LETO Sl. LJUBLJANA, 10. MASA 1924. STEV. 20. k*A$OČN§NAZA-7VČO*lA~ Vtl6 ČETRTLETNO DlN lfr eHLOlETNO &§N 6©/2A* INoZENSTVO IB DODATI $6stNIN6/OGLAtl‘P6 CENlKV/ POSAMEZNA ŠTEVILKA- PO DIM TSO/ POŠT. ČEK. RRČ. 13.188 VRE DN 5 J'TVO• IN • VPK* AVA* V*VČITEL)SKI-TISKARNI/ 'ROKOPISI TE • Ne-VRAŠČAJO / ANO KI I MNl- DO-'Pi$l'$E-N£*PRiOBČV- Ieio/poštnina* PLATANA V-GOTOVINI TELEFON ŠTEV. 906. s&ssss ¥ it@d@IJo, dne 11. meje 1924 se vrši •v na glavnem trgu v Škofji Loki ob 10. uri dopoldne JAVEN SHOD ORJUNE. PREDMET: 1. Kaj je in kaj hoče Orjuna. 2. Politična situacija in Orjuna. _______________ZDRAVO! Naši odnoialE nspram Rušili. Samo kratkovidneži so mogli biti mnenja, da je Rusija vsled revolucije za nedogleden čas izločena iz koncerta svetovnih velesil, pa so zato tudi samo kratkovidneži porabljali prilike, da se zneso nad bolnim levom. Omenili smo že v enem naših prejšnjih člankov, da je bil tak kratkovidnež naš poslanik Spalaj-kovič, ki je na adreso ruske vlade v Ženevi o priliki posvetovanj, kako pomagati gladujočim Rusom, izustil uprav barbarsko izjavo, ki jo je ruska vlada dala plakatirati širom Rusije. Naš ugled v Rusiji je zavoljo tega silno trpel, nismo pa culi, da bi bil kdo zavoljo tega poklical g. Spa-lajkoviča na odgovor. To bi se dalo seveda popraviti, ker izjava enega prenapetega prijatelja caristične Rusije se ne more smatrati za izraz čustvovanja celega jugoslovanskega naroda. Iz nerazumljivih vzrokov pa se naša diplomacija kar nič ne pobriga, da bi zagladila to neljubo izjavo Spalajko-viča s takojšnjim priznanjem sovjetske države. Ako moramo biti v ostalih političnih vprašanjih, ko ne gre za eminentni interes Jugoslavije- kot slovanske države, vedno soglasni s Francijo, je baš v tem slučaju nujno in potrebno, da postopamo samostojno, kakor nam veleva naš interes in dejstvo, da smo slovanska država. Vsaj v tem oziru bi se morali osvoboditi nadzorstva francoskega koncerna. Kako drvimo s Francijo čez drn in strn, je’značilno to, da se je v Franciji čisto resno mislilo na to, da bi Jugoslavija lahko postopala proti Rusiji v besarabskem vprašanju solidarno s svojo žlahtno latinsko sosedo Rumunijo. Bogme. globoko moramo biti pri Francozih v obvezi, da je mogoča misel nastopa Jugoslavije proti Rusiji v korist Ru-munije. Že sama taka misel je za nas skrajno žaljiva in prav je, da je naše časopisje složno izpovedalo, da Jugoslavija vsled svojega naroda, ki goji do Rusije čustva ljubezni, pod nobenim pogojem ne more nastopiti kakorkoli proti Rusiji. Nikoli nismo bili principijelni nasprotniki boljševiške vlasti. Obsojali smo samo nepotrebna zverstva, ki so jih posamezni komisarji izvajali nad svojimi političnimi sovražniki. Obenem smo na vso moč branili, da bi se komunizem ne razpasel pri nas, ker bi to bila poguba za našo mlado državo. Ogromna ruska država in stomilijonski ruski narod si je lahko privoščil eksperiment komunizma, pa so se sovražniki kljub temu zaganjali od vseh strani v Rusijo in jo do malega skoro popolnoma odrezali od Baltskega morja. Na jugu je Rumunija porabila priliko in si vzela Besarabijo, Turčija je dobila košček, Japonska se je skušala okoristiti na škodo Rusov, Poljska pa si je podvrgla cele pokrajine s kompaktnim ruskim naseljenjem. Tako so planili dobri sosedje po Rusiji, ko se je kolos zvijal v revolucijskih krčih; če bi mi storili isto, bi od naše države morda ostala sa-. mo Srbija v obsegu pred balkansko. vojno in vse ogromne žrtve naše za osvoboditev bi bile zaman, zopet bi Jugoslovan hlapčeval vsem svojim sosedom. Samo iz ozira, da branimo s krvjo pridobljeno svobodo in ujedi-njenje, smo bili proti sovjetskemu režimu pri nas. Komunistični pokret pri nas vrhutega ni imel tal med ljudstvom, niti ni bilo sposobnih voditeljev. Naši komunistični prvaki so bili v vsem jadni epigoni in slabi ter površni posnemovalci ruskega vzorca brez širšega pogleda in globokega pojmovanja stvari, ki odlikuje vodje pokreta v Rusiji. Ako pa se poizkus v Rusiji obnese, nas ni skrb, da se bo pri demokratičnem razpoloženju našega naroda upeljal tudi pri nas; počakati je treba, kajti naše mlado narodno telo bi poginilo pod opeiacijo, saj jo je ruski kolos komaj prebolel. Na svetovno konflagracijo v komunističnem smislu pa ni bilo možno misliti, ker ideja, ki je objela pol Evrope in pol Azije, nima za enkrat take ekspanzivne sile, da bi objela ves svet v par letih. Krščanstvo in islam sta potrebovala stoletja, da sta dosegla razširjenje po daleko manjšem teritoriju. Ko se gibanje notranje konsolidira in pokaže uspehe, nas ni strah, da bo ideja, ki se da uspešno realizirati, ostala zaprta v ruskih mejah. V tem oziru smo precej skeptični, eno pa moramo priznati sovjetski vlasti kljub krutim metodam, ki jih rabi vsaka revolucija: Dala je ruskemu narodu svobodo. Vrgla je tisti odijozni carski režim, ki je bil ostalina temnih vekov in se je samo z največjim nasiljem vzdrževal na površju. Z lica zemlje so izginili ko-rumpirani dvorjani, kamarila in nazadnjaška klika, ki ruskemu narodu ni dala svobodnega razmaha, da udejstvuje vse zaklade svojega neizčrpnega slovanskega duha. Ta postavka je tako pozitivna, da moramo smatrati Ljenina in njegove sodelavce naravnost za odrešenike Slovanstva. Kdor le količkaj pozna razmere v Rusiji pred vojno, kdor ve, v kakem robstvu je na sramoto Slovanom držala pokvarjena plast ruske inteligence priprosti narod, ta bo vedel oceniti pravilno nivelizacijo ruske družbe in ruskih slojev v gmotnem in duševnem oziru. Nasilje se je dalo vreči samo s hujšo silo, reakcija se je dala potlačiti samo s silnejšo akcijo in zgodovina sicer ne bo odobravala boljše-viškega terorja, toda opravičila ga bo in mu priznala, da je bil umesten in da je obrodil uspeh. Ako bi bila uspela reakcija od zunaj in od znotraj Rusije, bi bila vrnivša se kamarila uvedla še hujše tiranstvo in ruski narod bi moral vso pot revolucije še enkrat predelati, da bi prišel do svobode, ki jo sedaj že ima. Konsolidacija Rusije kaže že jasnejše konture. Idejni komunizem se bolj in bolj prilagaja dejanskim razmeram, ozdravljenje v notranjosti se Izraža v ruski zunanji politiki. Rusija. ki je morala molče trpeti, da so ji sosedje ugrabili obširne pokrajine, da so jo mali obrobni narodiči oholo zasmehovali, se vrača v mednarodno politično življenje, oprta na krepko armado, ki nosi pokrivalo starih ruskih vojnikov, osvojevalcev Kazani, Astrahani, Krima in Livonske. zahteva energično nazaj ugrabljene zemlje. Male obrobne države Latvija, Litva in Estonija ne bodo mogle za daljši čas zapirati izhoda na morje., ki ga potrebuje stomilijonski narod kot zraka za dihanje, kakor zrela jabolka bodo zopet popadale v objem Rusije. Zato Rusija ne kaže nikakih Ofenzivnih namenov na baltsko stran. Tem odločneje pa zahteva od Ru-munije Besarabijo in Bukovino. Velika Rumunija je postala majhna, kralj in kraljica ter vnanji minister so povezali kovčege in odpotovali na poisk zaveznikov proti Rusiji. Povsod sondirajo. Obredli so Bolgarijo, Turčijo, Francijo, obrnili so se celo na daljnjo Japonsko, toda malo sreče ima Romania Mare. Samo Francozi ji skušajo pridobiti zaveznikov proti Rusiji, toda zaveznikov ni. Rus je sedaj gospod, ki zahteva samo svoje nazaj. Ima moralno oporo, ker je njegova stvar pravična, m ima armado. ki ji potomci rimskih kolonistov ne bodo kos. Na sramoto Slovanstva pa so le dobili zaveznika v Poljski, ki si je na enak nepošten način prisvojila obširno ozemlje z ruskim prebivalstvom. Poljaki so bili od nekdaj nenaklonjeni Slovanstvu, vendar naj pomislijo v lastnem interesu, kaj bo iz Poljske, ako pridejo med kladivo in nakovalo, med Nemčijo in Rusijo. Mesto da so solidarni z Rumuni in si skušajo s to jalovo pomočjo zasigu-rati ruske zemlje, bi bilo politično gotovo modrejše zediniti se z Rusijo za črto Njemcn-Peremišlj, ki do malega odgovarja obsegu ruskega in poljskega jezikovnega ozemlja. Pre-neso pa naj vso težo svojega eks-panzivnega stremljenja na zapad, da si osvoje to, kar so v vekovih izgubili v prid Nemcem, pri čemer jih Rusija gotovo ne bo ovirala. S svojo brezglavo politiko pa naravnost pospešujejo rusko-nemško ofenzivno zvezo proti sebi. Dogodki dogledne bodočnosti bodo pokazali, da je faktor Rumunija v poljskih računih enak ničli in zna se ponoviti prizor, ko bo treba znova vzklikniti: Finis Poloniae! Ruska vlada, naj bo ta ali ona, bo morala vedno gojiti aspiracije, da pride na Karpate, odkoder se odpre pot na Jadran, kar je že odnekdaj cilj ruske politike, na drugi strani pa, da sl zasigura izhod iz Črnega morja. Carigrad je že od pradavnin ruska »zavjetnaja mečta«. Temeljni problemi državne politike kakega naroda ostajajo vedno isti, pa naj sede na krmilu ljudje skrajne levice ali skrajne desnice, tako bo tudi pravec ruske politike ostal isti, kajti če so sc preselili prejšnji vlastodržci na zapad. narod je ostal doma in mu iste zemljepisne možnosti kategorično predpisujejo iste pravice udejstvovanja. Iz ruske zgodovine vidimo, da so sc Rusi vedno uporno vračali tja, odkoder so morali oditi, tako dolgo, da so končno na veke ostali, kamor jih je vodila življenska potreba. Na ta način se je stvorila njih mogočna država, ki obsega skoro polovico Azije in Evrope. Smešen je tedaj napor Poljakov in Rumunov. da zadrže plaz, ki se bo prej ali slej sprožil z Urala in dosegel vrhove Karpatov in ustje Dunava. Tedaj bo napočil v Evropi slovanski vek, ki je po svetovni vojni na pohodu! Nesodobno abderitstvo. V nekem našem časopisu smo či-tali. da sc na številnih naših ljudskih šolah ne vrši pouk srbohrvaščine, ker primanjkuje za to usposobljenih učnih moči. Odstotek takih osnovnih šol je baje ogromen in to je skrajno žalostno spričevalo za naše šolske oblasti in še bolj za naše učiteljstvo. Informirali smo se o tem in izvedeli, da je glavna zapreka učenja srbohrvaščine na osnovnih šolah neznanje cirilice, ki se ž njim ponašajo in odlikujejo nekateri naši učitelji. Strah nas je, če pomislimo, da so tisoči našega podmladka izročeni v vzgojo in omiko topoumcein in indolentnim separatistom, ki nalašč sabotirajo pouk srbohrvaščine. Ni ga učitelja, ki bi se v par dneh ne mogel naučiti tistih par cirilskih pismenk, in če bi bili taki, potem je dolžnost šolske oblasti, da jih odstrani takoj in nemudoma, kajti človek s tako skromnim intelek-tom ne more nuditi mladini ničesar. Uverjeni smo, da takih topomn-cev ni med našim učiteljstvom, vemo pa, da jih je mnogo, ki se postavljajo na komodno stališče v tem pogledu, ali pa celo namenoma ovirajo ta pouk. Kaj nameravajo separatistični učitelji s to sabotažo, nam je neum-ljivo. Jezik, ki ga bodo vsi dečki rabili že koj pri vojakih in tudi pozneje v življenju, naj se ne zanemarja. Vsaj prvotne pojme o srbohrvaščini mora dobiti naš podmladek v šoli. da mu v življenju ta jezik ne bo tuj. Ali hočejo ti sabotažniki-učitelji, da bo naš fant v kaki južni garniziji popolnoma zaprt od knjige in časopisa, ali naj tako tava mimo cirilskega napisa, kakor tava bedni ma-cedonec mimo našega?. Ali naj naši mladeniči na jugu vzbude utis, da so analfabetje? če se že toliko ponašamo s svojo naobrazbo in pismenostjo, naj se pokažemo glede cirilice, ki je na jugh tako splošno domače pismo, kakor latinica pri nas, kot aiuilfabeti? če se Srbi ne uče latinice, je to njih škoda, in mi se v tem ne smemo zgledovati nad njimi. Če kdo šovinistično priznava samo svojo pisavo, ga bo že življenje poučilo, da nima prav. Mislimo pa, da ni prav nič potrebno, da bi sc naš človek šele tedaj naučil cirilice, ko spozna, da mu to neznanje škodi. V šoli se otrok igraje nauči cirilice in kakor vemo, se naša deca rada in pridno uči i srbohrvaščine i cirilice. Zato je treba našim separatistom zabičiti, da sc otresejo za vselej in temeljito indolentnega abderitstva in da se usposobijo za pouk. kakor . ga zahtevajo učni predpisi. Radovedni smo, kje se bo našel tisti učitelj, ki bo dejal, da mu je cirilica ovira, ki je ne more premagati! Vsak odrasli normalno razvit človek si mora učenost abecednika osvojiti najkasneje v enem mesecu tako temeljito, da bo lahko predaval ta predmet mladim poslušalcem, sicer moramo misliti, da je umstveno zaostal, ali pa, da nima volje. V obeh slučajih pa tak človek ne spada na učiteljsko mesto. Vemo, da na srednjih šolah matematiko in realije v prvem razredu često poučujejo slavisti in klasični filologi, kadar je strokovni učitelj preveč obremenjen v višjih razredih. Pouk ne trpi zato, ker prvotne pojme realije in računstva mora obvladovati tudi filolog, če pa jih ne, naj se sproti pripravlja. Takisto je s skromno učenostjo srbohrvatske-ga abecednika, ki si jo bo vsak učitelj pridobil brez posebnih težkoč. Mi cirilice ne forsiramo, ker uvidimo, da bi to ne bilo ob sedanjih prilikah oportuno. Pač pa moramo pobijati zlobo »Slovenca« in njegovih pristašev, ki iz tega napravljajo eksistenčno vprašanje slovenščine. »Slovenec« od preteklega torka in srede namreč poudarja, da »cirilici ne gre prednost pred slovenščino« in da »s prevzetjem cirilice zavržemo svoj jezik in svoja pismena«. Pobožnjaki v Kopitarjevi ulici niso tako nevedni, da bi ne vedeli, da cirilica ni antiteza sLovenščini, kajti eno je pisava drugo govorica, vendar hujskajo svoje nevedne bralce proti cirilici, da bi se tako v dogled-nem času ne moglo doseči toliko potrebnega sporazuma glede pisave. Da se s pisavo še ne zavrže jezika, naj. »Slovenčevi« bralci ugotove sami pri reviji »Nova Evropa«, ki ima članke pisane v gajici in cirilici izmenoma. Nemci sami pišejo v gotici in latinici, pa nihče ne misli, da je zavrgel jezik, ako piše v latinici mesto v gotici. Prozorna zloba sije iz »Slovenčevih« napadov na cirilico, ki hoče manj poučene svoje čitatelje nahujskati proti cirilskemu pismu samo zato, ker skuša tudi v tem vprašanju delovati na demagoški način v, prilog separatizmu. V koliko je sedanja pisava naša prepuščamo v. premišljevanje »Slovenčevim« urednikom, mi vemo, da so samo kljukice nad šumevci izvirno naše, pisava pa je latinska. Ni tedaj nika-kega vzroka, da bi se pulili zanjo, ako bi bilo treba odločiti se zanjo ali zoper njo. V enem zadnjih člankov smo tudi pokazali, da nas latinica nikakor ne veže z zapadnimi kulturnimi narodi, ker poznavanje črk še ne pomeni poznavanje jezika, v ostalem pa zapadni narodi sicer pišejo iste črke kakor mi, izgovarjajo pa jih bistveno drugače,, kar napravlja enotnost naravnost iluzorno. Razlika slovenščine od srbohrvaščine pa je tako minimalna, da je z enotno pisavo do malega skoro dosežena enotnost, na .vsak način pa medsebojna razumljivost jezika. Borba proti cirilici, ki nikogar, ne utesnjuje v njegovem narodnem udejstvovanju in nikakor ne ogroža slovenščine, je klerikalcem zato tako važna in jo vodijo zato na tako nepoštene načine, ker jim je zoper-no vse, karkoli* bi moglo služiti v. prospeh medsebojnemu zbližanju in ujedinjenju naših treh pldtnen. Ta borba pa je prazna in brezuspešna, kajti naš človek ve, kaj mu je v korist in se v tem oziru ne bo dal zapeljati pobožnim hujskačem, ki jim je pismo sv. Cirila in Metoda krivoverstvo, dasi sta dva papeža potrdila to pismo in je tudi v katoliški liturgiji ravnopravno latinščini. \ Dr. Janko Olip odvetnik v Beogradu * preselil je svojo pisarno v Kolarčevo ulico 7. Iltlllllllllltll lllltlllltllllllitlllltllllllllllllllllllllltlllltllllMI* Tvrdka [besednik & drug| j Ljubljana, Prešernova ul. 5 \ j priporoča svojo bogato zalogo vseh vrst : § zdravstvenih aparatov In bundnž, kakor i j trebušne, želodčne pasove za dame in f i gospode, pasove za noseče ter porod- j § vice, lastnega Izdelka irigatorje, = | narnostne specialne gume, srebrno pe- ; H sarje in gurat-nogavice ter povoje proti ; krčnim žilam. | IIMII lllllillltlt Prvovrstna vina I Primorska kuhinja! Vsako sredo in petek polenovka. 2—3 krat na teden sveže morske ribe. lili Žabjek štev. Orjuuaško slavlje v Poljanski dolini. Prošlo nedeljo je razvila naša organizacija za Poljansko dolino svoj prapor. Dasi nam vreme tokrat prvič ni bilo naklonjeno, vendar je proslava nadvse pričakovanje sijajno uspela in zapustila med ta-mošnjirn prebivalstvom najugodnejši utis. Po sprejemu na škofjeloškem kolodvoru od strani predsednika ta-mošnje Orjane brata Čeha, so se gostje iz Ljubljane in Gorenjske odpeljali na vozovih in avtomobilih v Poljane, kjer se je imela vršiti slavnost. Razen teh pa je pripeljal velik tovorni avto še posebno četo iz Ljubljane in so se tudi nekateri člani kljub slabemu vremenu pripeljali s kolesi. V napredni Polonovčevi gostilni so zavedni Poljanci goste pre-srčno sprejeli. Točno ob 11. uri se je formiral slavnostni sprevod z godbo in prapori na čelu, ter se podal na slavnostni prostor pred farno cerkev. Belo oblečene deklice so nosile še nerazvito svetinjo, za^ temi pa je sledila- kumica gospa Čadeže v a ml. s svojimi družicami v narodni noši. Oblastni odbor je bil zastopan po bratu predsedniku in tajniku, ki sta v spremstvu brata Perkota in Šorlija sledila vrlim clanicam, za njim pa je stopala impozantna četa udeležencev v kroju in še večja onih, ki si še niso mogli nabaviti kroja. Po prihodu na slavnostni prostor je brat Perko pozdravil goste, kakor tudi vse navzoče, zatem pa je izvršil brat predsednik oblastnega odbora obred razvitja. Krasen prapor, vidljiv znak naše ideje, je prvič zavihral v zraku in brat predsednik je opominjal prisotne, naj jim bo modra barva simbol zvestobe do Nacije in države, naj jih opominja bela vedno, da bodo ohranili organizacijo čisto, pošteno in neomadeževano, rdeča pa naj predstavlja gorečo ljubezen do Jugoslavije, katero braniti je naša dolžnost in mora biti vsak Orjunaš vedno pripravljen, da žrtvuje svoje življenje za njo. Praporščak je izrekel svečano prisego na novo svetinjo in kumica je med svi-ranjem natodne himne pripela svoj trak. V vznesenem govoru je še brat Perko pojasnil prisotnim namen organizacije in zaključil svoj govor, ne bomo Orjunaši nikdar dopustili rušiti države, ki je zgrajena s tolikimi žrtvami, ampak jo bodemo v skrajni sili znali braniti tudi z ognjem in mečem. Brat predsednik je še opozarjal navzoče, naj neomajno vztrajajo v težkem boju, pri tem pa naj si bodo svesti, da niso osamljeni, ampak da imajo širom domovine nebroj organizacij, ki so vedno pripravljene, da jim v vsaki sili prihite na pomoč. Le bratska vzajemnost in sloga nas bode pripeljala do končne zmage. V viden znak tega so se navzoči prapori združili v tesnem objemu in se pobratili. S tem je bil oficijelni del svečanosti končan. Sestavila se je znova povorka s prapori na čelu, ki so jih brhke naše sestre Poljanke okrasile in udeleženci so odkorakali med sviranjem godbe v Gorenjo vas, kjer se je imela vršiti v Sokolskem domu zabava. Sveti Florjan, ki je imel tudi to nedeljo svojo slavo, nam je ves čas prizanesel, takoj po prihodu v Sokolski dom pa je začel neusmiljeno izlivati iz svoje golide, kar pa nikakor ni kvarilo neprisiljene zabave, ki se je razvila v gostoljubni hiši. Ta slavnost, ki jo je videla cela Poljanska dolina, je jasen dokaz, kako zdrava in prava je naša ideja in kako globoko je že prodrla v naše kmetsko ljudstvo. Presito že neplodnih strankarskih bojev, ono instinktivno čuti, da mu je edini spas v naših vrstah. Brez sredstev, brez obetanj smo prišli nedavno med njega in ono je videlo našo poštenost, odločnost in dobro voljo, oklenilo se nas je in nam sledi, dokler mu ne izvojujemo popolno svobodo, srečo in blagostanje. Kljub Vsem oviram, na srd vsem sovražnikom se množe naši prapori, vrste naše so čvrstejše in odločnejše in ni daleč dan, ko jih povedemo v boj na čast in slavo Naciji in državi. Kmalu nam bode dovolj strankarskih bojev in sebičnega izkoriščanja države, tedaj pa bodemo odrinili zlobno roko od naše svetinje — Jugoslavije. Vsi kadilci naj- jTfi" P»st? za rdi e uporabljajo ,.IIU šcenjo zob. II® J i 99 je vsled težke obolelosti lastnika takoj na prodaj, ozir. se odda v najem. Prostori so zelo primerni tudi za bančno ali kako drugo veeje podjetje. Kronika. NAPAD NA ORJUNO V ŠKOFJI LOKI. Razvitje prapora v Poljanah je dalo nekaterim škofjeloškim pretepačem povod za napad na naše člane, ki je bil jako dobro organiziran in pripravljen. Že pri maši se je javno govorilo, da bodo fantje »Orjunce« na kolodvoru napadli, in sicer naj bi se ta napad izvršil v gostilni »Pri Jošku« (Ant. Hafner na Trati). Kakor hitro bi vračajoči se člani Orjune sedli za mize, naj bi neki Leopold Oblak od Sv. Duha ugasnil električno luč, potem pa bi nastal krvav ples z noži. Tako zavratno so hoteli ti junaki teme pokazati svoje junaštvo. Na tak peklensko zloben način so hoteli pomoriti nič hudega sluteče člane Orjune. Marsikomu se bode zdelo to neverjetno, toda vse kar pišemo, je že pri oblasti priznano. Le previdnosti, treznosti in kratkemu času je pripisovati, da ni prišlo do pokolja. Že pri prvem vlaku so suroveži nadlegovali naše člane, seveda šele v zadnjem trenutku, ko so ti sedali v vlak. Tako je sam oblastni predsednik pri odhodu skočil k gruči iz-zivačev, češ: »figarji, kaj šele sedaj imate pogum psovati« in takoj so se ti junaki potuhnili. Ob ^411. zvečer pa je dospel zadnji oddelek z avtom na Trato, in ker je bilo do odhoda še nekoliko časa, so šli člani v gor stilno »Pri Jošku« in popolnoma dostojno posedli. Šišenski orkester Orjune je zasviral par plesnih komadov in razvila se je zabava, toda že med plesom so hoteli ti barbari izzvati pretep s tem, da so našim članom podstavljali noge. Le discipliniranosti naših članov je pripisovati, da že v gostilni ni prišlo do spopada. Ko pa je prišel čas odhoda in se je vlak že približeval, so člani Orjune mirno zapustili lokal. Kakor hitro pa so prišli iz gostilne, je prihitelo kakih 15—20 izzivačev, ki so bili skriti za hišo in v gostilni in napadli so odhajajoče. Med prvimi, ki so s psovkami, katere tu ne moremo napisati, napadli, so bili Jože Potokar, Alojzij Starman in Ivan Jermen. Nastala je pravcata bitka z noži, revolverji in kamenjem. Toda to pot so jo izzivači drago plačali. Po bitki so ostali viseči na plotu trije težko ranjeni, med njimi tudi zadnje imenovani, ki je v rovanju zadobil težke poškodbe z nožem in se sedaj bori s smrtjo v ljubljanski bolnici. Ostali ranjenci, v svesti si svoje krivde, skrivajo rane. Markantno za te junake je, da so se ostali napadalci, videč prvi poraz svojih tovarišev lepo držali v varni razdalji, dasi so bili v t r i -k r a t n i premoči. Ranjenci pa so na tleh vpili »Živio O r j u n a« in hiteli zatrjevati, da so Sokoli. Pretep bi imel lahko neizmerne po- sledice, če bi naši člani streljali mesto v zrak v meso. Vse poizvedbe kažejo, da je bil napad organiziran od komunistov. O daljnem poteku preiskave bomo poročali. Pri pretepu so bili tudi nekateri naši člani neznatno ranjeni, nasprotniki pa si bodo še dolgo zapomnili trde bunke orjunaške. . Pri tej priliki ponovno opozarjamo občinstvo, naj pusti Orjunaše v miru, kajti v bodoče ne bomo poznali nobene šale in šola bo za vsakogar, ki bi izzival Orjuno, zelo, zelo draga. Enkrat za vselej povemo, da se ne damo pobijati. Dovolj imamo že mrtvih žrtev. Slovenija pa ne bo torišče za naše poraze. Mi držimo naše članstvo v železni disciplini, dali smo jim strog ukaz, da pod kaznijo izključenja ne smejo nikdar in nikjer izzivati, dali smo jim pa še strožji ukaz, da morajo vsako izzivanje Orjune v kali zatreti. Toraj pozor pred Orjuno, sicer naj izzivači posledice za izzivanje sami sebi pripišejo. IZZIVANJA DELAVSKIH VODITELJEV. Rdeči generali bi na vsak način imeli radi svoje žrtve. Par mrtvih, potem pa pompozen pogreb s strastnimi hujskajočimi govori, ki bi iz-veneli v: »Proletarci vseh dežela združiti se« in »Doli Orjuna«, tako nekako si predstavljajo ti brezvestneži združitev številnih socialističnih frakcij. Žrtve naj jim seveda preskrbi Orjuna. Kaj jim je pri tem mar, če bo tekla kri. nedolžna kri delavskih trpinov? Ta kri jim je potrebna in zato treba izzivati in psovati Orjuno, napadati posamezne njene člane, dokler njih jeza ne bo vzkipela in jih zapeljala do neprevidnih dejanj in žrtve za pogreb bodo tu, potem pa udri z združenimi močmi po Orjuni, ki do sedaj delavstvu ni storila ničesar žalega, obratno pa povsod zastavila svojo besedo in silo, kadar je šlo braniti njih pravice. Oj vi trpini, od vaših lastnih voditeljev nikdar dovolj goljufani in zapeljani, da bi se vam odprle oči! Ali res nimate drugega posla, kakor spuščati se v boj z Orjuno, ki vam nikdar ni škodovala, ki pa vam hoče koristiti, seveda ne z demagogijo in hujskanjem, temveč hoče z resnim, odločnim delom izboljšati sedanji socijalni položaj. Mar mislite, da vam bodo vaši doktorji, izkoriščevalci in privandrani kričači pomagali do sreče? Ali ne razumete stare pesmi Kristanov in drugih? Ali mislite, da vam bode srečo prinesel klic »Auf biks Orjuna« in »Doli Orjuna«? Videli smo vas korakati prvega maja po ljubljanskih ulicah. Zadostovalo bi samo eno povelje in takoj bi se vaši izzivalni klici proti Orjuni spremenili v klice strahu in groze, ulice bi se napolnile z beže- PODLISTEK. Avtonomist. (Legendarna zgodba iz nedavne prošlosti.) Bilo je koncem leta 1914., ko so novodobni Huni pod poveljstvom avstrijskega generala Potioreka pustošili srbsko zemljo, zažigali domove, morili staro in mlado, moške in ženske. Junaška srbska vojska, premaloštevilna, da , bi mogla z uspehom braniti obsežno mejo proti Avstriji, je bila , primorana, da se umakne na boljše položaje, da škrati fronto in se pripravi na odločilno bitko. Za končni udar je bilo vse pripravljeno, pokojni vojvoda Putnik je čete razpostavil tako, da je bil uspeh srbski vojski zajamčen. Ker pa so pričakovali težke in krute borbe, se je neposredno pred pričetkom splošnega napada pojavil sam kralj Peter s svojima sinovoma v prvih rovih med vojaki, da jih ohrabri navzočnost sivolasega kralja, ki je pripravljen žrtvovati za zmago domovine svojo in svojih dveh sinov življenje. Sivolasi borec znan pod imenom vojvoda Peter Mrkonjič nagovori svoje vojake sledeče: »Otroci! Čez eno uro je napovedan vseobči napad na sovražniko- ve postojanke. Borba bo huda in ljuta in marsikdo ne bo učakal današnjega večera. Naš trdni namen je na tem mestu zmagati ali umreti. To je naše poslednje delo, ki ga moramo izvršiti, potem pa kar Bog da in sreča junaška. Življenje vsakogar izmed vas mi je enako milo, zato vas odvezujem prisege, ki ste mi jo prisegli kot kralju. Vsakdo izmed vas ima prosto izbiro, da se bojuje z menoj za domovino Srbijo, ali pa da odide na svoj dom. Jaz in moja sinova pa ostanemo tu na mestu in samo preko trupla vašega kralja in njegovih sinov bo imel sovražnik odprto pot, da prodre v srce Srbije. Odvezal sem vas prisege, ki ste jo prisegli meni, ne morem vas pa odvezati dolžnosti do domovine, ki nas je rodila, pojila in hranila. Kdor ljubi domovino, kdor je junak, ostane z menoj, komur pa je koža dražja, naj odide na svoj dom.« Kakor en mož odgovore vojaki svojemu kralju: »S teboj živimo in umrjemo za domovino Srbijo.« Iz zadnjih vrst pa pristopi redov Radul Radulovič iz vlaške vasi Dušanov-ca ob rumunskl meji in pravi: »Kralj in gospodar! Daješ nam izbiro: življenje ali smrt, jaz volim življenje in se zanesem na tvojo kraljevsko besedo. Daj ukaz, da odidem domov v svoje vlaško selo.« ' • »Naj ti bo, vidi se ti, da nisi junaške srbske krvi, dajte Vlahu pot id list, da odide neoviran domov,« pravi kralj in dostavi: »Odpovedal si se domovini, ko te je potrebovala, ne braniš države, ne daš ji, kar ji gre, izobčen si iz srbskega naroda. Sam si se obsodil na žalostno življenje in še žalostnejšo smrt. Odidi, pogled nate mi je gnusen!« Z ramami je zmignil Vlah, spravil propustnico in se oddaljil s hitrimi koraki, kajti vihar se je bližal. Kraj in njegova sinova pa sta popeljala ostale vojnike - sokole do zmage. Mnogo vojakov je žrtvovalo svoje življenje, toda sovražnik je bil strt in zmagonosne čete srbske so ga zasledovale globoko v njegovo lastno deželo. Osvobojena dežela je zavzdihnila globoko in začela živeti brezskrbno življenje v zavesti, da ima vsaj eno leto mir pred sovražnikom. Radul Radulovič pa se je vrnil v svoje vlaško gnezdo in se veselil odloka, ki mu ga je bil poslal okrožni načelnik na kraljevo povelje. »Radul Raduljevič ni državljan srbske kraljevine, nima nikakih dolžnosti do nje, prost je vseh davkov in dajatev ter vojne službe, avtonomen gospodar je na svojem posestvu in vse moje oblasti nimajo pravice staviti nanj kakršne-koli zahteve. Obenem s tem izgubi Radul Radulovič vse 'državljanske pravice in ugodno-^ lic ulM Pikajte, zaščit«? s strani mojih oblasti, kajti on je avtonomen.« Tako se je glasil kraljev ukaz in Radul se je veselil svobode brez davkov in žandarjev ter vojaške službe, kajti ni se zavedal, da je s tem izgubil vsako zaščito pred zakonom. Tudi sosedje niso pojmih spočetka, čemu vse te ugodnosti jadni kukavici, ki je izdal domovino na bojnem polju. Odmajevali so z glavami in mrmrali nad kraljem, ki odlikuje izdajalce, Radulu pa so vzdeli ime Radul-avtonomist. Takoj ob svojem prihodu je Radul sklical vse svoje vlaške sosede in jim priredil sijajno gostijo. Srbi se še vlaške pojedine niso udeležili, ker jim družba Vlahov ni bila pogodu in so zlasti dejali, da bi jim Ra-dulove jedi obtičale v grlu. Vlah-avtonomist pa je prešerno smešil Srbe: »Ali so bedasti Srbi, dali so mi na izbiro, da se borim in umrem zanje, ali da grem domov in si rešim kožo. Bogme, nisem glup, da bi umiral za Srbijo, ko imam tako lepo posestvo in vseh dobrot v izobilju. Dovolj je bilo vojne. V turški in bolgarski vojni sem bil ranjen, Švabe pa bi me morda še ubili. Rešil sem si življenje, bračo, sedaj si napravim svatbo, kakršne DuŠanovac še ni videl. Kaj mi je do tega. da me je Vukosana, ponosita Srbkinja, odklonila; jutri grem preko. Dujiava, čimi in vpitje na pomoč bi nadome-. stilo petje. Pokvarjen bi bil praznik dela. kri bi padla med nas in vas. Zakaj pa nismo izdali tega povelja? Zato, ker je vaš praznik naš praznik, zato, ker ste sinovi istega naroda, zato, ker je vaše vprašanje naše vprašanje. Zato, ker vemo, da ste zapeljani in nahujskani in kot taki neodgovorni za svoja dejanja. Dobro poznamo mi nakane vaših demagogov, po njih bo o pravem času padla naša težka roka, vam pa jo ponujamo iskreno in nesebično in mnogi so jo že sprejeli in ni jim žal. Rcdoljubje in ge kaj. Povodom odlikovanja jugoslovanskih dobro-voljcev s čehoslovaškim vojnim križem, je oblasni savez dobrovcljaca za Slovenijo priredil 1. maja zvečer v veliki dvorani Uniona akademijo. Jasno je, da s to prireditvijo ni stremel za velikim materijelnim dobičkom, o tem pričajo zmerne cene in pa vsekakor s stroški združen bogat vzpored večera. Tem žalostneje pa. je, da je bila dvorana, ki se hoče pri raznih maskeradah in drugih »dobrodelnih« prireditvah podreti od preobilice »rodoljubnih Slovencev«, polna komaj za silo. Med vzpore-dom je v vrstah sedežev zevala naravnost praznina. Dasi dobrovoijci predobro vedo, kake »simpatije« so uživali v svoji domovini med vojno, jim je ta naj-, novejši dokaz toli opevanega »slovenskega rodoljubja« lahko še bolj temeljito odprl oči. Odlični ljubljanski krogi, ki se kar cede lojalnosti, kadar se pokaže na obzorju kako odlikovanje sv. Save, nimajo smisla za bojna odlikovanja, ki so jih dobrovoijci zaslužili z lastno krvjo. Še bolj od živih oni tisoči, ki so s svojimi kostmi pobelili Dobrudžo in solunsko fronto. »Kdo jih je pa silil —« se odreže Ljubljančan, če mu govoriš o dobrovoljcih in v znamenju tega gesla je večina »reprezentance« ostala prvega maja doma. Dobrovoljci bodo to abstinenco lahko preboleli, tem lažje, ko jim je ravno ta večer dokazal, da jim stoji krepko ramo ob rami močna organizacija jugoslovanskih nacijonalistov. Mlado življenje, prekipevajoča meč, ki je združena v teh vrstah, lahko edino dovede do končne zmage one vzvišene ideje, ki so ustvarjale do-brovoljske odrede in za katere so umirali največji med idealisti. Žal pa je lahko na vsak način »uglednim« ljubljanskim krogom, da si niso ta večer vsaj ogledali ko-, mičnega nastopa, v katerem so gg. Lipah, Danilo in Cesar z izborno sa-i tiro reproducirala dva podlistka Fri« dolina Žolne. Ker marsikdo bi spoznal v starem šolskem svetniku, ki še hrani cesarjevo podobo pod streho, svojo lastno fotografijo. »Ja, mann \veiss ja nicht, \vas noch kommt...« Mizice za pisalne stroje. THE REX CO., Ljubljana. pa si pripeljem iz Rumunije nevesto vlaške krvi, črnooko in stasito, ognjevito Vlabinjo. Zaplešemo na svatbi, bračo, in zavriskamo, da se pročuje v srbska sela. Satreaska nacija romani jaška.« Hrupno so se odzvali gostje tej napitnici in vlaškega navdušenja ni hotelo biti konec. Po prespani gostiji je Radul zataknil snubaški šopek za klobuk in se odpravil na Ru-munsko. Ob meji, kjer se je hotel prepeljati čez Dunav, ga pobara orožnik za potni list, vizum in podobne neznane reči, ki se do vojne nikoli niso zahtevale. Radul se vrne k županu, da si preskrbi vse potrebne listine. »Dober dan, gazda Jovo, tako in tako, po nevesto bi rad šel na Vlaško, pa zahteva orožnik nekake papirje, daj mi jih, pomozi mi iz te-, žave.« Župan vstane s posebno spoštljivostjo, ki je Radul doslej še ni bil opazil pri njem nikoli in pravi: »Baš mi je milo, da lahko pozdravim na ozemlju kraljevine Srbije zastopnika in suverena avtonomne Radulovine, ki želimo ž njo ostati v dobrososedskih odnošajih,-ali potnega lista ti ne morem dati, ker nisi naš državljan, avtonomen si, dragi Radule, uredi po svoji glavi, jaz nimam pravice izdati ti potnega lista.«. •" " JU L®—®«® ® * .®LH_®_® H' ING. dTTk76°D& 13 R U G 8 g i B i I H Si ii LJUBLJANA, BOHORIČEVA ULICA 24 P gV« JI n mn 'n p 'p n 'gg n ® ■~a i i i i i i i i i i i i 11' Us a a" a etw ■ m s m ■ s '® s n iihiiibiibbi a s i§ st m m e' m i m' Diktatura proletarijata. Prvomajska proslava v Ljubljani se je vršila v znamenju hujskanja proti Urjutii. Vsaj dr. Lemeževa garda ni mogla najti boljšega šlagerja in Turjaški trg, ki se sedaj imenuje po Le-meževi zaslugi Marxov trg, je odmeval bojnih klicev proti nacijona-|>Stom in zakonu o zaščiti države, oiiržuji in kapitalisti so letos popolnoma prišli iz mode. „ Seveda se za te grožnje Leme-zfvih in Žorgovih internacijonalcev m nihče zmenil, ker javnost in tudi aranžerji sami predobro vedo. da So to izbruhi agonije, v kateri se nahaja pri nas boljševiška internacionala. Taki proletarci, ki drug orugemu na glavah razbijajo stole, ne bodo nikdar uveljavili diktature Proletarijata in dr. Lemež lahko že oaneš resignira na to, da bi se kedaj Postavljal v vlogi sovjetskega komisarja, kot se tudi Marcel Žorga ne bo nikdar vozil v »proletarskem« avtomobilu. Obema pa priporočamo, da naj oni svoje gineče slave ne krajšata s tem, da ščujeta in hujskata proti Orjuni. Ta je preveč disciplinirana, da bi se dala dovesti v boj z delavstvom, a kadar ji bo špasa dovolj, bo že znala izbrskati iz luknjic prave murne. Kako bo dr. Lemežu in njegovim ostalim zapeljivcem takrat ugajal teror, ki ga sedaj vedno Pridigujejo, to je seveda drugo vprašanje. V dobi redukcij vzbuja med brezposelnimi upravičeno nevoljo Veliko število ruskih emigrantov, ki s° nastavljeni po raznih državnih nradih. Smo dovolj človekoljubni, da priznavamo slovanskim bratom Pravico do zavetja in zaslužka pri nas, dokler jih sila odganja iz domovine. Drugo vprašanje pa je, če danes, ko se Rusija z naglimi ko-raki približuje k popolni ureditvi notranjih razmer, ta sila še obstoja m če bi ne bilo za te ljudi, ki pri vsaki priliki zatrjujejo svojo veliko ljubezen do »matjuške« Rusije, pametnejše in idealnejše, da stavijo Svoje zmožnosti v službo domovi-nc- kot pa da figurirajo po svetu kot generali, polkovniki in kapitani — brez vojske. To vprašanje nam je ^zbudil dopis, v katerem se dopis-mk pirtožuje nad tem, da je na Posti v Spodnji Šiški nabavljen neki Rus, ki se pusti celo Q svojega šefa titulirati g. polkov-nik. pri Spi0§no znanih zmožnostih yseh starih aktivnih višjih oficirjev njegovo poslovanje tako, da pošt-i1* urad Ljubljana 7 (Spodnja Šiška) a.iko konkurira z vsako selsko po-Pri vsem tem je mož baje vča-m tudi zelo sekanten in osoren, kot ^časih, ko je še z nagajko discipli- niral svoje kazake. Taki državni nastavljenci vzbujajo opravičeno nezadovoljstvo med občinstvom in tudi — med reduciranimi državnimi nameščenci. IZPRED SODIŠČA. Kakor znano, napada klerikalna mariborska »Straža« svoje nasprotnike na levo in desno ter krade čast en gros. Stekla si je žalostno slavo, da je najbolj surovi reptil med slabim novinstvom. To je v javnosti notorično. V tem svojem svojstvu je ta klerikalno - avtonomistični organ pričel grizti tudi »Orjuno«. Kasneje se je spor razširil tudi na nekatere osebe. Vračalo sc je milo za drago, in v celi vrsti slučajev so sledile obsodbe in kazni. Na-padenci so segli tudi po uspešni samopomoči. Tekom teh nasprotstev smo tudi mi očitali g. Janušu Golcu, uredniku »Straže«, več zadev. O nekih zadevah po zakonu dokaz resnice sploh ni dovoljen, brez ozira na to, ali so resnične ali ne. Zato smo se odločili na lojalen preklic očitkov nemoralnega življenja in razmerja do žensk (g. Oolec je duhovnik); ravnotako se nismo mogli spustiti v dokazovanje v pravdi, katero je udeležena gdč. Mara Pohar naperila proti nam. Poravnava je bila mogoča seveda le, če prekličemo vse skupaj. Zato smo sprejeli nase dolžnost, da objavimo* izjavo«, katero najdete v današnjem listu na drugem mestu. Obenem pa objavljamo istotako na drugem mestu podpisano izjavo, s katero eden udeležencev zadevo avtentično pojasnjuje. Uredništvo »Orjune«. Nesramni poizkusi izigravanja naše organizacije. »Bog, čuvaj nas prijateljev, ker sovražnikov se bomo že sami obranili!« bi lahko vzkliknili tudi mi, ko čitamo zadnje čase razne notice in poročila o Orjuni v »prijateljskih listih. Po seji Glavnega odbora v BeGgradu so prinesli nekateri teh listov poročila o sklepih. ki so bila v diametralnem nasprotju z resničnimi sklepi in s sprejeto resolucijo, katero so potem objavili vsi naši listi. Isto se je zgodilo o priliki oblastnega zbora v Zagrebu. O tem je prinesel nek »prijateljski« slovenski dnevnik poročilo, da se je na njem sklenilo, da mora biti Orjuna popolnoma nepolitična in le nekaka kulturna organizacija, drugi »prijateljski« list pa [e zopet poročal, da se je zagrebški zbor izrekel za sodelovanje s samostojnimi demokrati. Takih in enakih lažnivih in tendenčnih poročil čitamo vedno vse polno po naših »prijateljskih« listih, da ne govorimo o poročilih onih listov, ki veljajo že od nekdaj kot nam nasprotni. Toda naša navada ni, da bi klicali na pomoč Boga, opravimo take stvari raje sami, zato naj si gospodje »prijatelji« ne domišljajo, da bomo mirno trpeli in gledali kako poizkušajo izigravati naš pokret v svoje strankarske namene. Tendenca, ki jo zasledujejo s takim poročanjem, nam je docela jasna. Ho-jčejo pred javnostjo naslikati Orjuno kot svoj privesek ter ji na ta način škodovati, ko vidijo, da se jim nekdanje pobožne želje, spraviti Orjuno pred svoj strankarski voz, nočejo uresničiti in se jim nikdar ne bodo uresničile. Če vam naš pokret ni pogodu, povejte to jasno in udarite magari po nas, kajti ljubši so nam odkriti sovražniki, kakor pa zahrbtni špekulanti in »prijatelji« — volkovi v ovčjih kožah. Mislimo, da se razumemo in ne bo treba še navajati imen! Kako se carini na Rakeku. Na tozadevno notico v prejšnji številki smo dobili od našega informatorja pojasnilo, da upravnik sam ni bil udeležen pri izsiljevanju, pač pa se je eden izmed krivcev izdajal za upravnika. Glavni krivec v tej zadevi, neki carink D j o k i č , jo je, svest si svoje krivde, že odkuril v Beograd. Opozarjamo na to dejstvo državno pravdništvo. Občinstvo pa pozivamo, da nam vsak sličen slučaj takoj javi, mi pa ga bodemo brez pardona priobčili v našem listu, kar bo gotovo pomoglo v odpravo te korupcije. Izjava. Bil sem v 1. 1915. in 1916. na rusko-avstrijski fronti in je nekoč Feldkurat Januš Goleč, sedaj urednik »Straže«, mene vojaka neusmiljeno pretepel, dasi ni imel za to niti povoda niti pravice. Navedem lahko vrsto prič, sovojakov, za druge njegove bolj in manj junaške čine proti moštvu. Končno se je mož, dasi Feldkurat, tudi aktivno udeleževal bojev. Bil je torej navdušen avstrijski »junak«. V Ljubljani, dne 8. V. 1924. A. Slamič, »Bogati nemški gospodje, ali »Kaj je to?« Neki in samo en slovenski dnevnik prinaša redno med oglasi pod »Ženitev« poziv na naš ženski svet. na se v svrho ženitve z »bogatimi inozeinci« in »premožnimi nemškimi (notabene) gospodi« obrnejo na neko berolinsko firmo. Če pomislimo, da vlada v Nemčiji sedaj splošna revščina, da si iščejo številni ondotni gospodje zaslužek kakoršen si bodi po celcm svetu, moramo opravičeno dvomiti, ali gre tukaj res za bogate gospode, ki so se pri iskanju »sreče domislili naše sicer jim neznane domovine, in ali se za tem ne skriva morda na- mera izkoriščati neizkušenost ženskih oseb, ki poznajo svet samo iz romanov. Stavimo, da gre v večini takih slučajev za ljudi, ki si hočejo ustvariti eksistenco in kojih bogastvo obstaja samo na papirju, z eno besedo za drugo obliko penetracije. Pošten časopis takih inseratov ne bi priobčil. Menimo pa tudi, da bi bila dolžnost vlade, da se interesira za take »zavode« in se prepriča, ali ne gre tu za kako kaznjivo dejanje. Poživljamo osebe, ki jim je o tem zavodu morda znano kaj več, da nam to sporočijo. Zgradba doma Sokola 1. na Taboru v Ljubljani je napredovala do prvega nadstropja. V prihodnjih dneh se prične s polaganjem betonskega zidu v prvem nadstropju. Ostrešje je že dovršeno in čaka samo, da bo dokončano zidovje do ostrešja, da se streha nato takoj postavi. — Te dni začne Sokol 1. s širšimi sestanki v svrho priprave proslave o binkoštih v podrobnosti. Poročila z vseh pokrajin države, ki dohajajo Sokolu 1., pričajo, da vlada za dom na Taboru veliko zanimanje in bo udeležba pri svečani vzidavi spominskih kamnov dne 9. junija (binkoštni ponedeljek) ogromna. II Pl! ki Vas naredi elegantnega,^ ne da bi plačevali dragega krojača, pri DRAGO SCHWAB usiBuasaa. Zahtevajte po vseh restavracijah in kavarnah prvovrstna špecijalna vina v steklenicah tvrdke GJURO VALJAK, Maribor, Grajska klet. Izjava. V nekaterih številkah v letu 1923. je očitala »Orjuna« glavnemu uredniku »Straže«, da si je svojčas kot k. u. k. Feldkurat p. p. 97. stekel nevenljivih zaslug v pretepanju naših zavednih Kraševcev, da je dal marsikaterega neusmiljeno privezati za čisto neznatne pogreške, da še ni pozabljeno niegovo nemoralno življenje v Černovicah, da je bil habsburški priganjač, ki je kot vojni kurat pri jurišanju zgubil levo roko, dalje mu je očitala nedovoljeno razmerje do gdčne. Mare Pohar. Vsa ta očitanja in trditve so popolnoma brez vsake podlage, zato jih preklicujemo, obžalujemo in se zahvaljujem č. g. Janušu Golcu in gospodični Mari Pohar, da sta v tej zadevi proti uredništvu »Orjune« ustavila kazensko postopanje. Uredništvo »Orjune«. Popili, Trbovlje. V 35. številki »Napre-ja« je napadel »eden, ki vam ne zaupa« našo Orjuno radi zadnjega štrajka. Bolje bi bil storil, da bi bil molčal, ali pa naj bi naslovil dopis na svoje sodruge, katerih se pravzaprav tiče. Dopisnik namreč trdi, da so pri zadnji stavki rešili trboveljsko družbo poduradnilci. Med poduradniki pa imajo večino sodru-gi, Orjuna žalibog malo. Dobro, da vemo. da so sodrugi poduradniki rešili trboveljsko družbo! Sodrugi poduradniki, kje je biia takrat vaša tako velika ljubezen do slovenskega naroda in do delavcev? Vemo, da imate ljubezen samo na jeziku! To je pokazal tudi naš shod! Dopisnik bi se moral, če le malo ljubi resnico, podpisati, »eden, ki vedoma laže«. Pripomnimo, da tudi ta najnovejša laž, potapljajoče ladjice ne bo rešila. SAVLI — PAVLI. V svetem pismu je kot eden najslavnejših nebeških ministrov označen sv. Pavel, ki se je kar čez noč spremenil iz Savla, strašnega preganjalca kristjanov, v pobožnega Pavla. To sc prav lepo sliši za pobožne kristjane, ki so videli edino po svojem nauku in prepričanju, samo v svojem verskem bratu človeka in bitje, ki je opravičeno pričakovati po smrti uživanje nebeškega kruhka ob sladki godbi sv. Cecilije. Ker je zapisano v svetih knjigah, da so nebesa silno velika in ne bodo nikoli polna in ne bode noben prikrajšan, so pobožni kristjani vabili vse, naj jim pomagajo na tem svetu, da bodo po smrti dobili lahko vsi plačilo. Današnji svet pa misli in ker misli, tudi drugače sodi. Logično mišljeno bi bil moral Savel prehoditi vsa nadstropja vic in se kopati v vseh še tako vročih kopcljih, predno bi bil opran grehov in bil dober za nebeškega ministra. Pa tudi med nami imamo mnogo, mnogo Savlov, ki so kar čez noč po stali Pavli in mi, mi ki nič ne mislimo. vsaj logično ne, smo jih sprejeli in jih pustimo na mestih, ki so si jih zbrali. Kdo upošteva naše slavne do-brovoljce, ki so polni zaupanja v sveto stvar in pravično zmago poštene stvari, šli v borbo vedoč, da so izgubljeni, ako jih zadene krogla ali pa tudi ako pridejo v ujetništvo. Kdo vpraša, kaj si bil pred in med vojno? Ako si bil prej Savel lahko si danes Pavel, brez pokore, brez vic, samo da si pri eni ali drugi partiji. v Nič ni pomagalo prepričevanje, ZuPan je trdil svojo in se skliceval na kraljev ukaz v avtonomiji Radu-°vine. Radul je prvič občutil nerodnost avtonomije, mislil pa si je: »Eh kaj, potrpim, pa mine vojna Pa se oženim pozneje.« Toda avtonomija je postajala Raduhi sčasoma vse neprijetnejše breme, kolikor bolj so sosedje spo-znavali, da Radul - avtonomist ne nživa zaščite zakona in oblasti, ker sani sebi zakon in oblast, v isti vlaški sosedje, ki jih je Radul se nedavno gostil in pojil pod svojo ?Jreho, so mu začeli delati vsakršno škodo in Radul je bil prisiljen ova-soseda orožniku, češ, da mu sPušča živino v škodo, pa se brani Plačati odškodnino. . Orožnik se je strumno zravnal ‘n salutiral Radulu: »Prijatelj, ti si avtonomen, ti si ^v°ia država, srbske oblasti se ne mejo vmešavati v tvoje zadeve, iCr jim to prepoveduje mednarodno Pravo. Kolikor vem, kraljevina Sr-IJa nima konvencije za medsebojno • *avn0 pomoč z državo Radulovino. °di zbogom, ne morem ti poma-Ni dobro razumel tega Radul, slutil Pa je, da orožnikova prijaznost c Pomeni nič dobrega. dep vršalo je med Vlahi, ko so vi-da Radul pri orožniku ne najde naayi,ce- Pa so začeli gospodariti po uuiovini kakor po svojem. Vsak- do je pasel, vozil in gonil po njegovih njivah in travnikih, sekal v njegovi šumi po mili volji najlepša drevesa, in Radul je z grozo spoznal, kolike vrednosti je zaščita zakonov in oblasti, ko je dan za dnem ugotavljal ogromno pustošenje na polju in v gozdu. Ker so mu sosedje pohodili, popasli in pokosili večji del njegovega senenega pridelka, je sklenil prodati par volov na semnju v Negotinu, pa je šel k županu po živinski potni list. Župan se je zopet vedel skrajno spoštljivo, kakor prvič, ponudil pri-šlccu stol ter ga pobaral po junaškem zdravju njegovem in njegove države. Ko pa je izvedel, česa prosi Radul, je zopet privzdignil rame in dejal: »Nimam prava, izdajati potnih listov za živino, ki se uvaža iz inozemstva v Srbijo, mislim pa, da samostojna Radulovina ni do sedaj sklenila še nikake trgovske konven-cijg s Srbijo, da bi mogel dovoliti na nje temelju uvoz živine na ozemlje naše kraljevine. Želimo ostati v prijateljskih in dobrososedskih odnoša-jih z Radulovino, toda zakona ne moremo kršiti.« »Po bogu brate, gazda Jovo, ne norčuj se iz mene...« »Nisva brata, dragi Radule, ti nisi Srbin. ti si inozemec, ne pozabi, da ne plačaš davkov, da nimaš na-pram našim oblastem nikakih dolž.-. nosti, zato se tudi mi ne moremo brigati zate. Hodi zbogom, želim tvoji državi veliko sreče.« Radul. jezen do besnosti, žene vole proti Negotinu brez potnega lista. Pojavi se neizogibni orožnik: »Ajde Radule, kje ti je potni list za voli. Pokaži ga, duša draga!« »Po bogu brate, nemoj se šaliti ...« »Nemoj ti mene bratimiti bogom, nisva brata. Jaz sem Srb, tl pa si tujec. Po zakonih srbske kraljevine se zapleni blago, ki se tihotapi preko meje brez dokumentov. Vole zaplenim, ti pa boš plačal še globo tisoč dinarjev. Daj novac, voli bom pa še danes odposlal v Negotin v vojaško bolnico. Lepo so pitani in bodo prav lepo dišali našim bolnim in ranjenim vojakom. Znaš, Radule, v Srbiji mora vladati red, ker imamo zakone, ti pa glej. da bo tudi v tvoji državi red, da bomo medsebojno dobro izhajali. Evo pobotnice za plačano globo. Zapomni si, da morajo v Srbiji tudi tujci spoštovati naše zakone!« »Za boga svetega, jaz vendar nisem tujec!« »Po ukazu našega kralja si samosvoja država, tedaj tujec. Sam veš, da si prosil avtonomijo, imaš jo, naj ti tekne. Zbogom, sosed!« Proklel je Radul avtonomijo, ki je tako draga in ki mu tako zelo greni življenje. Brez volov se od- pravi domov potrt in obupan. Ko pa se bliža svojemu domu, zasliši že oddaleč krik in vik, petje in vriskanje in dim se vali z njegovega vrta. V diru je na vrtu in onemel opazuje grozni prizor. Sosedje, Vlahi, peko na ražnju janjca in kokoši, jedo na žive in mrtve ter zalivajo tolste zalogaje z negotinsko črnino, ki so jo bili privalili poln sod iz Radulove kleti. Porogljivo mu napivajo: »Sa-treaska domnul Radul!« »Prokleti tatje, sodrga nesramna,« zarjove avtonomist, pograbi sekiro in navali na požrešne pojeda-če: »Ven. duti la drakul, stran od tod razbojniki, druhal vlaška, kogar dobim od danes naprej na svojem, ga ubijem kakor psa. Sam svoj sem, pa si bom sam pisal zakon, pasje duše!« Sosedje se razgube, Radul pa pospravlja in ceni škodo, ki so mu jo napravili vlaški požeruhi. »Voli, globa, ta škoda, bogme, naj gre to tako naprej, bom uničen v najkrajšem času,« modruje sam s seboj in strah ga je bodočnosti; vso noč ne zatisne očesa, grozne slutnje ga obhajajo in obup, kakršnega ni poznal niti v najgroznejših trenutkih turške in bolgarske vojske, se mu vseli v dušo. »H kralju grem, vržem sc mu pred noge in ga poprosim, da mi odvzame avtonomijo, deseterne davke bom plačeval, na vojno grem, ua če bi imel poginiti prvi dan. tega življenja ne prenesem več. avtonomija je najhujši pekel.« Tako stoka Radul do belega jutra, ne vedoč, da ga čakajo še vse hujše težave. Ko zjutraj na vse zgodaj presjtopi prag, ugleda pred hišo deset orožnikov s puško ob nogi, orožniški narednik pa stopi do vrtnega plota in mu izroči s petimi pečati opremljeno pismo z besedami: »Ultimatum kraljevine Srbije avtonomni državi Radulovini.« To in nič več, pozdravi strumno in odstopi. S tresočo roko odpre Radul pismo in čita grozne in resne besede: »Občina Dušanovac, sreza Nego-tinskega, kraljevine Srbije prekinja s tem diplomatske odnošaje z avtonomno državo Radulovino iz sledečih razlogov: Velikodušno smo trpeli, da je Radul Radulovič, suveren in samodržec na Radulovini, prestopal meje svojega gospostva ter se kretal po naši državi brez omejitve. Oblasti so ga zasačile, ko je hotel prekoračiti srbsko mejo brez zakonitega potnega lista, ko je hotel vtihotapiti živino na ozemlje kraljevine Srbije, pa so ga v interesu prijateljskih odnošajev med obema državama samo posvarile, mu pred-očile njegovo nezakonito početje ter ga oglobile, kakor predpisuje zakon. — Vzemimo slučaj na Jesenicah, Nč-1 Jri bivši avstrijski policaj, ki je povsod nastavljal ušesa, če kdo kaj zabavlja čez Avstrijo, človek, ki je v najhujšem trenotku, ko so naši osvoboditelji izgubili Beograd, slavil srbsko nesrečo in avstrijsko zmago s tem, da je nosil po Jesenicah sliko zatiralca Slovanov — starega val-peta Frana Josipa, in zahteval, da se vsakdo pred njo odkrije in jo počasti. Ta človek, ki si je hotel zaslužiti avstrijska nebesa, se piše za Koritnika, je uslužbenec Kranjske industrijske družbe na Jesenicah, je eden takih ptičev in kaže prav Pavelske manire. Mesto da bi lepo molčal in bil vesel, da se ga pusti na miru, se povsod sili v ospredje. Pri Ciril-Me-todovi družbi, pri Slovenskem planinskem društvu, kjer je celo to dosegel, da je naredil razdor med člani, izpulil uglednim Kranjskogorcem vodstvo in postavil samega sebe za predsednika te velevažne podružnice. Ni nam razumljivo, da more Slovensko planinsko društvo to trpeti in pustiti vodstvo, odnosno imeti take brezznačajneže kot zaupnike, ko ima na Jesenicah vendar dosti drugih uglednih planincev. In takih ko-ritnikov imamo še mnogo. — Vzemimo pa drug nasprotni slučaj tudi iz Jesenic. — Ponižen orožniški podčastnik A. K., ki nas je med vojno neštetokrat opozarjal na pretečo nam nevarnost od strani naših zatiralcev, v nevarnosti za lastno eksistenco in življenje, on, ki je rešil toliko Jeseničanov pred svincem ali vrvjo, on je še danes isti ponižni podčastnik kot je bil, čeprav so med tem mnogi, mnogi bivši orožniki, ki so več kakor svojo dolžnost storili v preganjanju Slovencev, postali častniki, čeprav jim naš Tone v inteligenci in pridnosti prav nič ne zaostaja. Tako je pri nas, ki pravimo, da moderno in logično mislimo. Pa naj nas ne plaši, prej ali slej zmaga tudi pri nas pamet in poštenost, enkrat smo sicer zamudili, da očistimo Avgijev hlev garjevih ovac, a v prihodnje upajmo in glejmo, da ne zamudimo, ako bo še kdaj dana prilika. K ČLANKU »NAPAČNA TAKTIKA«. Orjuna z dne 3. inaja 1924, štev. 19. Kako so delali voditelji naroda v poedinih krajih Istre, mi ni znano v splošnem pa mislim, da je obsodba preostra in za veliko in veliko krajev v Istriji do skrajnosti nepravična. Kamorkoli sem prispel, sem videl in slišal o možatih nastopih voditeljev našega naroda v Istri. Tu hočem opisati samo postopanje voditeljev našega naroda v Vo-losko-Opatiji. Naši možje so se takoj po prelomu oborožili ter držali mir in red. Prispela je v luko Opatije italijanska podmornica, da izkrca z belo zastavo v roki nekoliko vojaštva. Župan se je možato uprl z nekoliko možmi in laški figovec je odmaglil zopet v Italijo. Čez nekoliko dni pa je prispela pred Volosko-Opatijo cela laška eskadra s tisočimi vojaki ter se je tu izkrcala pod zaščito topov svoje ratne mornarice. Laški vojaki so vmarširali v Vo-loskem ter se tu ustavili pred občinskim poslopjem, kjer jih je sprejelo kakih 15 poturic. Od naših narodnih voditeljev ni bilo ni duha ni sluha. Oni so prihod Lahov popol- Ne glede na to prizanesljivost je suveren Radul nadaljeval svoje početje in je celo pod nevarno grožnjo smrti iztiral včeraj vse državljane naše države, ki so se slučajno mudili na ozemlju njegove države, zato mu tudi mi prepovedujemo prestopiti meje svoje države. Vsem oblastem je naročeno, da vsak poizkus sovražnega suverena prestopiti meje svoje države, preprečijo z orožjem.« »Kaj naj to pomeni? Niti iz hiše ne smem več? Kako naj obdelujem polje, ako se ne smem ganiti z mesta?« Taka in podobna vprašanja stavi Radul orožniškemu naredniku. »Tvoja stvar, Radule, ti si našim državljanom prepovedal pod smrtno grožnjo prestopiti meje tvoje zemlje, mi ti to vračamo milo za drago. Spustil si se v borbo s kraljevino Srbijo, ki je potolkla Turke, Bolgare in Švabe, sam glej, kakšnega ne-prijatelja si si nakopal.« »Jaz hočem h kralju, da se mu zopet podvržem.« »Ne potrebuje te, ko te je rabil, si ga ti zapustil.« »Ali naj*'umrem v svoji hiši gladu?« ■ ‘ »Tvoja stvar, Vlaše. Dokler si bil podanik kraljevine Srbije, ti ni bilo rtoma ignorirali, ker. ga onemogočiti niso mogli, Zato so pa čez nekoliko dni odmarširali v Sardinijo in narod je bil brez voditeljev. Tako po priliki se je postopalo povsod po Istri, Junaški Lahi so lovili naše može po navadi v nočnih urah, ker so se vzlic svoje premoči bali — neoboroženega ljudstva! Dokler pa so še bili na svobodi, so pokazali ti možje odločen, neustrašljiv nastop proti italijanskim nasilnežem, tako — da sem se jim naravnost divil. Opozarjam samo na nastop župnika iz Kastava, ki je vpričo laškega vojaštva in orožništva v nedeljo pred cerkvijo ščuval in neustrašeno podučeval naš narod proti Lahom. Odpeljali so ga iz mesta v Sardinijo. In takih junakov je bilo veliko! Kmetje so bili odločeni, da požgo svoje domove in gozdove ter beže v Jugoslavijo. Ali — voditelji so bili v Sardiniji! Glede junaške zasedbe Istre od Lahov dodam sledeče črtice: Na Opčino pri Trstu pridejo laški vojaki in nekateri od njih so mi pripovedovali: »Bili smo v Benetkah. Kar iznenada pride zapoved, da se vkrcamo v parobrode ter se odpeljemo v Trst. Le s silo so nas mogli privesti k pokori, celo pot smo se tresli od strahu. Ali ko pridemo v Trst, glej čudo! Noben se ni nas dotaknil, ves strah je bil nepotreben!« To je k historiji junaškega zavzetja Trsta po Lahih na žalost v spremstvu — jugoslovanskih torpe-dovk. Drugo: Opčina je bila od Lahov zasedena. Na vseh krajih so gledale iz oken laške strojnice. Ob cesti so korakale laške patrole. Kar pride glas, da pride večja četa avstrijskih vojakov. Lahi so ostali tihi in napol razoroženi in izstradani vojaki so marširaii mirno dalje. Videl sem avstrijskega oficirja, kako je zaničljivo pljunil na laškega vojaka, ali — protestiral ni nikdo! To je bila junaška laška zasedba naših krajev. Siti dolgotrajne vojne, izstradani in razcapani so prišli naši možje domov ter legli apatično k počitku. Veliko škodo so delale Wilsono-ve točke, katerim je ljudstvo slepo verjelo — sigurno, da bodo kmalu rešeni tujega nasilneža. Edina moč je bila v naši ratni mornarici, katera je bila predana Jugoslaviji. Tu je manjkalo odločnega moža, tu je manjkalo druzega Maistra, ld bi se lahko odločno uprl nasilniku. Tu je bila dobro organizirana, disciplinirana in primerno še najmanj obrabljena moč. Koliko krivice se je zgodilo tu, naj pove kdo drugi, ki so mu bolj znane razmere v tem kotu. Toliko v obrambo vsaj enega dela naših voditeljev naroda v Istri in naroda v obče. Zopet policijski komisarijat na Rakeku. Naš zaupnik iz Postojne nam poroča o sledečem nečuvenem dogodku, ki se je vršil na postaji v Postojni. Nedavno se je vračala naša kraljica v Beograd. Kakor običajno se vrši pregrupiranje vlaka s skrajno previdnostjo, da se visokega potnika ne moti. Sam dvorski voz ostane pri tem mirno na mestu. V Postojno sta prišla tudi policijska uradnika Lazarevič in Predi č, da spremljata vlak in skrbita za varnost kraljice. Očividno sta bila vi- treba umirati gladu, izvolil si si avtonomijo, sedaj glej sam, kako boš izhajal brez Srbije. Opozarjam te, da so med našo in tvojo državo prekinjeni diplomatični odnošaji in bom primoran vsak tvoj poskus kršiti mejo, zavrniti z oboroženo silo. Državna in okrajna cesta ter vsa občinska pota so naša. kakor stopiš nanje, bom streljal.« »Prokleta avtonomija,« kolne Radul. »Prepozno uvidiš svojo nespamet, nosi posledice v vzgled drugim, ki se jim hoče samostojnosti. Naš kralj je moder, ne da avtonomije vsem bedakom, ki si jo žele, tebi pa jo je dal, da vidiš, kako sijajno se živi brez davkov, brez zaščite oblasti in zakonov, kako prijetno je slabemu biti samostojna država in da vidijo tudi drugi brez-umei, kaka usoda jih čaka v avtonomiji.« In Radul je šel in se v obupu obesil na prvo drevo. Njegova vlrt-ška duša pa je splavala, prokleta od srbskega plemena k Hrvatom in Slovencem in jih truje ter hujska na avtonomijo, želeč jim isti neslavni konec pod Italijani, Madžari in Nemci. • ' N Peter Ngvafc;^,,. pjena in sta na ves glas rezonirala pred dvorskim vagonom tako, da ju je v dvorskem vagonu nahajajoči in službo vršeči uradnik moral opozoriti, naj se obnašata mirno in dostojno, ker je kraljica utrujena in želi počitka. Toda opozoirlo ni prav inič zaleglo. Njuno obnašanje je bilo tako, da so se italijanski uradniki zgražali in se je sam postajni načelnik izrazil, da bi ju dal takoj 14 dni zapreti, če bi bila to njegova uradnika, dasi se je v vozu nahajala jugoslovenska kraljica. Ko je bilo premikanje gotovo, sta sedla navedena policaja v vlak in vzela seboj še tajnika fašistovske organizacije za Venezio Giulio Capellettija, v čigar družbi sta pri italijanskem vinu preganjala dolgčas čakanja kraljice. In resnično se je tajnik v polnem fa-šisfovskem kroju pripeljal na Rakek. O navedenem dogodku govori cela Postojna in daleč na okrog se je doznalo v zasedenem ozemlju, kako malo spoštovanja kažejo naši uradniki napram svoji kraljici. Sedaj pa vprašamo naše oblasti, čemu in zakaj ne napravijo red na tako izpostavljenih obmejnih točkah. Mi smo že dovolj opozarjali na komisarijat Rakek. V vsaki drugi državi bi se sličen slučaj najstrožje kaznoval, pri nas pa zaman čakamo, da se krivca pokliče na odgovornost. S takim postopanjem se ubija ugled dinastije in avtoriteta države. REMINGTON Mod. 12 brezslišni pisalni stroj izključno zastopstvo Prasic Bar pisalni stroji. LJUBLJANA, Cankerjcvo nabrežje štev. 5. Telefon štev. 407. Tvrdka Drago Schwab, modna trgovina, Ljubljana, Dvorni trg št. 3 in njen oglas v zadnji številki. Vse cenj. čitatelje opozarjamo na oglas gornje tvrdke, ki smo ga priobčili v 19. številki in bi se med drugim moralo pravilno glasiti »Perilo za gospode v ogromni izberi« in ne kot pomotoma pisano »Perilo za gospe«. Toliko v vednost vsem. Gospodom pa, ki žele biti elegantno oblečeni, se za nabavo modnih oblek in perila gornja tvrdka kar najtopleje priporoča. Naš pokret. Trbovlje. Tukajšnja »Orjuna« je jako lepo proslavila 1. maj. Plenarnega sestanka so se udeležili do malega vsi člani delavci in tudi lepo število somišljenikov. Govorila sta podpredsednik br. Brilej in br. Turnšek, ki sta žela za svoja izvajanja obilo odobravanja. Po sestanku se je razvila družabna zabava. Godba gospoda Kuharja je neumorno svirala cel večer, da so plesalke in plesalci prišli na svoj račun. Br. Remic je s svojim komičnim nastopom vzbudil obilo smeha. Končno bodi izrečena zahvala še somišljeniku Primorcu, ki je s svojim nastopom pomogel »Orjuni« tudi do gmotnega uspeha. Orjuna Sv. Bolfenk pri Središču ima dne 11. t. m. svoj plenarni članski sestanek. Na tem sestanku bo poročal tudi delegat ekspoziture Maribor o politični situaciji in stališču Orjune. Pozivamo vse članstvo k polnoštevilni udeležbi. Somišljeniki pokreta dobrodošli. Murska Sobota. Dne 17. t. m. se vrši ob 20. uri v sokolski čitalnici redni občni zbor. Orjuna Lesce poroča, da je izstopil iz organizacije brez navedbe vzroka g. Franjo Anderle. Orjuna Lesce poživlja članstvo na sestanek, ki se vrši dne 11. t. rru ob 3. uri popoldne v prostorih restavracije Legat, Lesce. Razpravljalo se bo o več važnih zadevah, dolžnost vsakega člana je, da se sestanka sigurno udeleži. — Odbor. Orjuna Lesce naznanja vsem članom in prijateljem našega pokreta, da razvije svoj društveni prapor dne 6. julija t. 1. Podrobnosti bodo razvidne na lepakih, toliko v vednost. — Odbor. Šiška. Izgubila se je legitimacija, glaseča se na ime Josip Uštar, član mestne Orjune v Šiški. Omenjena legitimacija se s tem razveljavi. — Mestni odbor Orjuna, Šiška. G. Pavle Jurišič, pukovnik v p., častni predsednik Novosadskega oblastnega odbora, je podal ostavko in izstopil iz organizacije. Redna letna skupščina Orjune Studenci pri Mariboru se je vršila v soboto, dne 26. aprila 1924 ob 20V2. uri v mali dvorani »Narodnega doma«. Po poročilih funk.cijonarjev je bil izvoljen naslednji odbor, ki se je na prvi redni seji konstituiral sledeče: Prof. Robert Kenda, predsednik; Jože Berdnik, podpredsednik; Janko Zorko, blagajnik; Lojze Strašnik, I. tajnik; Jaka Bačnik, II. tajnik; Rudolf Pust, Lavoslav Šušteršič, Anton Uršič, Hinko Zajc, odborniki; Tonjo Obersnel, Dolfe Ogrizek, Vilči' Bodljaj, namestniki; Edo Kralj, Tone Mlakar, Virgilj Škofič, revizorji. — Po volitvah je povzel besedo navzoči predsednik O. O. Ljubljana br. Kranjec in podal sliko političnih razmer ter o delu naše organizacije v bodoče. Njegovim izvajanjem so navzoči sledili z interesom. — Br. Kenda je v imenu novega odbora pozival navzoče k vztrajnemu delu, h kateremu naj nas spodbujajo mučeniki naše ideje, predhodniki današnjega jugosloven-skega nacionalizma, Endlicher, Jenko, Princip i. dr. Dolgotrajno odobravanje ga je nagradilo za krasni in navduševalni govor. — Br. dr. Štefančič je nato obrazložil in pre-čital resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta. — Končno se je na predlog br. tajnika odposlalo dvoje brzojavk, v katerih se izraža Orjunama Dubrovnik in Novi Sad sožalje nad izgubo dveh svestnih članov, br. Siausa in Radojčina, ki sta bila ubita od razbojniških separatističnih tolp. Navzoči so počastili njih spomin in se dvignili s sedežev. — Br. Cazafura, ki je vodil občni zbor, je ob XM23. uri zaključil uspeli občni zbor in pozval navzoče k vzkliku: Naj živi naš jugoslovenski kralj Aleksander! L. S. Orjuna Studenci v Mariboru poziva svoje članstvo na podpisovanje deležev Ekonomske Orjune. Vse potrebne tiskovine in informacije se dobe ob navadnih uradnih urah v. tajništvu: čitalnica »Narodni dom«. Nacijonalisti, podpirajte lastno gospodarsko organizacijo, gradite pot k gospodarski osamosvojitvi. Kdor podpiše delež, koristi svoji organizaciji, pa tudi sebi, ker absolutno sigurno in dobičkanosno naloži svoj denar. Orjuna Studenci Maribor. (Poziv na udeležbo manifestacijske slavnosti o priliki razkritja Malgajevega, spomenika.) Dne 29. majnika pohitimo na kraj, kjer je položi! pred por timi leti na oltar osvobojene domovine svoje mlado življenje poročnik Malgaj. Dolžnost nas vseh, ki uživamo svobodo, je, da se poklonimo manom tega junaka. Zato pozivanj? nacijonaliste v Mariboru in okolici.-da se v čimvečjem številu udeleže tega pomembnega slavja. Prijave sprejema br. tajnik med običajnimi uradnimi urami. Bratje v kroju nastopijo korporativno. Zdravo! Razveljavljenje legitimacije. Legitimacija štev. 598 Mestne Orjune Studenci, glaseča se na ime Lavoslav Šuštaršič se razveljavlja, ker jo je izgubil. Imenovanemu se je izstavila nova s številko 598 a in označbo duplikat. Pogreb Toše Radojčina. Že V, zadnjih dveh številkah smo pisali o ubojstvu, ki ga je zakrivila Srnao v, Tovariševu nad predsednikom ta" mošnje Orjune Radojčinu. V ilustracijo »moralne« vrednosti Srnao ugotavljamo le, da je bil morilec zaprt nad 10 let radi dveh umorov, ki jih je zagrešil iz koristoljubja. Komaj iz zapora, je bil seveda takoj sprejet V akcijsko četo Srnao in sreski načelnik ga je nastavil kot poveljnika poljskih redarjev. Menda da bi se izkazal hvaležnega za to nagrado, je izvršil sedaj politični umor, katerega inspirator je pa baje P°P Djoka.- Tega so videli tik pred umorom v zaupnem razgovoru z morilcem, vsled česar je bil narod poleg drugih vzrokov na njega silno ogorčen. Sorodniki so ga vsled tega tudi od-1 klonili od pogreba in poiskali i£U* mana, da bi opravil cerkveni obred. Ko je sprevod prišel v cerkev. Pa se je izza oltarja naenkrat prikazal pop Djoko, katerega narod dolži, da je sokriv smrti brata Toše in skušal s silo odpeti mrtvaško spelo. T° nasilje je rodbino in vse navzoče silno razburilo in v božjem hramu so začeli padati klici: »Odlazi sa- tan, zgini krvnik!« Konec mučnemu nastopu so napravile akcijone, ki so popa kratkim potom vrgle iz cerkve, nakar se je mogel šele dokončati obred. Pogreba se je udeležila velika množica Seljakov in številna-zastopstva Orjun iz okolice z šestimi zastavami. Po udeležbi in po nagrobnih nagovorih se je spremenil pogreb v veličastno manifestacijo nacijonalne misli. A vse to ne vrne njegovi rodbini hranitelja irf domovini ne idealnega državljana. ' Obema ga je uropala zločinska ro-1 ka plemenskega separatizma, gojenega in podpiranega od ljudi, ki pra-.vijo, da so rešili Jugoslavijo. Žalostna jim majka. IVAN ZAKOTNIK mestni tesarski mojster Ljubljana, Dunajska c. 46. Tel. 379 Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje 1.1. d. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parnn Sag«. Tovarna furnirja. MODNA TRGOVINA A. Sinkovič NASL. K. SOSS LJUBLJANA Mestni trg 19. CENE ZMERNE! roB Modni salon Marija Gbtzl, Pariški modeli Ogled sdnto v salonu! Polista pregled. Zmagi nacionalistične ideje v. Italiji pri zadnjih volitvah je sledila Nemčija. Ne sicer v tako izraziti obliki, vendar pa moramo pri upoštevanju dejstva, da se v Nemčiji ne dajo uporabljati fašistovske volilne metode, zaznamovati porast števila nacijonalnih poslancev kot odločno zmago nacijonalistične misli v boju proti nasprotnim frontam. In najsi je komunistična skupina tudi pridobila na mandatih, njen pre-višek ne odtehta zgub internacijo-nalnih grup. Vsi ti pojavi v evropskih državah skupno z vedno popuščajočo upravno politiko ruskih sovjetov upravičujejo trditev, da je ekstremnemu komunizmu v Evropi ptlklenkalo. Da bo to v najmanjšo škodo delavstvu samemu, nam pričajo dogodki zadnjih dni v naši najožji domovini. Mesto, da bi delavstvo v strnjenih vrstah korakalo Proti skupnemu sovražniku, se pusti °d svojih demagoških voditeljev zavesti do tega, da se vzajemno pobija s stoli in palicami na veliko veselje in korist tajnih inspiratorjev teh incidentov, edinih resničnih in-ternacijonalcev-rimskih klerikalcev. Da taki nosilci ideje diktature pro-letarijata ne morejo postati državi resno nevarni, je jasno in zato se nihče ne razburja in ne žalosti, če se dr. Lemež in njegovi zapeljanci derejo — živela sovjetska republika. Gnilih demagogov tipa s Turjaškega trga se bo narod sam otresel, to je njim samim najlepše pokazalo število udeležencev 1. majskega sprevoda. Navzlic temu neoporečnemu propadu komunistične fronte pa vendar niso politične razmere v naši državi razveseljive. Po šestletnem političnem kaosu zgleda, da smo dospeli na višek zmed. Ne katoliška in ne pravoslavna Velika noč nista prinesli našemu narodu Političnega vstajenja. Prazniki miru So se izkoristili za intrigiranje in umetno ustvarjanje razpoloženja. Dejstvo pa je, da niti »najbolj informirani« ne vedo točno, kakšen bo izhod iz sedanje krize. Ker prvič je sedaj krona odločno posegla s svojim vplivom v razplet vladajoče krize. A vendar izgleda, da bodo. vladarjeve besede našle pri politikih, lu jim je strankarska in osebna korist evaneelij, ravno tako gluha ušesa, kot so bili 6 let, in slepi za vse potrebe naroda in države. Opozicijonalni blok, katerega pro- gram je obstojal iz samih negativnih postavk, se v očigled potrebi, da bi se pozitivno udejstvoval, občutno krha. Poštenjaku Davidoviču dela največje preglavice šarlatan Radič, ki spušča za njegovim hrbtom z Dunaja v svet manifeste, ki se jim vse smeje. Po geslu, da podgane prve zapuste potapljajočo se ladjo, pa tudi slovenski klerikalci že gledajo z enim očesom, kje bi si našli gorek kotiček, da ne zgube prednostnih šans za volitve. To pot jim namreč grozi nov nevaren nasprotnik —r Radič, ki upa s pomočjo svojih milijonov in pa Prepeluhovega Avtonomista v^aj na delno osvojitev Slovenije. Z mirno razrešitvijo parlamentarne krize sploh ne računa nihče več in vse se mrzlično pripravlja na volitve. Zadnje intrige se koncentrirajo okoli vprašanja, komu bo poverjena volilna vlada. Vsled zadnjih Radičevih izpadov proti državi in kroni je prišel blok kot celota izven kalkulacije in ostaja le možnost koncentracije, ali pa Pašič-Pri-bičevičeve vlade, ki si je vzdela le-podoneče ime nacijonalne. Naj izpelje volitve kdor hoče, — eno je jasno —, da namreč narodova volja ne bo odločevala. Kdor bo imel več moči, več denarja in več demago-štva, ta bo v bodočem parlamentu nastopal kot representant ujedinje-nega naroda jugoslovanskega. V očigled tega tudi mi nacijonalisti ne moremo in ne smemo biti preveč skrupulozni glede volilne svobode in naša naloga bodi, da na vsak pritisk in teror od protinarodnih in separatističnih strank odgovorimo s podvojenim terorjem in pritiskom. Ker vedno si moramo biti svesti gesla, da je treba politiko voditi v korist naroda in če treba tudi prod njegovi volji. Pri sedanji razporeditvi političnih skupin je nedvomno, da se organizacija in niti njeni odgovorni voditelji pri prihodnjih volitvah v pozitivnem smislu ne bo uveljavljala. Nastopati bo pa morala, prosta vplivov bojujočih se strank, po lastnem prevdarku za zaščito integritete jugoslovanskega naroda in države. Puščala bo posameznim svojim članom prosto pot, da se uveljavljajo v okviru našega programa pri strankah, ki temelje na narodnem in državnem jedinstvu, nastopala bo pa kot cnola tam, kier bo tuj denar in vpliv skušal izpodkopavati krvne pridobitve naše svobode in našega ujedinjenja. V znamenju boja, najumazanej-šega in najnizkotnejšega, bodo pck tekali prihodnji meseci. Milijoni denarja, s katerim bi se dalo storiti neizmerno dobrega, se bodo trošili za volilno kampanjo — a uspeha ne bo nobenega. Vse dotlej, da bo tudi v Jugoslaviji zmagonosno prodrla nacionalistična ideja in da bo mlado pošteno življenje obračunalo s trohnobo starih predvojnih polizanih in intrigantskih politikov. Takrat bo nastopilo čiščenje in takrat bo za naš narod vstal — Rešenik. Dokler bo pa dr. Lukan upravičeval svojo politično karijero s krvjo, ki je bila prelita za našo svobodo in si bo dr. Ravnihar usurpi-ral dedščino dr. Tavčarjeve politične poštenosti in doslednosti — dotlej bodo lahko eksistirali v Sloveniji še vedno kandidati, kot je —-Prepeluh. —aka. Priporočamo vsem rodbinam KOLINSKO CIKORIJO izvrsten vridatek za kavo. DEŽNE PLAŠČE v veliki izberi najceneje pri JAKOB LAH, Maribor, Glavni trg 2. »PEKATETE«, TO JE JED! rad jih je gospod in kmet! So najcenejše, ker se zelo nakuhajo. Uene ©Islam Razvitje prapora trboveljske Or-june. Vse naše organizacije že sedaj ponovno opozarjamo, da razvije naša nadvse marljiva trboveljska or-, ganizacija svoj prapor dne 1. junija. Želimo, da ta proslava čim sveča-nejše uspe. V to svrlio pričakujemo polnoštevilne, obilne udeležbe in prosimo vse, posebno pa še sosednje organizacije, naj že sedaj pričnejo s predpripravami za poset. Število udeležencev naj se pravočasno javi na Orjuno v Trbovlje. VSEM ORGANIZACIJAM! Oblastni izvršilni odbor zadnjikrat odločno izjavlja, da bo vsakega člana, ki se ga v kroju zaloti v alkoholiziranem stanju, brezpogojno takoj izključil! Pozivamo vse mestne odbore Orjuna, da postopajo v smislu naše naredbe. Oblastni odbor. Društveni znaki. Oblastni odbor ima v zalogi večje število žen- skih in moških društvenih znakov, ki predstavljajo precejšnjo vsoto. Pozivamo vse organizacije, naj čimpreje preskrbe vse svoje članstvo z njimi, ker nam s tem olajšajo naše denarne težkoče. Povsod naj se vidi že po znaku, kako napreduje naša ideja. Vsak član je dolžan nositi znak s častjo in ponosom. Sramotni oder. Petovija. Javnosti je o »Petovi- ji«, ki je prava zalega inozemcev in gnezdo švabčarenja, še malo znano. V tej tovarni se je švabčarenje že tako razpaslo, da človek več ne ve ali je v Berolinu ali v svobodni Jugoslovanski državi. Krivda temu švabčarenju je ta, da je prvič tu zaposlen prokurist, kateri je glava pisarne, ta pa je Nemec inozemec. Kljub temu, da je v tovarni zaposlen že nad 3 leta, se še do danes ni mogel privaditi slovenskemu jeziku. Dobro pa vemo, da ta gospod že dobro zna slovensko, seveda zakaj bi govoril s strankami in uslužbenci slovensko, ko pa ima vedno tolmače na razpolago. Človeka je sram, ako stopi v pisarno in pozdravi v svojem domačem jeziku, a odzdrav dobi v tujem jeziku. Še hujši nemški zagrizenec pa je ravnatelj čevljarne g. Karl Bayer. Ta je pač prava nesreča za Slovence, posebno pa za naše domače delavce. Pred njegovim prihodom so bili v čevljarni po večini zaposleni sami Čehi, čim pa se je on priklatil, Bog ve od kod, so bili Čehi po njegovi zaslugi odpuščeni, zato, da je lahko oddal kruh svojim bratcem Nemcem, ki so kar trumoma prihajali v to tovarno, vsak s svojo družino in še s sorodniki, ki so vsi našli dovelj zaslužka. Naši delavci so se pa morali umakniti tujcu, ki jim odjeda kruh. Podjetje se pa seveda izgovarja, da so ti inozemci samo inštruktorji za naše delavstvo. Čudno, da po štirih letih to podjetje še vedno rabi inštruktorje. V začetku, ko je tovarna začela obratovati, naj bi nastavila dovelj domačega naraščaja, ki bi bil sedaj že popolnoma iz-vežban pri strojih in ne bi sedaj potrebovala niti enega inozemca več. Da, ko so bili Čehi tu, so tudi naši delavci delali pri strojih, čim pa je prišel zagrizenec Bayer, jih je pa odstavil od strojev, češ, ti ne razumejo in dobili so tujci kruh, naši pa, ki so preje delali pri strojih, morajo sedaj vlačiti kopita iz čevljev in iste zlagati. Ni pa samo to, da so po zaslugi tega Velenemca zgubili naši ljudje kruh, ta človek je cel paša v tovarni. Slovence preganja kjer le more, in to ne samo delavstvo, tudi nad uradništvom se je začel zadirati. Svetujemo mu, da miruje in da se zaveda, da je tujec in živi od Slovencev. Spodrinil je tudi iz stanovanja, kjer on stanuje, tri domače uradnike, češ, da ima on tam (s svoje soprogo in nečakinjo) premalo prostora. In res, uspelo mu je, slovensko uradništvo se je moralo umakniti iz sob in iste je sedaj on zasedel. Sedaj, ko je sam v celi hiši, lahko kuje načrte, preje mu ni bilo mogoče, ker mu Slovenec ni dišal v bližini. Vsakovrstne tiskovine prevzema in lično izdeluje Josip Krmpotič kartonaža — tiskarna — knjigoveznica — raztrir-nica in papirna industrija Naslov za Ljubljano poštni predal 165 Vir-Domžale, pošta Dob. JOSIP JUG - LJUBLJANA - M OSTI. NAZNANILO. Dovoljujem si slavno občinstvo, kakor tudi vsa podjetja opozarjati na moj na novo urejeni slikarski in crkoslikarski atelije ter na mojo že yeč let obstoječo pleskarsko in ličarsko delavnico. Vsa v to stroko spadajoča dela izvršim povsem točno in solidno ter z najboljšim materijalom, kakor pravimi angleškimi emajli, pristnim lanenim firnežem, finskim terpentinom itd. V naslednjem navajam povsem konkurenčne cene: za pleskarska in ličarska dela z emajliranjem z emajliranjem z emajliranjem z emajliranjem za slikarska in sobosiikarska dela dvakratni beli plesk ; Din 20- dvakratni rjavi plesk n 1250 dvakratni sivi plesk ....... J) 17-50 Pleskanje zidu, in sicer: firnežati in dvakrat pleskati . , , , 17-50 isto, toda sivo pleskati ...... « 15-- Speeljalna dela po dogovoru Din 35-- 32-50 30 — 27-50 slrop, bel, stene v svetli barvi z obrobno črto ali enobarvno borduro za kvadratni meter . . . za vsak nadaljnji odtisk bordure ....... stene, patronirane v eni barvi ........ vsaka nadaljnja barva • škropljenje v barvah pri kvadratnem metru . . . vlečenje sten pri kvadratnem metru...................... črtanje sten pri kvadratnem metru...................... apnena barva: Din 2'— 0"25 več 0-50 0-50 050 0-75 1 — n a * » D na kredo: Din 4‘— . 0-25 „ 0-50 , 0'50 za irkoslikarstvo ■ P u* P vsa v to stroko spadajoča dela. kakor na zid, les, pločevine, steklo itd. izvSujem po najnižjih konkurenčnih cenah.- Pleskanje železnih mostov. Za vsa izvršena dela jamčim dve leti. Priporoča se slavnemu občinstvu za cenjena naročila Naročila se sprejemajo v pisarni: Ljubljana, Rimska ctsta Ste v, 16. Cerkveno slikanje. JOSIP JUG LJUBLJANA« MOSTE. Stran 6. RGOVSKA BANKA D. D. LJUBLJANA DUNAJSKA CESTA STOT. 4 Podružnice: Maribor Novo mesto Rakek Slovenjgradec Slovenska Bistrica Ekspoziture Konjice Meža-Dravograd W - StroSkl pri vporabl bencina I Adaptiraj svoj avto, traktor ali stabilni motor s patent. H A G - generatorjem! Vozi z ogljem PETER KOZINA & Ko N®jn©ve]ši izdelek ORIGINAL goodvear v/eltsmoe za gospode. -- Za dame iahke galanterijske čevlje najboljši kvaSitet v najmodernejših oblikah. -- Izdeluje sedaj tudi higijenične čevlje za otroke. Prospekte in reference daje: JUGO-HAG LJUBLJANA, Bohoričeva ulica št. 24, Telefon štev. 560. sgggsss —► StroShi pri vporabl oglja I Prodala na malo in veliko Podružnica: ZAGREB ftačkoga ulka broj 3 Breg štev. 20, Aleksandrova cesta 1, Prešernova ulica (Seljak). Lastnik inž. Ferdo Kranjec. ... (Tiska Učiteljska tiskarna X Uubljanl, ; .Odgovorni urednik VI* ^ Oalzinja.