, pločevina mu je poškodovala levo roko; Anton Gošnjak, 28, Draža vas pri Poljčanah, delovna nesreča, poškodovan prst desne roke; Karel Maček, 36 Celje, na pločevini si je po- škodoval levo stopalo; Alojz Žohar, 39, Laška vas pri Što- rah, padel in al poškodoval desno roko; Viktor Cakš, 32, Ojstro pri Laškem, konica krampa mu je poškodovala levo roko; Ivan Drev, 29, Slatdna pri Šmartnem ob Pa- ki, zaboj mu je padel na des- no stopalo m mu ga poško- doval; Stanko Palir, 37, Stop- če pri Grobelnem, železni drog mu je poškodoval levo roko; Drago Radakovič,' 31, Sp. Hudlnja, tekoča trak mu je poškodoval levo nogo; Anton Jug, 43, Žalec, z žele- zom se ,>9 opekel po obeh nogah; Milan Gorjup, 19, Ve- lenje, s kladivom si je po- škodoval levo roko; Martin .Telovšek, 37, Celje, stroj za obrezovanje papirja mu je poškodoval prste leve roke; Marija Rebemik, 35, Globo- če pri Vojniku, delovna ne- sreča, poškodovan obraz. CELJE Poročilo se je 19 parov, od teh: Blaž Andabak iz Zagre- ba in Neža Golouh iz Laške- ga; Jakob Sivka iz Štor in Marija Pilko iz Celja; Mar- jan Žveplan in Ema Pušnik, oba dz Celja; Zvonimir Med- ved iz Celja in \na, Gajšek iz Prožinske vasi ter Leo- pold Bukovšek in Jožica Sivka, oba iz Laške vasi. HRASTNIK Maks Galun, Dol pri Hrastniku in Neža Krašovec, Mamo ter Alojz šmagelj, Sevnica in Lidija Bevc, Hrast- nik. LAŠKO Jože šanca, delavec in Ka- rolina Hudina, delavka, oba iz Marija Gradca; Jože Bo- žiček, delavec, Tržišče in :\ngela Stvarnik, trgovska pomočnica. Laško; Franc Bo- stič, čmuče in Rozalija Hren, delavka, Radeče; Sta- nislav Hriberšek, delavec, Rifengozd in Marina Klezin, tkalka, Ojstro ter Kari Go- lob, kovino strugar. Mrzlo polje in Nada Tratenšek, de- lavka, Debro. LJUBNO OB SAVINJI Valentin Jeraj, 24, železo strugar, Primož pri Ljubnem in Tatjana Prislan, 21, eko- nomski tehnik, Radmirje; Milan Liijovd, 24, kleparski pomočnik, Savina in Jožeta LihU"n«'Rer. 2Ö, kurirka. Ljub no; .liy/A.' Budna, 27, modelni mizar, Primož pri Ljubnem in Suzana Sič, 29, krojačica, Ilok pri Vukovani. SLOVKNSKK KONJICE Franc Bračič, 22, Brdce nad E>obmo in Slavka inm- gartnik, 21, Vitanje; Ivan Pungartnik, 22 in Zofka Hrovat, 20, oba iz Hudinje; Franc Pokeržnik, 20 in Her mina Mlaker, 23, oba iz Be- mne ter Ivan Vičič, 30 in Marija Kern, 23, oba iz Slo- venskih Konjic. ŠENTJUR PRI CELJU Jožef Koprive, 31, pismo- noša, Podpeč in Marija ša- lamon, 23, poljedelka. Kri- vica; Martin Kolar, 62, upo- kojenec, Jarmovec in Marija Teržan, 56, poljedelka, Hru- šovlje; Konrad Tovornik 25, poljedelec, Planinca in Antonija Kroflič, 28, polje- delka, Vrbno; Franc Dobmik, 24, mizar in Marija Kukovič, 28, oba iz Laz; Jožef Jančič, 25, delavec in IVIilena Gajšek, 20, pyoljedelka, oba iz Pod- grada; Marija Senica, 26, j>oljedelec, Marijina vas in Jožica Poljanec, 20, Vdsoče; Viljem Uduč, 27, poljedelec in Ivanka Deželak, 20, de- lavka, oba iz Planine; Ivan Jazbec, 35, poljedelec, Pla- ninska vas in Štefka Hrast- nik, 21, poljedelka, Repuž ter Franc Bukovšek, 23, vo- dovodni instalater, Vodice in Erika Ga.jšek, 27, šivdlja, Sele pri Slivnici. ŽALEC Pavel Skomšek, 24, Breg in .■\na Smole, 19, Topov- Ije; Slavko Ojsteršek, 20, La- homno in Rozalija Brežnik, 21, Galicija; Ignac Zevnik, 50, Kočevska reka in Aloj- zija Rehar, 53, Petrovče; Jo- že Ribič, 21, O^etriška vas in Milena Farčnik, 21. Preko- pa; Vincenc štorman, 22, Podlog in Cvetka Cokan, 18, Vrbje ter Ferdinand Rogel, 59, in Marija Koštomaj, 46, oba iz šešč pri Preboldu. C:eue: Rojenih je bilo 21 dečkov in 28 deklic SIX)VENJSKE KONJICE 1 deček ŠENTJUR PRI CELJU 1 deček dn 1 deklica ŠMARJE PRI JELŠAH 1 deklica CEIJE Anton BrezovSek, 17, Male dole; Jakob Zupan, 63, Tre- marje; Helena Vidmar, 64, Višnja vas; Stanislav Roje, 36, Frankolovo; Frančiška Hribar, 40, Celje; Marija Knez, 72, Boštanj; Marjana Timpran, dojenček, Dobrna; Rafael Petrič, 55, Celje; Ivan Krulje, 36, Loka pri Zusmu; Drago Pečck, 18, Završe pri Grobelnem; Marija Kovač, 65, Celje; Ing. Vital Mlejnik, 65, Celje, Ana Topic, 78, Ce- lje in Amalija Zadravec, 74, Celje. LAŠKO Julijana Babič, roj. Erker, 75, gospodinja, Rečica; Ivan šmerc, 18, rudar. Strmca; Marija Stare, roj. Kokotec, 81, gospodinja, Rečica; An- drej Trbovc, 66, upokojenec, Debro, Franfiška PoJ)^^ preužitkarica, Olešče in p Leben, 77, upokojenec ca. ■ H I.JI BNO OB SAVINJI Janez Biteiu-, 81, inv. kojenec, Okonina; Ana ^ slan, 75, kmetovalka, in Jo/e Fu/ir, 70, upoj^ nec, Okonina. RADPXE Jane/ Zahranlnik, (52 q deče in Albin Siniončič 7 Radeče. ' ^ S1X)VE\SKE KONJICE Ana Kobale, 86, Slovensk. Konjice; Pavla Gosak, 56, p« stava; Anton Sev.šek, 68,'st^ tenik in Janez Ravnali, 91 Skomarje. ' ^ ŠMARJE PRI JKIÄAH Jurij Smole, 71, Polžanskj vas; Jakob Kovač, 81, Bobo. vo in Jožef Kobale, 76, Log^ Ž.\LKC Marija Prcvoršek, 76, gospo, dinja, Tabor; Otmar Sevui^ 41, upokojenec, ZabukovicaJ Veneeslav Vodovnik, 70, upo! kojenec, 70, Podvin; Aloj Kalšnik, 83, upokojenec. Str- mec; Albert Vihar, 71, mizar- ski mojster, Latkova vas in Anton Pavel.šek, 83, upokoje- nec, Celje. ŠE srio LJUDJE v četrtek popoldne je po. tekala v Celju in v štorah akcija zbiranja rabljenih ofe. laöü, perila, obutve in postelj, nine. Od jesenske akcije nas je ločilo le pol leta, zato ni bilo pričakovati večjega uspeha. Razen tega imam vsi iziven mesta dosti soroi nlkov in znancev, ki so » seli vsakega poMonjenega, k količkaj uporabnega komada perila, obleke, ali >butve. Menili smo tudi, da ^anji čas ni primeren za tako ak- cijo, da bi büo bolje, če bi repuibli&kl odbor prepustil občinskim odborom RK naö sami izberejo naprim«- nejši čas za zbiralno akcijo. Vse bo nam je vlivalo precej neeaupanja v dober uspeh te akcije. Navsezadnje je raznil zbiralnih akcij po domo^viJi zilas.ti pa po šolah na preteK kar sipravlija nekatere v sJ» bo voljo in nerazpoloženje 4 takih zbiralnih akcij. Izid t< akcije pa nam je vrnil vero v človeka. Razen redkih i» jem so otroke povsod lepo sprejeli, če niso imeli pn pravljenih stvari, so to leP' pojasnili, ostali pa so z lep« gesto izročili darilni ovo, otrokom, ki so potem navda šeni znosili darovane stvari ^ kamione, kombije in slično. Ü ko so v abimem centru ^ skupaj zložili, pretehtali ? pregledali, so lahko ugot'jvyi da je uspeh najmanj taK dober kot lansko jesen. K« pa lijtidije še prinašajo pa^ te k občinskemu odboru W v Gledališki uhci 2, bo usp« verjetno presegel lansl^e^ Cez 10 milijonov starih ^ nairijev vrednosti ^^^^^ blaga potrjuje, da še ima^ posluh za zbiranje ponwä^ cialno prizadetim soobčan^ zlasti pa še, če pomi^'"^ da bo to zelo prav prišKj primeru kakšenih element nih nesreč. Zopet, so P^^ zale vefliko razumevanja sodelovanoe šole, taborni^ organizacija, podjetja, si dala na razpolago prev^^ sredstva, kar 17 avtomooHJ da ne goivorimo o aktivis Rdečega križa in članih misij za socialno skrbstvo P' krajevnih skupnostih, j^'- ' imeli polne roke dela ^ i tako delo še č^ka, pred^- vse dokončno urejeno. " gre seveda priznanje ^ ^ hvala. Tistim pa, ki so ke neoriiazno snreieli 2 4..Hmi.ia 1969 8. maj 1969 z nepriinernüiM prl- o pro.>jačt«\)U in poi^^ pa velja pripotimi- f^Ane prosjačimo, temveč ^• rLo za ti^te. ki so, aJi ^ v danem trenutku P» ^^ju pomoči potrebni. ^ Kno pa si je treba za „,ti da je taka akcija za P^Sio' ttidi vzgojna v do- ^ ali slabem smislu, če neprimerno od- vplivamo na mlade Ijudi, veseljem pomagajo pri taki akciji. Obenem pa dajemo sliko o na- f zjavesti in »^čustvovanju S, pomomh. ^^ R. M. ^Iadarilo DE LUXE TEHTNICA Po turnirju mladinskih ro. kometnih ekip v Trenta in Bovercttu so med vodje ekip, irtalce, sodnike in organiza- jorje razdelili več prakti-rmih nagrad in pokalov. j^a vrsto je prišel tudi vodja celjske ekipe, predse4- Rokometnega kluba Na- je Krumpak. Ko je prejel ii rok orgaiizatorja special- no nagrado, je bil nemalo razočaran: prejel je namreč tehtnico DE LUXE — Izde- lek celjske LIBELE. Da bo presenečenje še \eč- je, je bil s celjsko ekipo tu- di Jože Kuzma, ki je drusju- (c zaposlen v Libeli. Ko je to organizatorjem povedal, so bili sicer malce presenečeni, potem pa so začeli na vso moč hvaliti kvaliteto tehnice. še dobro, da Kruinpaku ob povratku v Jugoslavijo ni bik) treba za tehnico plačali carine — tv HOTELI Od 34. maja dio 2. junija » v hotelu Evroipa zabeležili 516 nočitev domačdli in 166 noöit©\' bujih gostov. Vsak dan je na vrtu glasba, možno pa je istočasno v manjši dvoran; plesati. V istem času so v drugem odjsken; hotelu Celeii zabe- ležili 365 nočitev tujih in 346 DJčitev domačih gostov. Ho- te- je vseskozi zaseden. V ijem je tudi nov barski pro- gram, v katerem nastopajo: duo Michael iz Roimtmije, duo Aleksandri iz Romunije in dve Pilesalki striptisa iz Jugosla- 'Ije. Ob hotelu so odprli igrišče za baUnanje, ki i® namenjeno tuvetkovič V.: Argentina. Beograd 1966. S. 32373. Dimič M.: Švedska. Beo- grad 1966. S. 32375. šušnjič D.: Pojam zakona u sociologiji. Beograd 1967. S. 32379. Draskovic V.: Franouski iz- govor. Beograd 1965. S. 32380. Pravni problemi mirolju- bivog koriščenja nuklearne energije. Beograd 1964. S. 32398. Trifunovič L.: Srpska li- kovna kritika. labor, Beograd 1967. S. 32399. Supek R.: Ispibivanje jav- nog mnijenja, 2. pro6. izd. Zagreb 1968. S. 32400. Andreis J.: Vječni Orfej. Uvod u muzičkiu umjetnoet, Zagreb 1967. S. 33401. VPRAŠANJE TEDNA ZAKAJ NEPOPOLNO O UGRABITVI SAŠE Tokrat smo dobili več vprašanj o tem, zakaj ni smo v prejšnji številki Novega tednika podrobne.je in natančneje opisali »ugrabitve« Miss Evrope Saše Zaje. Na žalost so vsa vprašanja prihajala po tele- fonu in ljudje se niti niso predstavljali. Tako neka ko je šlo: »llaJo, Novi tednik? Slišite vi, ka si pa mislite, da nas boste kar takole na kratko odpravili? Zakaj pa še mi ne bi smeli natančno in dosledno zvedeti, kako ste pripravili in izvedli akcijo.« Slušalka je padla po vilicah, kot da bi nekdo ustrelil s kanonom. Kljub temu, da se telefonisti niso predstavili in ker je akcija med ljudmi naletela na velik odmev smo se odločili, da vaši želji ugodi- mo. Pozor! Zberite se in berite. Akcija je potekala takole: KAVBOJSKI FILM POVOD ZA UGRABITEV četrtek, 22. maja do- poldne: v prostorih EPP se pojavii šef propagande v tovarni Gorenje: »Jutri prileti s posebnim avio- nom na slovenj graško letališče Miss Eivrope Sa-' ša Zaje, ki je naš eksIMu- zivni model.« Četrtek, 22. maja zve- čer: Janez Sever, novinar, si J© ogledal kavboj stoi film. Na potd proti domu mu šine v glavo ideja: zakaj ne bi pripravili ak- cije, ugrabili Sašo Začc na poseben načdn in tako dokazali, da se v majh- nosti in provincializanu tudi skrivajo dobre ideje. Petek, 23. maja zjutraj: ob sedmi uri smo kot po- navadi začeli »sejati«. »Sevemice« ni bilo. Poja- vni se je čea pol ure, po- daril kolegom jutranji poklon in »oiprostite, bil sem na letališču.« Oprostili smo mu, kljub temu da sem trdno pre- pričan, da tisti trenutek vsaj polvica ljudi ni ver- jela, da Je bil resniaio na letališču, temveč da ga je ponoTOO izdala »ve- kerica«. Usedel se je poleg me- ne, obliznil cigareto in šepnil: »Pripravljam avi- on. Leteli bomo v Slovenj Gradec in poskušali ugra- biti lepo Sašo. Prepeljali Jo bomo v Celje in od tu nazaj v Velenje z na- sprotne strani.« Po seji so začeli zvo- niti telefoni na liniji No- vi tednik-—Gorenje. Ce ne bi vedel, da De Gaulla ne bo v Jugoslavijo, ker ni več predsednik, bi mi- slil, da pripraa-ljamo spre- jem njemu. Potem smo se odpravi- li. Lojze Je pograbili veli- ko torbo, kot da bi bil vodovodni inštalater in se z Milanom odpeljal proti Sloven.^ Gradcu. Midva z Janezom sva se znažla na letališču v Levou, kjer naju je prevzel v varstvo Maks Arbajter. Vžig in I polet skom najbolj ravno cesto na svetu proti Vele- nju ijn še malo dalj, Vse- skoei nam je rojilo po glavi aid bomo uspeli. Ko smo pristali dn vi- defli vso novinarsko sme- tano zbrano na prostoru pred hangarjem smo iz- gubili skoraj vse upanje. Nekaj pa nam ga je vse- eno osrtalo ia tisto je po- leg tega, da nas niiiiče ni jemal resno, bilo odločil- no. Vsd »veliiiki« so s Sa- šo oipravili in prišlo Je naših pet minut. Malo, vendar vseeno več kot dovoOji. Vse se je odvilo v tre- nutku, kot da bi razgrrtfl gasilsko cev. Lojae Jo povabi na ekskluzivni posnetek. Pristopim in jo spom- nim, da sva se pred me- secem videla v Celju, in da ji danes lahko izročim tiste fotografije. Janez teče proti avionu in se ^'sede na zadnji se- dež, Maks užiga avion, Lojze s torbo kot vodo- vodni: inštalater zbira m film dokazne i>osnetke. Malo prigovarjanja, Sa- ša zleze v avion, ki se dvigne tako hitro, kot ra- keta v Cape Kennedyju. Ostali smo opazovaJi veli- čine novinarskih peres, mikrofonov, aparatov in ostal'ih pripomočkoiv, ka- ko so žalostno in neraz- ločno gledali daleč v zrak: Saša pa se Je od- peajala in vsaj za nekaj časa so ostale nekaterim beležnice. prazne. Po debeli uri so lahko zapisali samo to, da je nekdo Sašo ugrabil. Kdo jo je ugrabil pa že niso več vedeli. Pa tega jim niti ne zamerimo. Sicer pa tudi mi več ne vemo, kdo je vse to organiziral, saj se po različnih jugo- slovanskih časnikih in re- vijah pojavljajo številni različni »organizatorji«. Vse ostaOo pa ste tako lahko že prebrali. T. VRABL 4. junija 1.969 tm STRAN J ZA APJ: MLADINCi^ AD KLADIVAR PRVI Izjenac^ena ekipa mladincev AD Klaxiivair je v Ljubljani na tekmovanju za APJ dosegla velik in pomemben uspeh: samagali so pred mladinca C. Zveesde, OOdmpdje in drugih. Zbrali eo 144,5 točke, kar Je aadoftčailo aa prepričljivo zmago. Med najbofljššmi »o se še posebej isjkazali Hla den, Peterica In podpečan. Tudi miadirike so se na tekmovanju aa i^ti pokal v Varaždinu lepo uvrstile: dosegle so tretje mesito. NajiboljiSi reiBultat Je dosegla Samčeva v teiku na 800 m, ko je s časom 2:17,1 postavila nov slovenski rökord ea mlajše mladanke. Celj- ska ekipa Je ribrala 79JS točke, OSNOVNA SOLA SBNTJU» TRETJA — V Ii nailu aniletcslkega icOsikega pokala SOcveniiJe ea oencmie ioto «o uftenike cenovne Sole Šentjur osvojile trrtje mesKo, oftenci rv. osnovne feole pe desto. VIVOD SEtSTI, LL'BEJEVA IZLOČENA — Na mednarodnem mitingu t ßoßji je Vivod kljub odličnemu rosultatju 206 cm v skoku v višino za- sedea Seile šesto mesto. lAiibejeva Je na mitdngu v Torinu böa faflcljučena v teku na 100 m. REKORD HERMANA V FETEROBOJU — Her man Je v peteroboju docseged nov državni rekord za starejše mladince. Zbral je 3032 točk (daljina: OTl am, kopje: 64,44 m, 200 m: 24,0 sek., disk: 30y86 m jn IGOO m: Herman Je letos v skoku T claljavo že diosegel sedem metrov. V SOBOTO IN NEDELJO" FIN AJLE ZA APS — Na celjskem stadiomi bo teikmovanije za APS za čflane ki čtenbce. NajlsoljiM bodo nastopili konec jtmftja v final« «a APJ, k5 bo prav tako v Celju. PORAZ CEUANK V MARIBORU Porvenstveno tekmo v republiški ligi so Celjan- ke giladko dEgubile piroti lanskemu prvaku ekipi Maribora na njihovem igrišču. Rezultat 3:0. ÄE BN PORAZ BRASLOVC — Igralci Bra liadaljuijeijo s näsom poraasov v republiški ügl. IV)acrait ao ponovno lagubUd ne domačem ie Celjane i odlično obrambo re&il poraza. S le točkam! k> na 9. mestu, prihodnjo tekmo pa ponovno Igrajo t goeieAi — t Ljubljani proti f^vdboA. TRŽAN: REPUBLIŠKI REKORD 8 PIŠTOLO v povratnem dvoboju reptressenitanc Slovesnije in fitejenske t L,}ulbljani J« Celjan Tržan t stre- ljanju « puStoOo za pet krogov teiboljšal repuWi- äki rekondr. adatl no kiroigo«v. PROTI VRHNIKI ZA PET TOČK PREKRATKI Tekmo i Vrhniko so ceAJska košarkaiši izgu- bili M 1B:67. Nejveič ko6ev m goste je dosegel Boaič (84), Celjani id na sedmem mestu, v ne- deljo pft Jerajo doma s Krojem. Mektira (So- ittanj) je tretja, t zadnj! tekmi pa Je doma pre- magala I/fiibljano s 83:79. CELJANI PODRLI 9992 KEGLJEV Na dribavnem prvenstvu za eidpe v keg-ljanju, W Je bdlo T Zagrebu, 00 Celjand podrH »92 kegljev, niajlboljfil posameznik pa Je bdi Luibej (1749). Earipnd reezultat lA med najboljšimi. J. LÜBEJ Ekipa RK Celje pred tekmo z Medveščakom. Stojijo od leve proti desni: Janez Markovič, Peterka, Koren, Mejavšek, Telič, Safarič, Presinger in Frkič, v spodnji vrsti od leve proti desni pa Krelj, Niko Markovič, I^vstik in Povalej. Dve drago- ceni točki, ki so ju osvojili sta jim najboljše vodilo, da tudi v prihodnji sezoni nastopajo v društvu najboljših. Foto: T. VRABL BALINARSKI KLUB V CELJU v soboto so v Celju ^ novüi pirvi balinarski ^ »Oeleia«. Balinanje ^ pred vojno in prva let^^ vojnd zelo prüjubljejj^' mestu oto Savinji. Prvi ^ nanski klub se imenuj^ p leia in Je registriran prj rednji republiški ligi. q^j,' äöe je ob hotelu zgradila J leda jn to v lastni r«^ Kilijuib temu, da bo baW T glaivnem namenjeno w nikom, pa bo dobroer,ja na domačem igrišču premagali ekipo Ze- line iz Zagreba s 3:2. Preko 200 gledalcev, ki so si ogle- dali tekmo, je bilo z igro domačna moštva zadovoljno. Gole za domačine so dosegli: Kolenc, Bratec ki Jošt, So- dila sta I^esjak in Jagodic iz Zagreba. Tako so celjski hokejisti na travi več kot nspešno zaključUi svoj nastop v zvez- ni ligi — zahodna .skupina. Foto: E. KRAJNC 4 4. junija 1969 STRAN VEDNO SE JE BALA. PRED SPANJEM SE JE ZABARIKADIRALA, TUDI TOKRAT. K O JE SMRT 2E SPALA Z NJO. NJEN UPRAVIČEN STRAH % Pravijo, da denar le nialokaterim prinese srečo. Njej j^ prinesel smrt. Takrat, ko je mislila, da je najbolj ^čitena, je zamahnila po njej zločinčeva roka. Ni bilo prvič. # Zločinec se je počutil varno. Potoval je na do- pust, kot da bi šel počivat po celoletnem težkem delu. Toda varnostniki tudi tokrat niso razočarali. Prijeli so ga in ga pripeljali nazaj na lixaj zločina. # Tokrat je drugič zamahnil. Za prvič je bil obso- jen na smrt, toda družba mu je poklonila življenje. Za drugič še ne vemo, kolikšno upanje mu ostaja. Marija Kovač , NEZAUPANJE I DO VSAKOGAR I So Ijuidje, ki žive odmaknje- no od ljudi, ker jih ti begajo, ker jim ne zaupajo. Največkrat I se to dJgaija pri starejših lju- deh. Tako je bilo t\idi z 67-ietno iirijo Kovač, ki se je priselila r G^e, na Mariborsko cesto i št. 63. Priselila se je, da bi v nmi doživela svojo jesen. I Danes nekateri pravijo, da je bila nekoliko samosvoja. Ni ma- rala preveč za družbo, čeprav I tudi sama ni bila vedno, če je I sprejela koga v veliko prazno stanovanje, je biLo to le v pri- meru, da ga pozna, da mu za- upa. Ljudje ne vedo rrmogo po- fedati o njej, vedo pa, da obi- skov ni imela mnogo, prihajali pa so k njej razni znanci in so- rodniki. , »Na večOT, ko se je sp'Jscal tnrak, je začela ropotati v svo- jem stanovanju. Pozneje sem iavedel, da baje na večer privle- če razne deJe pohištva do vrat in jih zabarikadira,« nam je Pripovedoval Aniton Leko, čuvaj Prt podjetju Surovina, ki ima sWadisce na dvorišču hiše. »Redlkoikidaj je ugasnila luč pred ^rugo uiro ajuibraj. Od doma pa ie le rodiko odhajala. Bila je čudak.« Pred šestimi leti je baje pri- šla iz Maribora. Bila je upo'ko- jeoäoa, venidar z nekaj gotovine. Pred letd je kupila to hišo. Za in pol milijonov starih di- TUebna Tereeija Stritar, že 36 let živi T isti hiši sicer I da je bila najpirej last I Wajdjine sestre Zinke Bevc, ki ^ v Gradcu. Toda podrobno- I ^ Ona ne pozna. Kakorkoli že, I Kovačeva je pred nekaj mesed ^ prodala podjetju Surovina I ^^ milijonov starih dinarjev. I je za njo dobila nekaj- ^ več, kot pa je sama dala. I ^^ je vložila 7 banko, sama I ^ bd si naj uredila stanovanje ™ sesitri. Vsaj do tačas, io sd I ne bd kupola kaj drugega. I ^lela je majhno hišico izven mesta. ' ZNANKA I IZ MARIBORA j^^es je težko povedaU, kako I Kovač sklepala svoja I '^^^^tva. Gotovo pa je, da je bila prijateljica tudi z žen- sko, ki v žiivljenju m imela sre- če. Büa je iz Maribora, živi pa na Obrežni ulici št. 123. Med- tem, ko se je Kovačeva preseli- la v Ceflije, je ta 2jnanka presta- jala v zaporu kazen. Medtem, tem, ko je prestajala kazen, je je spoi2aiala v zaporu ubogo, vrženo dušo. Bil je na pogled si- cer nekoliko bled, vendar visok, in lep moški. Vznikla je ljubezen na »prvi pogled«. Medtem je.že tudi zvedela zakaj ta njena »ljubezen« mora biti med zido- vi. Zaradi nekaj denarja je pred leti ubü člo\'0ka. Oropal in ubil. Najprej je bil obsojen na smrt, nato pomiloščen na 20 let stro- gega zai>ora. V zaporu je presedel že več kot polovioo kazni. Bil je ubog- ljiv in priden. Kako bi človek vedel, kako vplivajo nanj samo- ta in izdvojenost iz družbe. Do- bro, ubil je in bil kaznovan. Kazen bo prestal in prišel nazaj v družbo kot nov, zdrav človek. Tako je računala tudi o^na. Ne moremo biti vsi takšni, kot je bila njegova žena, ki ga je po 2fločinu zavrgla, je verjel no razmišljala ženska. Tako na pogled in tu, je kar priden. Mo- goče pa se je v teh letih že sam dovolj kaznoval. Kakorkoli, člo- vek je le človek. Njuna ljube- zen ni loetala dolgo storita. Druž- ba jima je šla na protd. Omogo- ČM so jima, da se poročita, če- prav bi on moral ostati med zi- doivd Se nekaj let. Ko je prišla na svobodo je de- lala vse tako, da bo njemu ob prihodu lažje. Kolikšna sreča jo je oibdala ob vesti, da bo pri^ k njaj prej, kot pa sta na ti- hem tuidd sama upala. Letx» 4. aprila so mu omogočil, da se je vmfl. T družbo. Verjetno g^ ni nihiče tako težitoo čakail, kot prav ona v skromnem stanovanju na Obrežni ulici št. 123. TREBA JE ŽIVETI Ku si isadvojen iz družbe, si življenje predstavljaš dragače, tiajipogosteje lepše. Spominjaš se le lepih sitvard v živUjenju, žar lost pa stiskaž v poeabo. Toda svet se ti znova razodene, ko si v njem. Ko moraš sam prevzeti skrb zase, da nisd lačen, da ži- viš. Prve dni po njegovi vrnitvi, ni bUo časa aa takšna razmiš- ljanja, Toda po netkaj dneh j« bdllo tröba izgovoriitl tudi bese- do o aaposilitivi. R>tolažifl Jo je, da Hi bo po- iskal slUižbo. Ne vem kaj, toda lepo bo zaslužil. Samo prej bi bilo dobro menjati kraj biva- nja, ker ga v tej ulicd ljudje ne gledajo kot Človeka, Po nekaj dneh je odšel prvič v mesto, da bi se prijavil na Zavodu za za- poslovanje, kjer bd mu naj po- iskaM delo, S sabo imi Je da« tudd nekaj drobiža. Nekega dne je izvedela, da se njena znanka v Celju seli, in da rabi pomoč. Oba sta odrinila v Celje, kjer sta bila dobrodošla, saj je bilo treba narediti marsi- kaj. Znanka, Marija Kovač ne bi rada zavrgla niti tistih sta- rih, ponošenih cunj. Vse je bi- lo treba lepo zaviti, vse pripra- viti za selitev. Tu sta tudi izve- dela, kako dobra kupčija se je Kovačevi posrečila. Mar ni to čudno? Njej, ko denarja že ta- ko in tako ne potrebuje. Drug: pa ga nimajo. Ko sta opravila v Celju sna se vniila v Maribor. On je posta- jal vse bolj zagrenjen. Dela ni bilo takoj takšnega kot bi on rad. Nekega dne ji je povedal, da Kovače\-a potrebuje denar za nakup nove hiše. Svojega, da ima v banki. Tveail je marsikaj. Izročila mu je približno 80 sta- rih tisočakov, ki bi jih naj za dobre obresti dal za aro ob na- loipu. Odkar sta se vrnila iz Celja je bil vse bolj nemiren. Zagre- njen in tih. Pred nekaj dnevi je nenadoma odšel. Rekel je, da mu naj da vsaj tri stare tisoča- ke, ki jih rabi na Zavodu za za- poslovanje. Potem ga več na bdlo. NEKAJ JE NAROBE On je T teh dneh mnogo po- hajikoval, iskal stare znance in srečeval nove. Ti\ko je izvedel tAKk za naslov biv anja OTOje pr- ve žene. Tiste, kd ga je zavrgla, tist«, katero je še vedno na ti- hem želel. Lepega dne je pritis- nfl na avonec njenega stanova- nja. Vedel Je, da bo verjetno sa- ma doma, sin je tako na odalu- ženju kadrovskega roka. Lepo ga je sprejela, čeprav J« bila preveč presenečena, da bd se lahko T miru pogovarjala. Pa tudd bolana je bila. Cez nekaj časa sd jo je poželel. Zelo. Bra- nila se je, mu prigovarjala k treznosti, prosila in rotila. Ne- nadoma se je vdal. Celo nežen je postal, saj jo je lepo poikril, budi roke, da se ne bd prehladi- la. Toda, ko je bila vsa razen glave pokrita, je skočil na njo. Udrihal je, kjer je priletelo, za- tem jo je pograbil za vrat. Ko je že mislila, da je z njo konec, se ga je rešila. Pozneje io jo morali prepeljati v bolnišnico. On pa je izginil kot kafra. Marija Kovač je imela že vse pripravljeno za selitev. Znanci so ji pomagali še to in ono. V petek jo je prišel obiskat Urek, ki ji je pomagal pri raznih stvareh, vendar je bilo stanova- nje zaklenjeno. VmM se je v soboto, stanovanje pa je bilo še vedno zaklenjeno. »Nekaj je narobe,« je dejal in odhitel k telefonu. Obvestil je milico. Pozneje sta z milični- kom prislonila k odprtemu oknu lestev, miličnik se je vzpel v stanovanje. V sobi im tleh je v mlaki krvi z razbito lobanjo in z žico čez obraz le- žalo žensko truplo. Nato so raz- bili vhodna vrata. Marija Kovač je bila mrtva. Nekdo jo je ubil. Delavci uprave javne varno- sti in MüoS Blagotinšek, pre- iskovalni sodnik okrožnega so- dišča v Celju, so delali dolgo v noč, da bi čimhitreje odkrili storilca tega gnusnega zločina. POTUJEM NA DOPUST v četrtek zvečer, ob 18. uri 45 minut je z železniške posta- je v Celju prišel k postajališču za taksije visok čm moški s po- tovalno torbo in dežnim pla- ščem v roki. Pristopil je k pr- vemu vozniku, to je bü Franc Zupane mlajši in ga vprašal, če bi ga popeljal v Ljubljano. Ta- ksist mu je povedal oeno, pot- nik 36 je strinjal. Odbrzela sta proti Ljiubljand. Malo pred Do bom, pri gostišču »Rus« sta se ustavila in popila briag€mec. Možakar Je povedal, da g^ iz Maribora na dopust, na Viču pa bi rad med potijo obiskal pri- jatelja. Ko sta se pripeljala do nadvoza pri Kožarjih nad Vi- čem, je neznanec velel, naj ta- ksist zavije k bifeju. Pojedla S'ta kranjski klobasd, izpila brizga- nec, neznanec Jfe izplačal voani- no, dal dva tisočaka in večerjo Ix>VTh ter se poslovil. v nedelijo zj-utraj je uslužben- cem Uprave javne varnosti uspelo zbratd že toMko podat- kov, da SK> upravičeno poisumtli v eno osebo. To W naj bil LEO- POLD ANiDRAÄIö, star 45 let, rojen v Bukovšaku pri Dester- niku, ki je pred dobrkn mese- cem bil pogojno izpuščen iz zapora. OdhiteH so v Maribor na Obrežno ulloo, vendar so tam našli le ženo. Prestrašeno in razočarano ženo. Drugo ženo. žena, ki je spoznala, da je bilo vse skupaj laž, da se jd je ko- maj zgrajen sivet nenadoma % vso težo zrušil na glavo. On pa je obiskal sina, ki slu- ži kadrovski rok, ga pogostil ta se vrnil proti Postojni. Toda ne- utrudni varnostniki so mu bili že za petami. Hitreje, kot je od- potoval, je tokrat le po nekaj urah pripotoval nazaj v Celje. Z njimd 90 bili varnostniki. Pri- znal je, da je zopet ubijal, pri- znal, da zaradi denarja. Toda denarja pri njem niso našli. Le nekaj sto starih dinarjev. Poto- val jie na dopust, za katerega ni predvideval, da bo tako zelo kratek, oziroma tako zelo dolg, JANEZ SEVER Anton Leko Stritar Terezija Franc Zupane Hiša na Mariborski ceaÜ št 63 4.mrfj» »CT m STRAN a »EPE« V ŠOŠTANJU PROIZVODNJE NAJCENEJŠEGA GRADBENEGA MATERIALA Ptred pwibdiäno desetimi leti je v Šoštanju začela obratovati to- varna za predelavo pepela. To- varna elektrofilterskih gradbe- nih elementov je s tem začela pri nas obdobje izkoriščanja od- padne surovine termoelektrarne, ki ga dnevno proizvaja v veli- kih količinah. Premogov prah, ki izgoreva pod kotli lermo- elektrame, pušča po izgore\'a- nju pepel, le-ta pa potuje z di- mom prek elektrofiltrov. V teh filtrih se zaradi električne nabi- tosti delci lovijo na žice, le-te pa se stresajo in tako padajo delci v bvmkerje. Tovarna »Efe« Šoštanj pa ni pom^nbna samo zaradi tega, ker proizvaja poceni grad- beni material, pač pa budi zato, ker uporablja tisto surovino, ki bi sicer onesnaževala kraj. Li- gniti in rjavi premogi dajejo okoli 12 odstotkov pepela, za ka- terega je treba najti odlagališče ter zgraditi vse potrebno za transport. Taka odlagališča so po navadi oddaljena od termo- elektrarn, kar pa je v šaleški dolini praktično nemogoče. Kakšno nadlogo imajo nad sa- bo Rudije v okolici drugih ter- moelektrarn, na primer v Srbi- ji in na Kosovu, kjer veter od- naša cele oblake pepela po šir- ni okolici? V Šoštanju ta pepel deloma odvažajo tudi s sdste- moan splakovanja v kadunje jn vsedline, nastale nad izkopnimi področji. Ostali pepel pa izko- rišča »EFTE« tako, da s primes- jo aipna na povišani temperaturi prodzvaja zidne bloke, kajti pe- pel je dobro hidravlično vezi- vo, saj je z njim mogoče po osemumem utrjevanju doseči visoko trdnost. Osnovno gradi- vo dobiva tovarna neposredno iz termoelektrarne po ceveh. Pol^ pepela pa tovarna izkori- šča tudi del pare, ki Je prihaja le termoelektraminih kotlov do- volj. Strokovnjaki Zavoda za raafflskavo materiala in konstruk- oHJ v Ljubljani so o postopku izdelave elektrofilterskih grad- benih elenientov poiročali na simpoziju v Hamburgu in te- mošnje udeležence navdušili. »EPE« šoštanj je najprej svojo proizvodnjo plasirala kax v so- sednjem Velenju in v šoštanju. Velik del njenih" izdelkov je uporabljen v gradnji hiš, med njimi naj navedemo trinajst- etažno stolpnico v Velenju, ki je v celoti zgrajena iz pepela velenjskega lignita. Del proizvod- nje gre tudi za gradnjo st.en jamskih hodnikov. Okoli 20 mi- lijonov normalnih opečnih enot ali okoli 60 tisoč kubičnih me- trov blokov je proizvodnja, ki jo »ESFT:« proizvede na leto. To so količine, M daleč presegajo potrebe Velenja in bližnje okoli- ce. Tako danes proizvode »EFE« najdemo vzidane in v skladi- ščih v Umagu, Kopru Zagrebu, Mariboru, Ljubljani, skratka na vsem širokem področju, kjer se gradi. Graditelji so spoznali prednosti, ki jih nudi elektro- füterski oblikovalec in radi se- gajo po njem. Trideset centime- trska štena v izolacijskem po- gledu popolnoma zadostuje. Ker pa je elektrofüterskl gradbeni material za polo-vico lažji od betona in za K odstotacov lažji od navadne opeke, potem ni tež- ko izračunati, da je v povpreč- ju za 33 odstotkov lažji od vsa- kega drugega materiala. Opeka, o kateri je govora, se najbolje veže z elektroflltersko malto, ki jo prav tako proizvaja »EPE«. Malta se pripravlja v poljub- nem razmerju od 1:3 do 1:7. Se eno veliko prednost ima »EFE« šoštanj: tovarna namreč nI odvisna od vremenskih raz- mer in obratuje vse leto v dveh izmenah. In bodočnost? Rudnik lignita, katerega posloMia enota tovar- na je, namerava razširiti proiz vodnjo elektrofilterskega mate- riala. V kratkem se bo začela proizvodnja lahkega agregata za lahkd beton, ki bo imel približ- no polovično težo normalnega betona in bo uporabljiv za kon- strukcije stropov in sten, name- sto sedanjega navadnega apnen- čevega gramoza in peska. Tako bo tovarna naredila spet po- memben korak naprej v proiz- vodnem ciklusu, ki se začne z izkopom v velenjskem rudniku, se preko vseh oblik energije pretaka v svet, njegovi pepe^ ostanki pa ne gredo po zlu, marveč jih vzldujejo v nove ob- jekte. IZ ZGODOVINE DELAVSKEGA GIBANJA V CELjy SHOD ŽELEZNIČARJEV LETA 1919 Dne 23. juüja 1919. leta je bü v mah dvorani »Deutsches Haus« (poasnejši »Celjski dojn«) v Celju društveni shod železničarske or- ganizacije za Jugoslavijo, krajev- na skupina Celje. Shod je bil s sledečim dnevnim redom: 1. Zahteve železničarjev v ■dr- žavnem predstavništvu 2. Solldaritetna stavka dne 20. in 21. julija ter 3. Raznoterosti Shod je sklical Ivan Ribič. V predsedstvo so bili izvoljeni: Ivan Ribič, Vinko Orosel in Josip Mam. Poročal je član S. D. S. narodni poslanec Kopač v svojem (s pre- sledki 3 ure trajajočem) govoru o parlamentarnem delu, zlasti glede zahtev železničarjev, obja- vil sklep narodnega predstavništ- va, da se je po S. D. S. predlo- žen načrt preuredbe plač in spevkov, sprejel. V txätaierj,® govor vseboval razne nan. zveze jugoslovanskih železa jev, napake osrednjega ured^ va ter kritiziral nastop uredw va, ki so onemogočili stavk^ 20. In 21. juHja 1919. Iz cfev ki je temu govoru sledila sklepjati, da je smatrala S. ß stavko na železnici kot pone« čeno, ker se deloma tudi org zirani člani stavke niso udel* Shod se je končal z zaninu? opisom poslanca Kopača o j merah v Srbiji, o škodah, fo je tam napravila vojska in s hvalnim priznanjem srbskih, lin. ' Shoda se je udeležilo pribiü 200 železničarjev. V dvorani bilo tudi nekaj Nemcev Shod je vršil in končal v popoln redu. POVRNITI SLOVES ŠTAJERSKEMU SADA Misel, povedana v naslovu, ni nekaj, kar bi pomenilo glas vpi- jočega v puščavi. Zakaj, nmogo stvari je že storjenih, ki peljejo k skupnemu cilju — renesansi sadjarstva na štajerskem. Starej- ši sadjarji se še dobro spominja- jo, kaj je nekoč pomenilo šta- jersko sadje kot izvozno blago, koUko ga je bilo in kakšen do- hodek je v tedanjih razmerah dajalo naprednemu sadjarju. Kot po neki zakoniti poti, je v po- vojnih letih sadjarstvo osiroma- šelo. Tudi poizkusi na družbenih kmetijskih obratih, da bi z na- črtno obnovo sadjarstvo zopet spravili na zeleno vejo iz teh in diugih vzrokov niso rodili sadov, šele nekaj let nazaj so z resni- mi posegi, kljub razmeroma ne- ugodnim investicijskim pogojem, začele na štajerskem rasti prve pomembnejše sadne plantaže, hkrati pa se je začela organizira- ti sadjarska strokovna služba za potrebe terena. Nekatere večje plantaže v mariborskem, celj- skem in brežiško-krškem območ- ju začenjajo roditi. Kmetovalci širšega celjskega območja ne- dvomno poznajo napore za ure- ditev velikih plantaž v konjiški, šinarski in žalski ter delno v šentjurski občini. Nekaj sto hek- tarov sadnih plantaž, zvečina jab- lan, pomenijo žarišča za nov raz- mah sadjarstva. Izkušenj je že dovolj in delno tudi možnosti, da se napravi v sadjarstvu še korak dlj3 — ko- rak v rekonstrukcijo sadjarstva na zasebnih posestvih. Tehnolo- ško gre za podobne oblike vzgo- je kot je v rabi na velikih, druž- benih sadnih plantažah. Mnogi zasebni kmetje so sprejeli pobu- de za rekonstrukcijo sadovnja- kov z velikim razumevanjem, sposobnejši in smelejši pa se te- ga dela tudi že lotevajo. Od Kr- škega, Celja, Slovenske Bistrice pa tja do Svečine že nastajajo lepe zasebne sadne plantaže. Po podatkih poslovnega /druženja Za sadjarstvo, vinogradništvo in hmeljarstvo Styria Celie-Maribor gre za zasebne sadne plantaže, velike od 2 do 5 hektarov v vseh tistih področjih, kjer so možno- sti za širitev sadjarstva v novih gospodarskih in tehnoloških po- gojih. Na že urejenih privatnih plantažnih sadovnjakih se more- jo kmetje neposredno v prafei prepričati, kakšno smer ubira novem slovensko sadjarstvo. Za ureditev manjših sai plantaž so dobili sadjarji m kreditov in to za strojno ola tal in za. sadike. Seveda si k tijsko predstavništvo prizat pri zvezni banki z obširnimi lomiacijami prikazati nujt plasmana večjih sredstev v k tijske naložbe in kajpa.k tudi daljšo plačilno dobo. Obno\ sadjarstvu, opravljene lam , ni in letos na pomlad, pom« uvod v širšo akcijo. Letno ni po sedanjih načrtih, ocwij možnosti in pogoje, obnovil celjskem in mariborskem ob: ju skupno 200 hektarom zase sadnih plantaž. Interesa za dobno obnovo v sadjarstvo zasebniki nedvomno ne bo n kalo spričo dejstva, saj bodo tošnjo jesenjo zagotovljeni drugačni pogoji odkupa kva nega sadja. V bodoče nanut bo več vse skupaj odvisn( trenutnega razpoloženja in tike trgovine, pač pa bodo zordji proizvajalcev sadja zagotovili odkup. Porok za * nove in sodobne hladilnice, takih za 400 vagonov sadja dijo tudi v Celju in jo bo pozneje, če bo to potrebno večati še za zmogljivosti « nih 300 v^onov sadja. Ts kapacitete hladilnice bodo da zadoščale, da se bo lah jesöii strokovno pravilno ^ diščilo vse kvalitetno sadje menjeno za domač in tuji Spričo takšnih nalog na ročju temeljitejše obnove sa stva na štajerskem gre spoi tudi krepitev sadjarske str ne pospeševalne službe. C šo üneli v okviru sadjarski speševalne službe Styria dva na strokovnjaka — pospeše ter ostale agronome na ^ ki so pospeševalno delo o Ijali poleg svojega redae.?a Vso službo bodo sedaj ojači namenili tudi več sredst« plačevanje zunanjih sodeW Tako namreč s strokovnega ka na terenu ne bo čutiM df in ljudje, ki bodo želeli v ' pogojih v sadjarstvu v prizadevanji, se bodo ' možnost obrniti na pravo ' za predloge in nasvete. JOŽE BOŽIČEK že leta in leta je prisoten s svojo skromnostjo. Človek bi na njem težko našel ne- kaj, kar bi ti že od daleč po- vedalo, da je on »šef«. Ne! Kjer more, sam zagra- bi, če je kaj narobe, se je pripravljen sporeči! iBustiti trdo besedo. Jože Božiček je vodja obra- ta Kmetijskega kombinata iz Šmarja pri Jelšah v Bistrici ob SotU. On zdaj vodi tisti obrat, ki je bil nekoč samo- stojen. Zadruga. »Nekoliko je nerodna zade- va s tem vodenjem edino v toliko, da v resnici jaz malo vodim. To delajo v Šmarju. K tej nerodnosti sodi tudi iz- giuiba, ki jo baje imamo,« pra- vi Jože. To bi človek verjel. V Ob- sotelju so kmetje napredni. Brez ali s Kombinatom. In tako je zdaj nerazumljivo, da je bila nekdanja zadruga zelo rentabilna, kombinat pa ima izgubo. Obsoteljčani pa so po- leg svojih ostalih vrlin tudi zabavljači. Njih ost je, to niti tako redko, pekoče žrelo. Del teh zabavi j ic in pikrih pade tudi po Jožetu, ki z isto gorkoto vrača. Toda raje je tih. Z neverjetno skromnostjo opravlja svoje delo, ki se ne da vokviriti v toliko in toliko delovnih ur s prosto soboto povrh. Trudi se, da bi njihovi tra- vniki dajali več trave, njihovi nasadi več pridelka. Ne pre- nese, da bi vsak s prstom ka- zal, glejte tako pa delajo in pridelajo na »državnem«. »Kmetje okrog Bistrice so zelo napredni in umni gospo- darji. Prav zato jih moraš ob- ravnavati kot enakega z ena- kim. Za marsikaterega kmeta tu ni neznanka ta ali oni pri- jem, ta ali oni način pridelo- vanja. Ni malo kmetovalcev, ki se že nekaj let uspešno ukvarjajo s plantažnim nači- nom pridelovanja, ki je bil še pred leti nekaj nesprejemlji- vega. Družina se je že navadila, da on, njen poglavar, posveti večino časa obratu. Temu se predaja ves. Vsakega, na oko še tako majhnega uspeha je vesel. Pomeni mu mnogo,kaj- ti, to je zmaga na sovražni- kovem ozemlju. Tega sicer ne pokaže, vendar je zanj to pomembno. Zelo pomembno. Kako budi ne, ko pa je med dvema mlinskima kamnoma, med občani, ki vse vidijo in vedo in med upravo, ki vse ve, ki vse zna. Pravi sicer, da je že nekoliko utrujen od te- ga večnega dokazovanja onim :^oraj in tem oto njem. Toda vztraja. Nani 6 4. junija 1969 STRAN UTIHNILA JE PESEM NAJ ŽIVI PESEM ^'attalrvi»".)«' s 1. straiii) Na celjskem festivalu je sode- lovalo 24 mladinskih zborov iz države s 2.500 pevci, 5 tujih jborov (2 iz Ciradca, zbori iz Pra- ge, Celovca, Budimpešte), poleg tega pa še pevski zbori osn. šol Celja, Dobja, Dobrne, Griž, Radeč, Šoštanja, Velenja (skupaj blizu 1.300 pevcev). Glasbena ži- rija, v kateri so bili profesorji Borivoje Popovič iz Beograda, lHladen Pozajič iz Sarajeva, Joža požgaj iz Zagreba, Todor Ska- lovski iz Skopja in Egon Kimej iz Celja, Je imela težavno nalogo, saj je morala od najboljših iz- brati najboljše. Tako je v prvem tekmovalnem dnevu najbolje ocenila mladhiski zbor Maribora pod vodstvom Branka Rajšterja (97,2 točk, zlata plaketa in de- narna nagrada) in zbor osn. šole Kole Nedelkovski iz Skopja (91 točk, zlate plaketa in denarna nagrada). Srebrno plaketo in de- narno nagrado sta prejela zbor osn. šole Mihe Pintarja Toleda iz Velenja (dirigent Roža Veber, 85,4 točke) in zbor osn. šole Ko- le Kaninski iz Bitole (85,4 to- čke), bronasto pa zbor osn. šole iz Slov. Gradca (dirigent Jože Leskovar, 81 točk) in zbor Doma Vere Blagojevič »66 slavnja« iz Šabca (80,4 točk). Drugi dan tekmovanja je vla- dalo posebno zanimanje za na- stop obeh najboljših dekliških iborov osmega festivala, to Je ibora glasbene šole iz Mostarja in zbora Doma Vere Blagojevič »66 devojaka« iz Šabca. Žirija je prvo mesto prisodila slednjemu, Ü je prejel 98,4 točke, zlato pla- keto in denarno nagrado, vtem ko je mostarski zbor zaostal za 3,2 točki. Srebrno plaketo in de- narno na.ijrado so prejeli: gim- nazijski zbor iz Kranja (89,6 točk), slovenske gimnazije iz C:elovca (89,6 točk), mešani zbor iz Prizrena (86,2 točke) in me- šani zbor »Ivan Zajc« iz Zagre- ba (85,6 točke). V okviru festivala je bil v ne- deljo dopoldne na Muzejskem trgu koncert združenih zborov, na katerem so pod vodstvom (iugerbauerja skupno nastopili Branka Rajšterja in Helmuta oba graška in trije domači zbo- ri s slovensko in štajersko na- rodno pesmijo. Predsednica ob- činske skupščine Ol.ga Vrabič .je zaželela pevcem in gostom do- brodošlico, podpredsednik IS SRS dr, France Hočevar pa Je govoril o pomenu festivala pri oblikovanju človeka in ustvar- janju dobrih vezi med sosednji- mi državami v duhu prijatelj- stva in miru, izrazil priznanje organizatorjem te velike prire- ditve in čestital zborom in nji- hovim vodjem za dosežene us- pehe. V zaključnem delu koncer- ta je nastopilo več kot 900 pev- cev celjskih in okoliških šol pod taktirko Edija Goršiča in Ru- dolfa Stariča ob spremljavi pi- halne godbe France Prešeren. Popoldne in zvečer so se v ve- liki dvorani Narodnega doma predstavili občinstv-u tuji in vsi trije najboljši jugoslovanski zbori na koncertih, ki sta pome- nila izjemen pevski dogodek. Ob tej priložnosti so podelili tudi plakete in denarne nagrade naj- boljšim domačim zborom, s či- mer je bil festival zaključen. Utihnila Je festivalska pesem — naj živi pesem! To je prav- zaprav osnovni moto celjske prireditve, ki so ga v takšni ali drugačni obliki izražali domači in tuji gostje, predsednica ob- činske skupščine Olga Vrabičeva in podpredsednik I>> SRS dr. France Hočevar. Mladinski pev- ski festival spodbuja zborovsko petje in širi pesem, ta resnično najbolj neposreden izraz vsake nacionalne kulture. Pevci, ki jim je nastop v Celju pomenil doži- vetje in nagrado za trud, so od- šli ne samo z osebnim zadovolj- stvom nad doseženimi uspehi, marveč tudi notranje bogatejši in kar je najvažnejše, z občut- kom, kot ga je izrazil tudi dr. France Hočevar, ko je rekel: »Vaš je ta svet in prav je, da se s pesmijo pripravljate na lep- ši jutrišnji dan. želim, da bi se vam celjska srečanja trajno vtisnila v spomin in da ne bi tudi kasneje nehali peti. Naj bo- do ta srečanja še naprej prispe- vek k širjenju glasbene kulture in oblikovanju duhovno kultivi- rane mladine.« O festivalu bi lahko rekli še to in ono; lahko bi se pridružili izrazom priznanja za organiza- cijo tako velike prireditve in lahko bi morda z nekoliko gren- kim občutkom izrazili tudi ob- žalovanje, da Celje, kjer je bila rojena ideja o festivalu, rojena pa Je bila tu zavoljo izredno visoke pevske kulture, tudi to- krat ni imelo v tekmovalnem delu svojega predstavnika. Mor- da nas prav ta okoliščina zave- zuje, da združimo vse napore in vrnemo celjskemu zborovskemu petju renome, ki ga je imelo. Naj bi vse besede od otvoritve- nega govora predsednika festi- valskega odbora Janeza Kovači- ča do tistih, ki Jih je izrekel dr, Hočevar, postale kažipot v pri- hodnost in naj bi bilo, skratka, v njihovem duhu na devetem Mladinskem pevskem festivalu prisotno tudi Celjel DRAfH) HRIBAR CELJSKI FILM ZA FESTIVAL V SKOPJU TEMA: HUMANOST PRVENEC SKUPINE CELEIA-FILM Razposlali so trideset vabil, na katerih je skromno pisalo, da se veselijo udeležbe vseh na premieri njihovega prvega krat- kega igranega filma, 1966. leta so ustanovili Celeia- film, ki je začel delati v okviru celjske Ljudske tehnike. Nekaj več kot deset mladih fantov in deklet, prevladovali so dijaki, so se spoprijeli s fihnsko unietnost- jo. »Pravzaprav smo začeli leto dni kasneje, ko smo ra Muzej- skem trgu ob pomoči Pokrajin- skega muzeja začeli snemati vi- teški film«, so i>ovedali v uvodu, ko so predstavljali člane skupi- ne in njeno delo. »Zal je bil film pri razvijanju uničen. Potem smo veliko snemali v okolici Ce- lja, dokler ni prišlo vabilo, naj sodelujemo na mednarodnem festivalu solidarnosti v Skopju. Pripravili smo scenarij, film po- sneli na Pohorju in v Celju ter ga že poslali v Skopje.« Naslov: »Boj za življenje«, tra- ja 25 minut, posnet na 8-milime- trski filmski trak. Scenarij, režija in kamera: Vlado Markovič in Borivoj Klin- cov, • Igrajo: Angela štrubej, gostin- ska delavka. Vlado Markovič, dijak gostinske šole, Vojko Zor- ko, delavec. Vlado Drobinc, tre- nutno v JLA, Davorin Podpečan, delavec in Marjan Lešnik, dijak gostinske šole. Vsebina: skupina planincev in tabornikov se prebija po velikJjm snegu. Izgubijo se in šele po daljšem času izinučeni pridejo do hiše, v kateri stanujeta mož in žena, ki je noseča. Kdo jo ix) prenesel v dolino do zdrav- nika? Elektrike ni, v tiste hri- be, polne žametov pa tudi nihče ne more. Najbolj utrujenega planinca so pustili v hiši, ostali z možem pa so naložili ženo na nosila in jo ix>časi odnesli v dolino.« »Tema je preprosta: humanost in solidarnost,« je povedal reži- ser Vlado Markovič. »S Klinco- vim sva izdelala scenarij, izbrala kraj snemanja in igralce in ta- ko se je začelo. Veliko so nam pri snemanju pomagali taborni- ki pa Ljudska tehnika iz Celja ter Ljubljane. Prav njim se lali- ko zahvalimo, da smo film uspe- li posneti in da smo ga laliko poslali na festival v Skopje.« Kljub temu, da je v iilmu več začetniških napak, pa smo z de- lom mladih ljubiteljev filiiia, ki so združeni v Celeia-filmu, nad- vse zadovoljni. Začetki so težki. Uspel pa bo samo tisti, ki jih bo znal premagati. Za celjske entuziaste smo prepričani, da bodo uspeli, kajti v prvem fihnu je kljub napakam veliko lepega, dobrega in vzpodbudnega. T. VRABL Slovenski poslanci so v dunajskem parlamentu vo- dili oportunistično politiko, le v narodnostnih vprašan.jih so vsaj na videz nastopali enotno. Zaradi tega »slogašt- va« v imenu narodne enotnosti je slovensko narodno gi- ban,je na Spodnjem Štajerskem postalo opora reakcio- narne dunajske vlade. Klerikalno krilo poslancev se Je namreč prilagajalo monarhistični reakciji, lilieralno krilo pa se .je spuščalo v kompromise s klerikalci. Razumljivo je, da je takšna breznačelna politika bila Za štajerske Slovence jalova in Jim ni mogla priboriti niti take osnorae pravice, kot je bila ustanovitev slo- venske nižje gimnazije v C-elJu. Na tem vprašanju Je leta 1895 celo patlla avstrijska VVindischgrätzova vlada, ker so nemški nacionalistični krogi dvignili Iirup zoper slovensko gimnazijo, češ da je cilj slovenske zahteve v tem, da »zlomi nemški značaj Celja«. Nova vlada Kielmansegga je po vzoru mariborske Qtrak\istične nižje gimnazije, ustanovljene 1889, odprla v šolskem letu 1895/96 nemško-slovenske nižje razrede na nemški gimnaziji v Celju. Ta »koncesija« avstrijske vla- de je pomenila to, da so v pnem razredu poučevali polovico predmetov v slovenščini, polovico pa v nemšči- »ü, v nasIednjUi razredih pa postopno vse manj predme- ^v v slovenščini, tako da so v četrtem razredu v slo- venščini poučevali le še slovenski jezik in veronauk! "robtinčarstvo v politični borbi je bilo tedaj ob vstopu * naše stoletje značilno za slovensko meščansko poli- tično akcijo na Spodnjem štajerskem, -Nemci so tak politični položaj spretno izkoriščali. Ustanovili so časnik »štajerc«, ki je od leta 1900 do 1918 * filovenskem Jeziku širU nemško misehiost in med slo- J^nskini ljudstvom pridobival narodne odpadnike — ^ko imenovane nemškutar,K'. One Slovence, ki jim .ie *ljube/.«'n d«! nem.štva prešla v kri in meso«, so leta 19ravljal ne samo o posra- •vswnju delovnih organizacij v pirvem polletju letošnjega le- ta, marveč tudi o perspek- tliröem razvoju obrti. Razen tega bo veldko pK>zomost po- svetil nekaterim problemom trgovine in gostinstva. -an MIZAR IN OPREMA Kot vse kaže bo v krat- kem prišlo do združitve dveh obrtnih kolektivov — Opre- me in Mizarja. Kolektiv Opreme je o tem že razprav- ljal in menil, da bi bila taJM- na integracija koristna. -mb SPREMEMBA NAZIVA Delovni kolektiv Biroja aa fltanovanjsiko ki komimalno la^radfnjo je zaprosil občin- s8co sflcupBČdno za dovoljenje ea spremembo naziva usta- nove. Predlagajo naj bi se po novem imenovali Biro za investicije. O ^remembd na- ziva bodo odločali občinski odlbomiki na skupni seji. -en ZA POSPEŠEVANJE TURIZMA v letošnjem občinskem Bklaxiu za pospeševanje turiz- ma bo predvidoma blizu 26 milijonov starih dinarjev. Denar bodo koristila turistič- na diriištva t občini, del pa je namenjen tudi za dejav- nost celjske turistične zve- ze. Hvaležna je ugotovitev, da so mnoge postavke na- menske, tako za propagaaido kot tudi za rekonstrukcijo ceste na Stari grad. - mb TURISTIČNE INFORMACIJE Celjska turistična zveza je Jaxlala zelo lično brošuro v nemškem jeziku z opisom krajev in značilnosti celjske- ga turističnega območja. PREUREJENA ŠOLA Pred nedavnim so ob skro- mni svečanosti proslavili za- ključek adaptacijsküi del na šolski stavbi v Orešnjicah. Etela je opravil celjski In- grad. Učenci so zbranim go- stom pripravili krajši kultur- ni program. Preurejena šola je za črešnjice, predvsem pa otroke velika pridobitev, saj bodo imeli odslej enake po- goje za šolanje, kot jih ima- jo marsikje drugje. PRIZNANJE KRVODAJALCEM Letos bo občinski odbor Rdečega križa v Celju prire- dil v nedeljo, 15. junija, izlet kiTodajalcev-odlikovancev v Dobrno. Tam jim bodo na svečan način podeljena pri- spianja, čez 200 srebrnih značk; čez 95 zlatih značk in čez 20 diplom. Po kosilu bo prosta zabava ob zvokih na- rodne glasbe. Posebno na- grado bo prejel eden najza- služnejših darovalcev kavi. Prane BREZNIK, gozdni de- lavec iz Gorice pri Oplotnici, star 57 let, M je že 65-krat daroA-ai fcri, vsega okoli 30 litrov te dragocene tekočine. Ob tej priložnosti velja iz- rečd priznanje in javno po- hvalo vsem krvodajalcem, ki Iz plemenitega nagiba i>oma- gajo ponesrečencem, bolni- kom in porodnicam v naj- težjih trenutkih, svojo kri pa darujejo tudi v znanstvene namene. Zel€Jti Je le, da bd ti Ijtidije imeli vetW več posne- malcev, mladüi in starih, p>o- »ebno še iz vrst voznikov amaterjev, M so najbolj iz- postavljeni šte\rilnejšim pro- metnim nesrečam. R. Ü. 2ALEC NOV DOM TVD PARTIZAN Dela na novem doomi TVD Partizan v Žalcu, ki je ob nogometnem igrišču, počasi napredujejo. Končno so ure- düi sipKjdnje prostore, kjer so stranišča, kopalnice in garderobe. Vse omenjene prostore so opremili in bo- do lahko začeli služiti svoje- mu namenu. Športni delav- ci upajo, da bodo zbrali še toliko sredstev, da bodo ce- loten dom lahko končali do k(jnca letošnjega leta. ZAČELI SO POLA- GATI CISTERNE Nasproti pokoipališča v Žalcu so pred dnevi začeli graditi novo bencinsko črpal- ko. V nekaj dneh so odstra- nili zgornjo plast zemlje, iz- kopali jame in vanje začeli polagati štiri velike cisterne. Investitor prve bencinske čr- palke v Žalcu je Petrol iz Ljubljane. Pričakujejo, da bodo dela na črpalki konča- li še pred koncem poletne in turistične sezone. ZBOR PLANINCEV Prijatelji planin iz Tabora ki iz Vranskega so imeU obč- ni zbor društva. Na zboru, katerega se je udeležilo lepo štveilo članstva, so izvolili za novega predsednika Antona Marko. Po analizi dela so po- slušali predavanje o Julijskih Alj>ah. NEDOJEMLJIVO V trgovini z zelenjavo v Žalcu lahko kupite med dru- gim tudi Biomat, zavitek 3 kilogramov velja 36 din. Le nekaj deset metrov naprej, v samopostrežnicd pa velja enak zavitek le 33 din. To občane še ne bi spravljalo v grenak smeh, če ne bi enak eavitek veljal v trgovinah iste- ga podjetja v Gornjem delu doline kar 37 dm. CESTA BREZ ZNAKOV Kraje\Tia skupnost Tabor je pred leti z dobro voljo ob- čanov zbrala denar za asfal- tiranje ceste v ta kraj. Glede na to, da so denar v največji meri za cesto darovali obča- ni, je bilo prič.akovati, da bo ustrezna institucija prispeva- la vsaj prometne znake. Zal kljub nejevolji občanov, njih pritožbam in skrbi, do danes še ni nič novega. Zdaj se občani sprašujejo, kdo bo na primer dal denar aa popra- vilo ceste, saj se po njej od- vija promet s težkimi tovor- nimi vozili. Z ROKO V ROKI Pred meseci smo pisali, da so člani lovske družine Ta- bor uredili svojo lovsko ko- čo. Takrat smo tudi zapisa- li, da bo koča služila tudd za večji razvoj turizma. Zal pa lovci vse do nedavna niso hoteli sldšati o turistih. No, edaj bo koča ob nedeljah in sobotah služila tudi turistom, po predhodnem obvestilu pa tudi za večje družbe. V tem času pa ob koči gradi neki občan tudi bife, tako, da bo ta verjetno hitreje postregel izletnikom. NASTOP SEDMIH ZBOROV Občinska zveza ZKPOS v Žalcu je v nedeljo pripravila T Gotovljah občinsko revijo moških, ženskih in mešanih srfborov. Nastopili so zbori iz Gotov'i, Griž, Žalca, Polzele, Tabora in Petrovč, vsak pa je zapel štiri pesmi. Ob kon- cu so se občinstvu, ki je povsem napolnilo dvorano in navdušeno spremljalo petje, predstavili združeni moški ^bori. T. V. MALI INTERVJU Vprašuje: Tone VRABL Odgovarja: Jure KOREN Juire Koren je eden iz;ned tistih mladih fantov, ki je razpet med študijem, špor- tom in zabavo, študira v Ljubljani, rokomet pa igra za RK Celje. Star je 23 let. Kaj študiraš? ))Stomatologi- jo.« že absolvent? »Ja.« Ro- komet igraš že koliko let? »Začel sem leta 1959.» lo je generacija »46«? »Resnično. Takrat smo začeli igrati ro- komet pri Partizanu Presin- ger, Telič, Krelj, Povalej, Ja- nez Goršič. Vsi še da.aes ig- ramo skupaj v zvezni ligi.« Tekma, ki ti je najbolj osta- la v spominu in zakaj? ;>To je tekma na prvih kvalifika- cijah za vstop v zvezno ligo. Zmagali smo in se uvrstili med najboljše rokometne eki- pe v Jugoslaiviji.« Videl si že vse najboljše rokometaše v Jugoslaviji. Kateri te je naj- bolj navdušil? »Hor\'at iz Par- tizana Bjelovar, ki je nasto- pil že v reprezentanci sveta.« Najlioljši vratar? »Mervar iz Zagreba.« želje pred nadalje- vanjem tekmovanja v zvez- ni ligi? »Najprej zmaga nad Medveščakom in seveda ob stanek v z\'ezni ligi.« Kaj po- grešaš v Celju? »Zabavno življenje je podobno pokopa- lišču.« In sicer kaj počneš v prostem času poleg študija in trAiingov? »Prosta zabava po JUS-U.« Dogodek, ki te je v zadnjem času najbolj pre- senetil? »Da so Amerikanci že skoraj prispeli na Luao.« In kaj te je najbolj razoča- ralo? »Prevečkrat smo bili na turnejah po Evropi.« >Iisliš resno? »Popolnoma.« In kje si potem že vse bil? »Kar bom naštel sicer niso prave države, temveč samo repub- like: Srbija, črna gora, Ma- kedonija itd. Vidiš, to «o bi- le naše turneje.« HRASTNIK POSOJILO ZA GRADNJO čez leto toi bodo imeli Hrastničand na voljo novo veliko dvorano za filmske predstave in kulturne prire- ditve. Stroški gradnje tega objekta bodo znašali >krog 2 milijona din. Ker niti ki- nematografsko podjetje niti občinska zveza kultumopro- svetnih organizacij nimata do- volj denarja za dograditev tega pomembnega objekta, Je občinska skupščina najela usitrezen kredit, ki ga bodo po izročitvi dvorane svojemu namenu odplačevali stano\'a- njsko podjetje in delovne or- ganizacije Hrastnika. V novi dvorani bo oder z pododer- jem in prostori za amater- sko gledališko dejawtio^ tevaü pa so tudi p^ü za orkester, prostore^ derobe, prostor za sfe rekvizitov In opreme^ ? dd dva ve<.^ja prostora Stanke in seminarje. k ZA DRUŠTVENf DEJAVNOST Lani so iz sklada zä, nansiranje društvene fleji sti prejela hrastaišlk^ j na, kulturna in ostala štva nekaj okrog la ^ nov SD, letos bosta Ijo dodatna dva müijojij Vendar so v HrastJiilcti, nlii nekoliko drugače j, lyevati družbena sredist», te namene, zlasti pa so j Ä kup pripomb na to gre aa nogomet skoraj' več denarja. Zato je o| ska aveza za telesno bij sklenila temeljito preuöjtj stem financiranje nogoju, dejavnosti in svoje ug05 ve posredo\'ati skladu ^ finanslranje društev in ^ venih organizacij občine) stnik. GASILSKI SKLAD OSTANE Cepraiv so v Hrasii predlagali ukinitev stai gasilskega sklada, se ska zveza za gasilstvo in sti gasilska društva v tej čini niso navdušila za. njeni predlog. Hrastnik silci menijo, naj sklad ne in po možnosti še n svojo dejavnost, ne gled to, da prejema sklad !l 90 odstotkov vseh sr« iz proračuna občinske < ščlne. Letos bo sklad ti lagal z okrog 5 mili) 300.000 SD. Kot lani, boi tudi letos raadielil (I ves denar gasi lskim drua nekaj sredstev pa je nan nah za investicij«^ 19. zlasti za nakup m»^ opreme. Tu je za nekaki dva, tri dinarjj isti firmi. Ra® je poleg konl5 za nekaj par vasi, kjer 17 ' rov in 18 cen nobene trgoi^ dinarje dražjC' jeni. Najbolj j krat, ko na nam vlivajo ^ proizvodna ^^ ond pa so Takrat marsil^ g^TJl'H 5IALNA «IBLE- IITIKA ^ Je tre- f^jednih sociail- ' cev s povpreč- >arja mesečne Z oseb. Ici do- ^valnino t po- •JLteu 126,40 di- -^a je v oskrbi ^ družinah 20 ^^lih oseb. Za ^ domovih ob- J^^a 35 oseb oe- L za 10 oseb pa (^Ic, za katere jjj v celoti nosi nahajajo v raznih f^utno ni večje J oddajanju otrok ^ pa se je pove- jo za nastanitvijo v domovih. Pri ^vsem za onemo- ne ljudi, brez so- bico, da bo občina ^h primerih pri- stroške njiho- va v diomo^-ih. Po- ^ sa vsaj nekaj jdi uiredi domača : posameznih dru- 'redko uspevajo in ^r je že do tega Btajajo novi pro- sa sredstva za le- jmašajo 900.000 di- oBehna pa je vsaj 00 ^ja vsota. NOaJENA ?COV!NA 1 je v Slivnici pri irečana otvoritev' obnovljene in modernizirane tiTgovine Kmetijskega kombi- nata iz Šentjurja. Nova trgo- vina bo imela na zalogi pred- vsem tehnično blago. Za sam kraj ixxmeni trgovina zelo veliko pridobitev, saj so po- tax>šniki takšno blago do adaj kupovali drugje. V tr- govini bosta aaposlena 2 de- lavca. Mdč GASILCI SO TEKMOVALI Preteklo nedeljo so ga- sillci na Ponikvi piri Grobel- nem priredili slavnostni pre- VBem nove motorne bri2igail- ne pod pokroviteljstvom piredisedniika oibčine, Franca S^retine. V programu Je bil mimohod gasiloeiv in nastop pdonirske desetine le Slivni- ce, katera je pred kratkim dosegla pirvo mesto na re- publiškem tekmovanju v La- škem. VITANJE SREČANJE MLADIH PEVCEV V Vitanju so organizirali centralnih šol s področja konjiške občine. Sodelovalo Vitanjčani so napolnili dvo- rano in tako izrekli priznanje rano in takoazrekli priznanje mladim pevcem. Pred nasto- pom je ponirski odred os- novne šole XIV. divizije iz Vitanja razvil siv-^oj prapor. KONJICE KONEC ŽEJE Ker z deli pri gradnji vo dofvoda lepo napredujejo, bo- do verjetno Konjičani letos aadnjič »žejna«. Nevsakdanje sušno obdobje je odpravil dež, ščdn- skih volitev. vi VRANSKO NOVO GOSTIŠČE čepljani, prebivalci zaselka pri Vranskem, so dobili go- stinski lokal, ki ga je odprl Slavko Grof. Lastnik postreže gostom razen s pijačo — z domačimi speaialitetami za gurmane. LAŠKO MLADI PLANINCI Mladinski odbor planinske- ga društva iz Rimskih Toplic je organiziral orientacijski pohod na Kopitaiik. Pohod Je bü bolj poučnega značaja, na katerem bi naj učenci osnov- ne šole Antona Aškerca poka- zali, kaj so osvojili pri delu v osnovni planinski šoli. Po- hod bi naj bil začetek prak- tičnega dela, ki bo trajalo čee vse poletje z izleti v pla- nine. Pj PRAZNOVANJE Cez nekaj dni, 8. junija, bo krajevni praznik Rimskih Toplic. V sklopu prazno\-anja bodo čland ZB razvili svoj prapor, mladina pa bo s kraj- šimi programi iK)častila budi spomiinska obeležja in gro- bove padlih. Med svečanost- jo bo pozdirav preživelih us- tanoviteljev pokrajinske kon- ference OF za Spodnjo Šta- jersko, Jurača, Lešnika in Di- acija. Po svečanosti bo parti- zansko srečanje. am MOZIRJE PESEM V BOČNI v zaselku Otok blizu Bočne v Zadreški dolini pridno de- la pevski zbor, ki ga vodi Jar nez Kočnik iz Podhoma. K dosedanjim uspehom so mi- nulo nedeljo dodali še enega, uspel koncert v Bočni. Zbor je zapel več narodnih in umetnih pesmi, ki so navdu- šile občinstvo. Ta koncert je v veliki meri poživel dokaj mrtvo kulturno življenje v Bočni. S programom bodo nastopili še v drugih krajih ob Dreti in Savinji. bb DOBRA LETINA v Zadreški bi Gornje Sa- vinjski dolini se letos obeta dobra letina sadja. Kmetoval- ci so bili sicer zaradi snega v maju nekoliko prizadeti, vendar k sreči nd povzročii večje škode. Kot kaže, bo najboljši pridelek jabolk. .ŠOŠTANJ SREČANJE NA GRAŠKI GORI Mladi ia Gaberk pri Šošta- nju so organizirali srečanje na Graški gori, na »Gori ju- nišev«. Po srečanju, katerega se je udeležilo poleg velikega števila mladih tudi mnogo občanov iz sosednjih zasel- kov, so se poveselili ob glas- bi pri kmetu Maticu. MIRAN ME.IAK V VELENJU v ponedeljek je obiskal Ve- lenje član zveznega izvršnega sveta MIRAN MEJAK. V to- varni gospodinjske opreme »Gorenje« in v »Crometalu« si je ogledal proizvodnjo, se zanimal za poslovne uspehe in perspektivo obeh podjetij. še Ustih nekaj par pristavi, da ne bi kdo obubožal. Vsak dan pa te presenečajo go- stinci. To, da z hitrostjo elektron- skega računanlika kar na pamet iz- računajo tvoj zapitek, ni nič ne- vsakdanjega. Nevsakdanje pa je to, da velja malica v snack baru ho- tela Celeie (kimiarčna omaka s po- lovičko hrenovke) toliko, kot polo- vica rahitične hrenovke sama. Za- torej: naročite polovičko hrenovke! Vse ostalo, kimiarice, krompir, kruh, krop in začimbe so potemta- kem ~ zastonj, Nani PONEDEUKOV DEŽ Primorca, ki pripeljejo češnje v Celje, so »srečali« dee oto treh zjutraj nekje med Žalcem in Celjem. Vsem ljudean je to jutro šlo na spanje, kajtS zrak se Je ohladil in očistil dušečega prahu. Nekaterim je rahel toda v?Btrajen dežek pokvaril isslet. Koliko šolarjev se je v ponedeljek odpravljalo na šolski izlet. Vreme je takšna stvar, da nikoli vsem ne ueitreiže, vendar ponedeljkov dež je ustregel večini. LUDVIK DERMOL, uprav- nik vrtnarije v Medlogu: Dež je veliko vreden, čeravno v globini zemlja še ni bila iz- sušena. Za vse solate, kapus- atročnice je bil dež kot na- ročen. Ce se bodo pridelki pocenili? Mi v Sloveniji ne moremo vplivati na cene. Tu- di na celjskem trgu diktira- jo cene večji proizvajalci, zlasti kadar gre za sočdvje, zelenjavo. Priporočam, da po d^ju takoj gremo na vrtove in nji- ve. Okopavanje je hkrati tudi varčevanje z vlago. KARL DEBENJAK, samo- stojni proizvajalec vrtnin: Od štirinajstega leta že proda- jam na trgu in obdelujem vrt. Ta dež je vreden zlata. Nimam priprav za škroplje- nje, zato je že kazalo, da bo šlo mnc^o posevkov in sadik po zlu. Motika se več ni pri- jela trde skorje, solata, ki bd morala delati glave, je šla v cvet. Dež, ki je danes zju- traj začel padati, je vreden Eflata tudi zato, ker je rahel in ne bo zemlje še bolj zbil, marveč jo bo lepo razmočil. DRAGO CERNETIČ, direk- tor »Plinarna-vodovod«: Misli- te, da je dež, ki pada, naš glavni »liferant«? Imate prav. Suše letos še ni bilo, čerav- no jo je v vašem Tedniku Franček Frakelj že napove- dal. Vode nam zaenkrat še ni zmanjkovalo, in je kje ni- so dobili, je bilo to zaradi popravil ali okvar na omrež- ju. Sicer je pa dež prav pri- šel tudd nam. Manj nas skr- bi, kajti če bd bilo tako vroče še kak teden, bd začelo vode zares primanjkovati. IVANA TOÖAJ, samostojna proizvajalka s Tmovelj: Dež je vreden tisoče in tisoče. Sdnočd sem zalivala "grede in rečem vam, zemlja je kar cvrčala pod curki vode. Nič md ni žal, da sem zalivala nekaj ur pred dežjem. Triin- sedemdeset. let imam in 35 let že prodajam na celjskem trgu. Vse delam sama, obde- lujem m prodajam. Zame je to kruh; in dež, ki jadajle pada, nui ga reže bolj rado- darno. Pravijo, da se Angleži lahko ure in ure pogovarjajo o vremenu, seveda če niso preveč gostobsedni. Tudi pri nas je vedno dovolj govora o vremenu, toda ne zato, ker bd ne imela druge pogovorne snovi, marveč zato, ker je vreme 2sires važna stvar. Tako tudi po večdnevni suši ponedeljkov rahel dež ,.. • ec. SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUjg RUDARSKI POKLIC ŠE VEDNO TRDE Pred štirinajstimi dn3vi smo posredovali nekaj po- klicev, za katere je na na- šem območju precej delov- nih mest. Tokrat želi- mo predstaviti doraščajočim mladincem, ki zapuščajo le- tos šolo, tudi poklic, ki je še vedno med naotrdnejšimi in najzanesljivejšimi poklioi. Rudarstvo tudi ni več to- likanj povezano z nevarnost- jo in pretiranim težaškim delom, kajti tudi pod zem- ljo mehanizacija vse bolj nadomešča delo rok. Rudar- ski poklic, kot vsi drugi, za- hteva ustrezno strokovno i2?obraizbo, zato je dober ru- dar le tisti, ki se temu pri- memo tudi šola. Predstav- ljamo možnosti, ki se mla- dim nudijo v rudarski Äoli v yelenju: POKLICNA ŠOLA RUDAR- SKE STROKE Pogoj za vpis v Poklic- no sodo rudarske stroke je usj>ešno končan vsaj 6. raz- red osemletke ■ in pa zdrav- stvena sposobnost, ki jo mo- ra potrditi zdravnik. So'anje traja tri leta. V prvem letni- ku imajo gojenci tri dni teo- rijo in tri dni prakso, v dru- gem letniku dva dni teoiije in štiri dni prakse, prav ta- ko tudi v tretjem letniku dva dni teorije in štiri dni prak- se. Po tretjem letu je za- ključni izpit, ki da gojencu naslov kvalificiranega rudar- ja. V prvem letu šol^ja do- bivajo gojenci 26—100 n^vih dinarjev, v drugem 56—179 in v tretjem od 78 do 232 no- vih dinarjev. Višina nagrade zavisi od uspeha pri ttv>re- tičnem in praktičnem po- uku. Poleg tega pa imajo vsi gojenoi brezplačno šolanje, breplačno stanovanje in hra- no v domu Rudarskega šol- skega centra. Po končani šo. li ima vsak gjjenec možnost zaposlitve v Rudniku Velenje ali pa nadaljevanje šolanja v istem šolskem centru. RUDARSKA ŠOLA ZA KLJUČAVNIČARJE IN ELEKTRIČARJE Pogoji za vpis za ta Iva od- delka so naslednji: uspešno končana osemletka, sprejem- ni izpit iz slovenskega in matematike ter zdra\Tii- sko potrjena zdravstvena sposobnost, šolanje v teh dveh oddelkih traja tri leta in sicer tako, da je v vseh treh letnikih tri dni ♦'.eden- sko teorija in tri dni praksa. Po končanem izpitu dobi go- jenec naslov kvalificiranega rudarskega ključavničarja oz. rudarskega električarja. Nagrade, ki jih dobivajo gojenci v teh oddelkih zaia- šajo: prvi letnik 22—70 no- vih dinarjev, drugi letnik 45 do 145 dinarjev, tretji letnik 65—200 novih dinarjev. Tudi tu zavisi višina nagrade od obojestranskega uspeha, go- jenci pa imajo prav tako brezplačno šolanje, stanova- nje in prebrano. POKLICNA ŠOLA ELEK- TROTEHNIŠKE IN KO- VINSKE STROKE Pogoji za vpis so enaki kot za ključavničarje in eleKtri- čarje, enak je tudi sistem šo- lanja in praktičnega dela. šola daje naslov kvalificira- nega elektrikarja ali kovi- narja. Dohodki v prvem le tniku so 21—60 novih dinar- jev, v drugem 49—140 dinar- jev, v tretjem pa 70—200 no- vih dinarjev. Po končani li možnost zaposlitve v Ru- dniku ali ostalih podjetjih občine Velenje. IN ŽIVLJENJE IZVEN ŠOLANJA IN DELA ... Gojenci vseh teh zgoraj navedenih oddelkov Rudar- skega šolskega centra imajo možnost udejstvovanja v na- slednjih športnih panogah: nogomet, rokomet, odbojka, košarka, namizni tenis, smu- čanje, streljanje, šah, atleti- ka, dwganje uteži in planin- stvo. Društvo Ljudske tehni- ke ima swje delavnice in ateljeje za modelarjenje, fo- tografijo in radioamaterstvo. Kulturno društvo ima pev- sko, recitacij sko in dram- sko sekcijo. Posebnost je tudi ml, ska godba na pihala, ima na razpolago urt prostore za posamičia skupinske vaje. Na raj go ima 120 različnih ir mentov za vse, ki imaji selje do glasbe. Rud šolski center ima tudi dinski kluib, ki služi za vedrilo. Po treh letih truda zbrani TEDNIKOVA PLOŠČA Novi dobitniki Tednikove plošče so: Anton Požun, Do- brova n. h., Celje; Julčka Ve- trnih, Lokrovec 6, Celje; Do- minik Hadolin, Debro 22, La- ško; Marija Cirkulan, Vojnik 129; Marija Bezovšek, Lenart 29, Gornji grad; Fanika Rih- ter, Nova Štifta — Tirosek 40, Gornji grad; Marjan Volavšek, Sp. Laže 29, Loče pri Polj- čanah; Ljudmila Verhovnik, Klokočovnik 58 a, Loče; Neža Grobin, Kasaze 6, Petrovče; Franc Pečnak, Libje 8, Pe- trovče in Dragica Bevk, Lis- ce 8, Celje. Nekaj dobitnikov Tedniko- ve plošče nam je že odgovo- rilo in sporočilo svoje želje za plošče v Radiu Celje. Da- nes pa objavljamo datume za čestitke in sicer naj posluša- jo: v sredo, 4. junija: Lojzka Metelko — Maja vse cveti; Ivan Drame — Ej, prijatelj; Alojz Anderlič — Po dekle; v četrtek, 5. junija Marija Ko- si — Po dekle; Ljudmila Do- bršek — Traraiki že zelenijo; v soboto 7. junija: Slavko Kranjc — Neodposlano pismo; Marica Lobnikar — Rapsodi- ja v modrem; Olga Slatner — Nemoj se ženiti; v ponedeljek, 9. junija: Antonija Zlovše — Letni časi; Marjan Vrečko — Sva z Ijubco se pobotala; Hermina Pušnik — Monia; Lojze Brečko — Po dekle; Franc Laharnar — Pod to go- ro zeleno; Lidija Selič — Mo- ja mama; Rudi Drame — Le plavaj, plavaj barčica; v sre- do 11. junija: Konrad Pova- lej — Letni časi; v torek, 17. junija pa Jože Pitrof — Letni časi in Alojzija Prislan — Sem fantič zelenega štajer- ja. Vse dobitaiike, ki nam na naša pisma še niso odgovori- li vabimo, da to storijo čim- prej. 10 4. junija 1969 STRAN PRISPEVKI NAŠIH BRALCEV HASTAČA JE KOZO SESALA n*iic>ginu leti je pri- najemnik, oziroma ^ilc razvalin in g>stil- ^ Stari grad v Celju go- ^ julijus- Za sosede je j tiri sestre. Hiša, v kate- jo bivale je že porušena. 50 vedeli povedati, da bude tercijalke. Gospoda niso marale, ker so da zna na prste-žviž- j^r pa njim ni ugajalo. I jih je za norca in pra- ja je zadnji celjski grof, je grof Duilululu in da ^menito« bogat, pa še podobnih heoarij je uga- I Marsikaterega obiskovai- starega gradu je spravil 5ieh in dobro voljo, teh fi pa nikakor ni mogel. Bi je eni dejal: »Kaj pa jpet delate s to hudiče- ■{ajžlo? O, saj to je gaj- za hudiča preganjati, ali ne veste? Jaz pa vem.« B pa se je obrnila in od- 1 ß se ga na ^aleč izo- ?Dle| gostilne je redil še lekozi in nekaj kokoši. Na- enkrat pa žena opazi, da ko- ze nimajo več mleka. Cez nekaj dni so opazili, .s;aKo eno kozo sesa krastača, na- kar je rekla žena le: »Tristo hudičev, kaj pa je to?« Ko so prišli gostje, j'im je na debelo pravila, kako je z kozami, pa so reku, da ni pomoči. Pa je prišla na ko- zarček neka ženska iz Za- grada, le-ta pa jim je dala nauk: Ko boste spet našli krastačo pod kozo, segrejte pečno dreealo da bo žareče tn ji ga vtaknite v gobec. E»otem morate paziti, idobo prvi prišel k hiši;' bodite za- prti in se nič ne oglasite. Tisti, ki vam je to coprnijo naredil, bo cel krastav in bo pri vas iskal ix>moči. Rečeno — storjeno. Nasled- njega jutra so dobili krasta- čo in eno tistih treh žensk, Mico, pred vrati — bila je repično vsa krastava in je zahtevala vžigalice. Ker pa ni dobila nobenega glasu, je šla in žugala s prstom proti hiši. Včasih so rekli, da Je do- jeiič«'k »mrakoven«, ko se je vsak večer, kadar mamice dulgo ni bilo » polja, nepre- stano jokal. V ta namen so z nožem odrezali od hišnega praga 3 koščke lesa, dobili s strehe tri slame, iz treh ko- tov pajčevine, 3 koščke če- beljega voska, malo blago- slovljenega lesa (od cvetne nedelje) in to dali na žer,ia- vico, Nad tem dimom so pod- kadili pleničke in še v vroče povili otroka. Verjetno so mu poprej dali še kaj jesti, po- tetn pa je bil ozdravljen. CJe je bil otrok božjastslancu predsediii- ka ZDA Nixona. Ko je Nixon prišel na ob- last, je obljubil, da bo začel do Latinske Amerike novo politiko, drugačno, kakor je bUa politika njegovega pred- hodnika Johnsona. Ni pa po- vedal, kakšna bo ta politika. Latinska Amerika še vedno čaka nanjo. 2e takoj v začetku se je Nixonu zataknilo v Peruju, kjer je sedanji predsednik general Velasco Alvarado po državnem udaru razlastil imetje petrolejske dražbe IPC, podružnice Standard Oi- la iz New Jerseya. Peru je uradno zahteval od te druž- be več sto milijonov dolar- jev odškodnme za neplačane davke v razdobju štiridesetih let. Washington pa je zahte- val, da mora Peru plačati odškodnif-M) za nacionalizira- no imetje IPC. Vojaška vlada predsednika Alvarada ne samo da se ni vdala, ampak je pred obi skbm Nixonovega odposlanca — Rockefeller bi moral pri- ti v Limo 30. maja — spo- ročila, da ga ne. mara vide ti, hkrati pa je zahtevala, naj vse ameriške misije od- idejo iz Peruja. Washington Je v precepu, Za zdaj omahuje. Ne ve, ali naj začne gosi>odarske sank- cije proti Peruju, ali naj po- pusti. V prvem primeru bi se dvignil po vsaj Latinski Ameriki tak protiameriški val, kakršnega ta celina še ni doživela. V drugem prime, ra pa bi se — kakor se bo. jijo v Washing^onu — začele po vsej »zeleni celini« naci- onalizacije ameriških tii-m Čilski predsednik Eduard« Frei je zahteval nacionalizaci jo ameriških družb, ki izko riščajo ogromne rudnike ba kra. Številne venezueslke stranke na levici in desnici zahtevajo od predsednika naj odpove Rockefellerjei obisk. Zahtevajo pa tudi na cia.ializacijo ameriške petro lejske družbe »Creole Petro leum«, ki je prav tako ka kor IPC v Peruju podružnica Standard Oila. Danes je tudi v Washingto nu vsem jasno, da je or.sja nizacija Zveze za napredek ki naj bi bila po zamisl pokojnega predsednika Ken nedyja pomagala Latinsk Ameriki, .je doživela popolr neuspeh. Sara Nixon ne ve kaj je hotel doseči, ko j« poslal Rockefellerja na obisk v vse latinskuameriške J ve, razen na Kubo. RocIm ler ima velikanske »intetJ v Venezueli in zastopa u sti tistih, ki so v bistvu ti spremembam v seda^ gospodarskih odnosih g ZDA in južnimi sosedi. ZDA govorijo, da je šel S kefeller v LA »poslušat se učit«. Dosti se ne bo učil, ker ga je na primer mo v Bogoti stražilo 21 vojakov, v La Pazu, glan mestu Bolivije, pa je oi samo dve uri — na let šču, ker ni bilo priporoi vo, da bi se odpeljal v i sto. To, da je prišel )tei tih oči, odprtih ušes ini prtega duha«, narodov U ske Amerike ni ganilo. 1 Ije bi bilo — je posmehij Zaprta listnia dejal neki komentator • bi prišel j: odprto listi Potem bi Nixon res l! trdil, da je obrnil nov v zgodovini odnosov ZDA in Latinsko Amerike V nedeljo prvega juniji bile T Franciji volitve « ga predsednika. Kakor skoraj vsi pričakovali, n ben kandidat dobil 50 odstotkov glasov in se bodo morale po fi^ skem volilnem zakonu ' ve ponoviti v nedeljo 15 nija. V »drugem krogu« tev pa se bosta pomerili mo tista dva kandidat* sta na prvili volitvah d' največ glasov. To sta nekdanji premi da GauUovi vladi Ge« Pompidou, ki je dobil odstotkov glasov, in pr®* nik senata Alain Poher je dobil 23,38 odstotka, koj za njim je kandidat Francije Jacques Duclos je prese.ietil z 21,43 od ka glasov, čeprav so pr' napovedovali, da jih bo bil samo 10 odstotkov. Po prvih volitvah je ni kandidat Pompidou zval svojega tekmeca ^ ja, naj odstopi, toda ^ izjavil, da ne bo odstop da se bo pomeril s P' doujem v »drugem kr Prej so Poherju napov?' li, da bo v »drugem I»' zmagal, če bodo prve ve odločene. Toda zdft videti, da bo le Pomf zmagovalec, ker ima P' naskoka nad svojim cem. Toda presenečeni' izključeno. tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled ■ REFORMA JE USPEŠNO PRE- STALA PREIZKUŠNJO — Prejšnji teden je bila v Beogradu seja pred- sedstva ZKJ, ki jo je vodil predsed- nik Tito. Na njej so proučili pogla- vitne značilnosti in težnje politič- nih gibanj po IX. kongresu in ne- posredne naloge ZKJ, s katerimi naj bi uspešno uresničili na kon- gresu sprejeto politiko, član izvrš- nega biroja Mijalko Todorovld je 7 uvodnem poročilu dejal, da je bi- to vse leto, odkar so bile sprejete smernice CK ZKJ, v znamenju kre- pitve sil samoupravljanja in refor- me ter večje pobude in aktivnosti ZK. Lani v tem času nas je še süno težil zastoj v proizvodnji z vsemi ekonomskimi in socialnimi proble- mi, kd so bili s tem povezani. Re- torma je bila na preizkušnji, za- dela je ob pritiske in omahovanja. Vtendar je prestala preizjkušnjo zBr radi življenjske moči samouprav- ljanja, okrepljene akcije in vpliva ZK, zaradi prizadevnosti delavske- ga razreda in drugih ustvarjalnih družbenih sil ter zaradi ukrepov predstavniških in politično izvršil- nih organov v federaciji in republi- kah. Zdaj so že vidni ugodni sa- dovi večletnega, pogosto dramatič- nega boja za reformo. Na kako- vostno novi podlagi smo stopili v obdobje dinamičnega naraščanja proizvodnje, proizvodnosti, zaposle- nosti in življenjskega standarda. Pred letom dni je bilo še politično napeto ozračje, v katerem je priha- jalo do sporov, trenj in žolčnih raz- prav o odprtih vprašanjih družbe- nega razvoja. Na ta vprašanja pa so že v marsičem dali jasne odgo- vore zvezni kongres in republiški kongresi ZK. Zveza komunistov se je v tem boju hkrati prenavljala. V enem samem letu je bilo spre- jetih v ZKJ 175.000 novih članov, od tega 152.000 mladih ljudi. ■ MITJA RIBIČIČ V BiH — Predsednik zveznega izvršnega sve- ta Mitja Ribičič je v petek prišel na otvoritev elektrifioirane proge Sarajevo—Ploče, nato pa je obiskal več krajev in delovnih organizacij v Bosni in Hercegovini, Ob koncu obiska je dejal, da je v tej repub- liki povsod videl dinamiko, polet, usmeritev na lastne moči, hkrati pa je slišal upravičeno zahtevo, da enotni družbeno-ekonomski sistem v državi zagotovi pogoje za razvoj Spet nov zagon lastnih sil, za modernizacijo bosan- sko-hercegovskega gospodarstva in njegovo usp^no vključevanje v ju- goslovanski in svetovni trg. ■ POLITIČNI POLOŽAJ NA BE- OGRAJSKI UNIVERZI — Skupina, zbrana okrog fakultetnega odbora Zveze študentov na filozofski fakvii- teti beograjske univerze, s katero je ZK že precej dolgo v ostrem i>o- litičnem spopadu, se je zavzela za to, da bd ob obletnici lanskih štu- dentskih demonstracij 3. jimija sklicali delovni zbor univerze. Nji- hova namera je bila, da to prilož- nost izkoritsijo za širjenje politič- ne napetosti nervoze, nemirov, da bi s tem jemali ugled in zaupanje v samoupravni sistem. Na sobotni seji univrezitetne konference ZK na beograjski univerzi so te težnje odločno razkrinkali in obsodili. ■ SUŠA V ŽITORODNIH KRA- JIH — V nekaterih žitorodnih kra- jih Jugoslavije že tri mesece ni bilo poštenega dežja. Ponekod v Vojvo- dini se je koruza že zaustavila v rasti in začela rumeneti, medtem ko pšenici za zdaj suša še ni prišla tako do živega. V jugovzhodni Sr- biji že najavljajo, da bo letošnji pridelek pšenice podpovprečen. V Dalmaciji pa pričakujejo letos bo- gato letino sadja in grozdja. ■ RK ZBRAL 80.000 KG BLAGA — Prejšnji četrtek je Rdeči Križ po vsej Sloveniji zbiral rabljeno obleko, obutev in posteljnino. Po prvih podatkih, ki obsegajo le 35 izmed 60 občin, so ljudje darovali kakih 80.000 tega blaga. ■ TISOČ PETSTO GOSTOV Z REKE V LJUBUANI — V soboto sta dva posebna vlaka pripeljala v Ljubljano kakih 1500 Rečanov, ki so biM gostje ljubljanskih delovnih organizacij. To je že tretje srečanje v okviru sodelovanja obeh pobrate- nih mest. ■ V SLOVENIJI — 1,711.000 PREBIVALCEV — Konec letošnje- ga marca so v Sloveniji našteli 1,711.000 prebivalcev. Ljubljana ima 208.000 prebivalcev. Največja slo- venska občina je Maribor, ki šteje 173.000 ljudi, najmanšji pa sta met- liška in dravograjsl^ občina, ki imata manj kot po 10.000 občanov. Kmetijskega prebivalstva je v Slo- veniji le še 24,3 odst. kar je naj- manj med vsemi republikami v dr- žavi. ■ V AVTOBUSIH LE SEDIŠČA — Od 1. junija dalje sme vsak av- tobus v Sloveniji vzeti le toliko potnikov, kolikor ima sedišč. To velja za vse avtobuse, ki vozijo na progah, daljših od 40 km in smejo voziti s hitrostjo do 80 km na uro. V vseh avtobusih je odslej prepo- vedano kajenje. Vožnja v avtobusih brez stojišč se je hkrati nekoliko podražila. 12 OB 50-LETNICI ZKJ ZA DEVETIMI DOLINAMI, ZA DEVETIC^I GORAMI ^ je öuidina sitvar, Le pasi 2>e spet mlad (äP^L je ponovno ne kot nebo. Po- ^-flöutis, kako td srce "^JJj po obljuibljeni de- do katere se mo- ^^biti,' ^^efprav veš, da ^jn da tiKli boš — sam. v tej deželi ne bo ma- '^bo<üüO od kmetije do jn jivečer, utrujene JUjene od dela, otro- '^^j.jnašajo ie tisto, kar 'ile od delodajalcev, ^ tri dobivale milošči- % veš, da je do ob- tiioe dežele devet dolin gora, ki jdih boš mo- ««hoditi. ^ si le 17 let... - ge boš vimill. Jaz pa ^ se ne bom. Bodi to, 'gj jadaj, nadaljuj našo Nekoč bo lepo pri , spomin pride do tega ustavi na besedah in jju Pranea Stema ob nju- jadmuem srečanju v za- [ Avgust Božič vedno od- in mežika proti son- ^ozi najpol zaprte veke uje svojo novo hišico in fci je spet na virtu, vsa ^jena v rast solate, ku- ic in samo njej znanega jja. ir in drobne domače skr IV) je tisto, kar ga veseli , ko Di več star 17 let in ^ minula leta, kot popla- jdnesla veliko tistega, kai njel rad in veliko več ti- stega, kar je sovražil. Samo očd je treba zapreti. Odraščal je pri staremu očetu v Lešah, upokojenemu ruidarju, dobremu in pobož- nemu starčku. Okoli leta 1330 je rudarsko naselje zanvrlo, ker je rudnik bol prodan na licdtaciijd, rudarji pa so odšli v P\rancijo, Belgijo, Nemčijo nekateri pa tudi v Mežico in železamo Ravne. Ravno to je bdla Gustijeva prva lekcija o življ^ju delavcev, o njihovi podirejenosti, o malikah med ljudmi in revščini. Ta apOE- nanja so, kot sam pravi, t njem pustila globlje sodelo- ve od dedovih religiosanih na- ukov. Ravno takrat je moral iz- brati tudi poklic. Hotel se je izučiti za mesarja, pa mati ni pustila. Odločil se je za mizarja. V tovarni lepenke v Prevaljah, kamor je prišel za vajenca, so mladi delavci bi- li arganizirand v sindikatu. Takoj so ga pritegnili v svo- je vmste, dali so mu literatu- ro Jn je začel prihajat^i na sestanke. 1031, leta je postal mizar- ski pomiočnik. Sekretar partij- ske oeHce v tovarni je takrat bM od njega nekaj let stai-ej- šd Franc Stem, s katerim sta postala tudd osebna prijatelja. Pod štemovim vodstvom se je v tovarni formirala skupi- na najibolj naprednih In od- ločnih mladih delavcev, ki se niso bah žandarskih pre- iskav in zasliševanj. Prihajal je propagandni material, le- taki, brošure, v katerih je bi- lo največ napisanega o Riisi- ji, o kolhozih, o proizvodnji v tovarnah, v katerih so go- spodarji bili delavci. Gusti in njegovi tovariši so ves ta material legalno in ilegalno delili delavcem, letaJki so ne- štetokrat bili raztrošeni po dvorišču tovarne, v naselju, na cestah in potem so v ro- ke policije prihajali posamez- ni itavodl še topli od razgretih teles mladih delar,rcev, ki so jih, zaradi varnosti, skrivali pod srajcami in zamazanimi delovnimi oblekami. 1938. leta je ilegahio delo postalo še bolj nevarno, go- nja proti komunistom se Je trdovratno nadaljevala, nem- ško usmerjene organizacije so delovale javno, peta kolo- na pS" je že imela zelo močne korenine. Sestaniki celotne fiternove skupine so postali zaeto redki, medsebojni kon- talciti med njenimi člani pa so, kljuib temu, büi zelo šte- vilni. Ob priliki enega izmed »slučajnih« srečanj je Štem izročal Gustiiju precej velik kup propagandnih letakov in mu povedal, da je njego'/a naloga, da jih tekom nasled- nje noči raztrosi vzdolž ce- ste Rainne—^Prevalje. — Kako boš nalogo izpe- ljal, je tvoja stvar. Bodi pre viden in pazi, da te ne dobi- jo! — je rekel predno sta se ločdda. Gusti si je od svojega šefa v tovarni Izposodil kolo in v ve- černi temi izvršil nalogo. Ta- koj potem je prišel nazaj, v Prevalje in se napotil v gostil- no. Potreboval je priče, po- treboval je ljudi, ki bodo v primeru potrebe izjavil, da so ga tisti večer videli v go- stilni. Hrupna družba , v ka- teri se je nahajal, je obrača- la pozornost nase in ko je bil prepričan, da ga je vide- lo veliko ljudi, se je napol ü proti stanovanju. Nefcaj dnd pozneje so prišii orožniki. — Pridi na postajo — »o mu ukazali. Začelo se je zasliševanje. Kje je bil tistega dne, s kom se druži, kaj ve o komuni- stih ...? Vendar, vse je šlo po sre- či. Imel je veliko prič. Pusti- li so ga domov in zagrozili: — Se bomo še videli! Med tem časom je v Preva- lje zelo pogosto prihajal tu- dd Miloš Zidanšek; Na enem sestanku, bilo je februarja 1940, je Gusti ju povedal, da je postal član KPJ. 1941. leta so večino fantov iz šternove skupine mobili- zirali in Gusti je ostal skoraj sam, le tu in tam je še ved- no kontaktiral s štemom, ka je prinašal navodila in ga ob- veščal o situaciji. Po 6. apri- lu so obiski Miloša Zidan- ška postali še bolj pogosti. Skuiptna se je ponovno po- stopoma povečala na skoraj 25 ljudi, ki so i2;vTševali raz- lične naloge. Najvažnejše je bilo zbiranje orožja, širjenje propagande proti okupat-jrju in zbiranje raznih inlorma- cij, ki so preko Stema od- hajale neznano kam. Na se- stanke so občasno prihajali nepoznani ljudje, pojasnjev.ili so, govorili. Njihova imena so ostala skrivnost, kajti kon- spi racija je bila zelo stroga. Kljub temu se je zgodilo ... 4. avgusta je Gestapo areti. ral vseh 25 članov skupine in celo nekaj sindikalnih de- lavcev. Nekaj časa pozneje so jih iz zapora v Prevaljah prestavili v Begunje. Tam se je Gusti poslovil od Stema. Ustrelili so ga. —... nadaljuj našo boibo. Nekoč bo lepo pri nas . ,.« — za spomin na njega so mu ostale njegove besede, katere še danes, če le zapre oči — sliši. Potem je Gusti postal šte- vilka v koncentracijskih ta- boriščih Aušvic in Mathauzen. Nagledal se je simrti in stra- hot, tudi njegoivo življenje je neštetokrat prihajalo na vr- sto, pa ga je imel preveč rad. Ta ljubezen je bila njegova edina obramba, edino orož- je, ki mu je pripomoglo, da živ pride nazaj. Zdaj je, kot upokojenec, našel mir v Šentjurju. Med počitkom včasih zapre oči in spomini pridejo ne da bi jih poklical. Za devetimi dolinami, za devetimi gorami ... Prepričan je, bilo jih je veliko več. Mile Savič AVGUST BOŽIČ 1938. leta, kot delavec tovarne lepenk v Prevaljah AVGUST BOŽIČ — zdaj UKAJ BI POMAGALI? iTlmevih je bilo včasih do- ikot na graščina. Toda ie- » tekla, otroci pa rasld w so bili dovolj veliki, spoanali, da se svet ne Ka za vaško lipo ;n da ihigod živi lepše in bolj- tot na ilovnati zemlji. , 91 za drugim so mpušča- dom, stara Tevževa pa je . puščala moč. ICadi so bül kmalu vsi bro preskrbljeni: nekateri si paiska.li dobre službe, "P pa so se dobro poro- di, kar velja predvsem za dekleta. Stara dva • sta se mučila na kmetiji, «1 časa do časa dobila kartico z mo^rja ali Pisnin. Bajta je propada- pa je ostajala ne- iteana. ^ Tevževi otroci niso Ifar tako. Nekega lepega ^ med majskimi prazniki ' ®® trije iz številne druži- ^«čall nekje na planinah. ^ je dala besedo in so se spomnili, kako ' ®oirald včasih na te praz- doma delati na polju. j« stopilo v glave in ^ so sentimentalni. Pa spomnili staršev in da jdm verjetno ne , preveč dobro. Tinea, ki j {f rada hvalila, da jj^Jraje ostala doma na kyer je vsaj mir in ^aak, je Tekla, da bo pedala domov, kako J L, j popravljeno. Zdaj in ljudje bolj za- ( deželo in ne bilo i ^ ljudje vidijo, da n^.^v rodni dom zane- a^v'^ '^inca pisala domov, obišče. Mati, ki ot- tii Pozabila, je vse tiste 1 pospravljala okoli hiše », ^ ^ovanju. Ne bi ra- ^ v n^^ njihova hčer ^ica^^jen dom. In res je ^ ie ko je sto. ^ avtomobila Ni öudno, da je potem, ko je drugič srečala svoje brate in sestre pripovedovala, ka- ko lepo imajo doma urejeno, da jim nič ne manjka, da je mati še dobro pri močeh in da je še zmožna vsega dela. Kako bd sdcer bilo tako le- PK) urejeno?! Pa vseeno se je Jože odlo- čil, da obišče sivoj dom. öe jim gre res tako dobro, po- tem bi mogoče lahko dobil jeseni kaj ozimnice, ki je v mestu tako draga. Ko je pri- šel domov, se je mati povzpe- la na podstrešje in potegnila iz omare zadnjo šunko, ka- tero sta z očetom hranila za delavce, ki bi prišli pomagat na polje. Saj ne more biti človek tak, da svojim otro- kom ne bi dal jesti nekaj boljšega, če že pridejo na obisk. In nekaj jajc je dala Jožetu za domov. In ko So se zopet srečali bratje in sestre Tevževi, je Jože pripovedoval, kako dob- ro se jim mora doma godi- ti, saj vsako .popoldne jedo šunko in jajc imajo toliko, da ne vedo kam z njimi. Od takrat naprej sta dobi- vala, stara Tevževa precej obisikov. Vsi otroci bi radi videli, kako lepo urejen je njihov dom, radd bi se na- jedli! šunke in dobili jejc. Toda Tevževa mati ni ime- la časa, da bi vedno pospra- vila okoli hiše in v njej, šunke je zmanjkalo in jajca je bilo treba prodati, če st« hotela plačatd davek. Otroci pa so se še nekaj- krat srečald v hribih, na morju ali kje dmgod. In pri toževali so se, da doma ni- majo radi, da ju obiščejo, kar sta dokazala s tem, da sta takoj nehala pospravljati okoli hiše in da se jih kar rada odkrižata, saj jim po- nudita le nekaj domačaga kruha in kisel jabolčnik. .Šun- ko pa menda skrivoma sama jesta. In še jajca se boji- ta. Pa naj bosta sama! In tako stara Tevzev'a zo- pet živita sama. Domačija je neu^rejena, zemlja ostaja neobdelana, otroci pa se sre- čujejo na morju, t plani- nali... frk lOO-LETNICA SLOVENSKEGA TABORA V SEVNICI Od 1. do 8. junija praznu- jejo v Sevnici ob Savd 100-let- nico slovenskega tabora. Po- leg večjega števila najrazlič- nejših športnih tekmovanj so organizatorji pripravili tudi filateristično in gospo- darsko-industrljsko razstavo. Odprli so več komunalnih objektov, delovati je začela tudi filatelistično in gospo- ja, končali so restavratorska dela v Lutrovi kapeli, v kul- turnem domu pa so gostova- le umetniške skupine SLG iz Celja, SNG iz Ljubljane, folklorna skupina France HOM VEDNO BOLJ VABI.. v prvomajskih dneh je öil vrh Homa pravo mravljišče: prišli so Ijudije od blizu in daleč, se rasöcropili okoli Dra- govega doma in romantične cerkvice, občudon^ali spodnji del Savinjske doline, niso se mogli načudlti, kako so v nekaj dneh pozeleneli vrho vi okoliških hribov. In često je bilo slišati sproščen vad.h. —■ Hom je zares imenitna Izletniška točka! In to je čista resnica. Ka- ko prav so storili člani pla- ninskega društva, ko so se odločili na. vrhu Homa (608 metrov) postaviti kar čeden in za šdlasti vrh primeren domek. Brez truda seveda nd šlo. Opraviti so morali tisoče uradniških ur, žrtvova- li so maiogo prostega časa. Pa ni nikomur žal. Nasprot- no. še so pripravljeni delati še bodo to in ono izboljšali; zadnji čas pa jdh podžigajo obljube, da bo prišla pomoč tudi od dirugod. In po vsej verjetnosti tudi bo. Radi bi zgradili cesto (aid pa vsaj obstoječo ra2Širi)li in utrdili). TEKMOVANJE BEAT ANSAMBLOV Maroit in drugI. Osrednja proslava bo 8. junija, začela pa se bo z budnico godbe na pihala ie Kaple. Zatem bo slavnostna povorka v »tUu, kot je bila pred sto leti: okrašeni vozovi, narodne no- še, enote gasilcev in ölanov TVD Partizan itd. Po proslavi bo koncert god- be IM iz Ljubljane, na ve- öih zabaviščnih prostorih pa glasba za ples. Na železnici t Sloveniji je odobren 50 od, stoten pv)pu6t. T. V. Končno bo dobilo tudi Ce- lje uradno priznan najboljši beat ansambel. Jutri, v četr- tek, bo ob 20. nri v Narodnem domu tekmovanje, na kate- rem bo nastopilo osem an- samblov iz petih krajev. Ce- ljane bodo zastopali trije an- sambli: Osvajalci, Colibri in Novi zvonovi. Iz Žalca bodo nastopili Vokali in Jogi ben, iz Šempetra Minerali, iz La- škega Jaguarji in Safirji ter iz Prebolda Trowa. Vsak ansambel se bo pred- stavil » tremi skladbami, ki jih bo ocenjevala strokovna komisija. Najboljši ansambli bodo prejeli praktične nagra- de. Organizator prireditve je Občinska konferenca ZMS v Celju. Škoda, da na tekmovanju vsaj izven konkurence ne bo nastopil trenutno najboljši celjski ansambel, ki pa že delj časa nastopa v Ljubljani, Sinkope R pevcem Romanom Maze jem. Novi tednik bo v prihodnji številki objavil na četrti stra- PLANINSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD obvešča ljubitelje planin, da je dootn na Menimi Ivanini od 17. maja letos redno oskrbo- van. Vsi, ki bi želeli ko- ristiti letni dopust v tem delu lepih planinskih lepot naj se javijo PD ali oskrb- niku! Se priporočamo za obisk! PD Gornji grad uredili bodo ntotranjost do- ma, polepšali okolico itd. Se pravi, dela še dolgo ne bo zmanjkalo, tudi udarniškega ne. Pa če bodo obljube ti- stih, kd so prav tako pokü- oand tudi z denarjem poma- gati— postale resnica, potem smo lahko brez skrbi, dabo UO planinsk^a društ\'a Za- bukovica storil vse, da bo ob soibotaih popj'ldne in ob ne- deljaii na vrhu Huma zares prijetno. To si vsi, ki radi lezemo v hribe, tjudn želimo. dk- ni foto-reportažo s tekmova- nja za najboljši beat ansam- bel. Vsi, ki si boste priredi- tev ogledali, in tisti, ki si je ne boste, ne pozabite torej prihodnjo sredo kupiti Nove- ga teortnih rekvizitov in da je ponavadi motel zelo slabo založen z okrepčili. Ce bi se to izboljšalo bi tudi ljudje zadovoljnejši zvečer odhajali domov. Foto: tv Učenci psnovne šole v Mozirju se pri likovnem pJ ukvarjajo tudi z glino. Prizadevni profesor mUi Gornje Savinjčanom vceplja v mlade glave smisel lepoto. Kot vemo je lahko najlepše tudi to, kar ^ naredimo. Tako velja tudi za te mlade učence, ia katerih bo mogoče kdaj nekdo, ki mu bo glina k in življenje. Foto: S.! Na Muzejskem trgu je nastopilo več kot 1300 mladih pevcev. Med druginu pa se je predstavil tudi mladin- ski zbor iz Prage, ki je zapel kar pod starimi muzej- skimi arkadami. Njihov nastop so maloštevilni gle- dalci in poslušalci lepo sprejeM. Foto: T. VRABL KONEC SEZONE V DVORANAH. Z nastopom v Velenju, ki ga kvintet BERG prireja v sodelovanju z »GORENJEM« in »NOVIM TEDNIKOM«, ta priljubi, ansambel zaključuje letošnjo koncertno sezono v dvoranah. Nastopili so na Kn skem, Primorskem in po Koroškem ter seveda po naši ož^ domovini. Zadnji tošnji koncert v dvorani pa zgovorno namiguje, da menda mislUo fantje i£ pod milim nebom ali kaj? Besedo ima: TONI HERCFELER Moj znanec — odbornik — je oni dan odrinili na drugo občinsko sejo. Bü je ves ponosen, zravnan in nemiren spričo dejstva, da bo moral odločati o za- devah v občini. Še istega popoldne sem ga spet sre- čal ter ga pobaral o tem in onem, seveda tudi o minuli seji. Pa mi začne ta duša pripovedovati o tem, kako so podjetja v občini obračala dinarje in sploh gospodarila v lan- skem letu, potem o tem, kaj vse ima še za rešiti ta in ona občinska insti- tucija in kaj je naredila v lanskem letu. — ölovek dragi, mu velim, kaj pa letošnje zadeve? Mene zar nima, kako bomo zvozili letos, saj smo že vendar skoro na pragu drugega polletja. Znanec je razpo- tegnil usta v kiselkast na- smeh in skomignil z ra- meni. Sam pri sebi sem imel občutek, da bom naj- brž več o tem zvedel šele prihodnje leto. Maja letos so zlasti pri- šli na račun pridelovalci vrtnih sadik. Toliko jih je bilo na celjski tržnici — kar spomnite se, drage bralke, — da je skoro zmanjkalo prostora ta ti- ste, ki prodajajo živila. Majska suša je presneto pomagala, da je šlo na sto tisoče sadik v denar. Vsa- diš papriko ah kolerabo in čez tri dni je že ni več. Kar izhlapelo je to nxlado rastje. NI preostalo dru- gega kot ustreči ženi in nabaviti nove sadike po dinarčku in pod dinarčka. Sploh je letos na tržnici od sadik do rož vse po dinarčku celo po dva di- narčka. Pri nekaj tisoč sadikah se kajpak tudi s posameznimi dinarčki pre- cej nabere. Presneto, do prihodnje pomladi bom razmislil, če se tudi meni ne bi bolj splačalo gojiti sadike kolerabice in ze- lerčka, pa majarončka ... Da ne bom končal z rastlinsko vegetacijo naj rečem besedo še o nara- ščaju, ki bo v prihodnjih dneh nehal trgati hlače v šolskih Mopeh. Roko na srce tn priznajmo, da tudi mi v tistih letih nismo bi- li kaj boljšd, čeprav tedaj fie ni bilo 37 nogometnih Bg, vestemov, Apolov, Ge- mini jev in Sojuzov. DON JOHAN Športnih korak'ov jo primaha in že med potjo obstreli vse omizje t lokalu. Visoko čelo ne grban^, saj življenje ni teater, njemu pa je že nekajkrat .spodrsnilo. Ne, ne. Ne v življenju. Znancev ima obUo, vendar počasti le tisto omiz- je, od koder ima lep razgled po »facah«. Ne č^a na vaše mnenje, temveč takoj pritisne žebelj na gla- vo. Ta je dobra, to je podeželje, o madona, v re- du faca. Poznaš to, ne, ne tam, to da, ki ima te la- se, bog nebeški kako bi jih omotal okrog lonca za pranje posode. Nočne posode. On je »glavni«, šef, kot se temu reče. Cel kup smrkolinov mu zavida, saj v nekaj mi- nutah vspostavi boljše odnose, kot so pa diplomat- ski. Naročuje in pije izbrano. Toda ne predrago. Raje malo in to dobro. Ne mislim na dobroto v klasičnem smislu, temveč pijače, Id jih drugače le redkokdo poskusi, najmanj pa ženske. Drugače pa je znan javni delavec. Ne ukvarja se s politiko in s kulturo. S kulturo le v toliko, če zavoha kakšen dinar za delo, ki ga naj drugi opra- vijo. On sam ni nikoli delal, razen z jezikom. To sem moral povedati zato, ker zdaj dela. Tako mi je vsaj rekel in se takoj opravičil, ker me je moral na njegovo veliko žalost, tako je vsaj rekel. zapustiti zaradi dela. Odskakljad je k ndd mizi, ki so jo obkrožale petnajst, šestnajstletnice. Kot sem videl je takoj naročil za celo mnizje sladoled in si medtem, ko so dekletca lizala sladoled nekaj vneto zapisoval v malo beležnico. Pri tem je pazil, da je ustnice ob vsaki črki lepo oblikoval, kot se to dela v gledališču. Čea nekaj dni je znova priskakljal in zopet ne- mudoma odrinil. Ko se je vrnil mi je zaupal, tako med prijatelji, da ima zdaj prima delo. Ukvarja se X reklamo za ta ali oni lonec, to ali ono predstavo, pri tem pa tudi sam ustvarja. Scenarije za filme za to in ono, vragsigavedi kaj vse. In kaj govoriš vsem tem otrokom z mini krilčki? »To je prima material za obdelavo. Za moje »ko- made« jih bom rabil. Saj veš, da se ukvarjam * reklamo,...« je skoraj ihte užaljen odvrnil. Reklamo česa? »Jaz sem menadžer. Biznismen.« Danes pa pride dekletce, šestnajst, petnajstletno in vpraša, kje so ONI gospod. Desno, levo in nar ravnost pa jo pobaramo, kaj in kako. Pa nam je povedala. Ona ne bo sodelovala pri tistem velikem filma, ker bo ta film poslan na festival m bodo tam vsi videli, da je na postelji popolnoma gola. Če bi mu povedali, naj tisti del nekako spremeni, da ne bi bila popolnoma gola z njim v postelji, ker jo bo doma oče drugače {»ošteno narezal, pa še t šoU bi imela težave ... Kaže, da mu je neki film propadel. Nani NOVI TEDNIK - D« ništro io oprava CeU Gregorčičeva S. poštni ^ dal ISl. Urejuje uredn» odbor. Glavni uiedo BERNARD STRMC^ odgovorni urednili «nP KRASOVEC. NOVI 1® NIK izhaja od decem» 1968 kot naslednik SKEGA TEDNIKA, H jej hajal od 195S. leta. NO' 22 TEDNIK iztiaja vsak < trtek. Izdaja CGP »DEW — enota informacije P' pagandna Celje. Tisli _ klišeji CGP »DELO« » kopisov ne vračamo- ^ na posamezne številke par (60 SD), letna o»ro nlna 30 novih din (S® SD), poUetna 15 o»* din (1.500 SD). Za tujU maSa naročnina 60 »o^ din (6.000 SD) Teko«' čon 507-1-1280 TELE»; NI: oredniStvo 23-69 Oftasi in naročnine nomska propaganda "