Leta 1960 sprejet sklep za združitev Most in Polja
V letu 1960 je v občini Ljubljana Moste izšlo pet itevilk Moščanske skupnosti - predhodnicc sedanje Našc skupnosti. V njih je nakopičeno toliko zanimivosti, da se jc kar težko odločiti, kaj bi povzeli in predstavili naiim bralcem. V prejšnji številki smo pisali o navdušeni odločitvi za gradnjo Toplamc v žeiezniškem trikotu Pod ježami. Danes pa bomo predstavili tedanji skiep ljudskega odbora občine Moste in Ijudskcga odbora občine Polje, da se obe občini združita v občino Ljubljana Moste - Polje.
Po petih letih dclovanja ledanjih občin v Slovcniji sc je pokazalo, da so prenekatere občine premajhnc in »pre-slabotne« za nadaljnji še hitrc jši razvoj. V Ljubljani so bilc pobude, da bi sc vse občine, razcn Ccntra, združile z zuna-njimi, sosednimi občinami, kot SiSka
-  Šentivid, Bežigrad - Črnuče, Vič
-  Dobrava in Moste-Poljc. V Mostah in v Polju jc bila imenovana skupna komisija, ki je pripravila clcmcnic za in proti združitvi obch občin. To poro-čilo je bilo izhodiščc širokih razprav, na katerih pa ni bilo nasprotovan j, kot nc v poročilu »elemcntov«, ki bi govo-rili v škodo združitvc. Tako sta na prcdlog SZDL oba občinska ljudska odbora brcz odpora sprcjcla na sejah obch zborov sldepe o združitvi obch občin v novo občino pod imcnom Ob-čina Ljubljana Moste-Poljc s scdcžem v  Mostah  v  novozgrajcni  občinski stavbi, Proleterska 1, kicr je šc danes.
Predlog je bil poslan v dokončno odlo-čitev Okrajncmu ljudskcmu odboru Ljubljana in izvršnemu svctu LRS v dokončno odločitcv Ljudske skupš-čine. Ker pa je bil vcs nadaljnji posto-pek več ali manj le formalcga značaja, so hiteli z organizacijskimi in tudi pro-storskimi pripravami, da bi lahko nova občina zaživela 1. januarja 1961. Teda-nji župan Most, Ciril Fain, je v pogo-voru zaživela 1. januarja 1961. Tedanji župan Most, Ciril Fain, jc v pogovoru z Moščansko skupnost dcjal, da je cdcn glavnih vzrokov združitvc ta, da se i njo ustvarja izrcdno močno skupno ekonomsko osnovo za nadali-9*i hitrejši in popolncjši industrijski, gospodarski in komunalni razvoj icr hitrejši dvig družbcncga standarda. Za petletno obdobjc razvoja 1% 1-1965 so načrtovaii zgraditi: tovorni kolod-vor, kurilnico, novo tovarno testcnin, parno pckarno, silosc in skladišča tcr
rckonstruirali Paprinico Vevče, Satur-nus, izdelali nov program kcmične in-dustrije, ki sc bo razvijala na ozcmlju industhjskcga področja v Zalogu. To-variš Fain jc v intcrvjuju še povedal, da imajo v načrtu tudi vclik kombinat za konzerviranje, ki bo cdcn največjih tovrstnih objektov v državi. V zvezi z gradnjo tega kombinata sc postavlja vclika naloga in polna odgovomost pred delovne kolektive Agrokombi-nata, tovarnc Emone in Zaloga, cmba-lažnega oddclka Saturnusa, Agroin-dusa ter kmetijskih zadrug...
Ciril Fain je v pogovoru že napovc-dal, da bo sedež novc občine in vseh političnih organizacij v stavbi bivše občine Moste. Za pridobitev dodat-nega prostora so sc lotili preurejanja I. nadstropja, stanovalccm tega nad-stropja pa so z najotim krcditom kupili primcrnejša stanovanja. Za potrcbc družbcnih organizacij bodo do konca leta 1961 zgradili na Kodeljcvem po-sebno poslopjc (Ob Ljubljanici 42). Občinski sindikalni svct, Dclavske uaivcrzc in Moščanska skupnost sc bodo presclili v doscdanjc prostorc postajc Ljudskc railicc, u pa bo dobila nove prostorc na Zaloški cesti. Glas-bcna šola na Kodeljcvcm bo zascdla
sproščcne prostorc v isti stavbi, ko pa bo dograjena nova kino dvorana, bo šola dobiia šc sedanje prostore kina Triglav...
To je le del obsežnega razvojnega programa nove občine Ljubljana Moste-Polje, ki je 1. januarja 1961. leta pričela veljavno obstajati. Nekaj načrtov se je kasneje drugače zasu-kalo, zlasti tisti o vclikem kombinatu za konzerviranje in kcmični industriji v Zalogu, pa novcm kinu in še nckaj. Vcndar je bila večina tedanjih načr-tov realiziranih in nova občina Ljub-Ijana Mostc-Polje se je hitro razvi-jala. Seveda je bilo za razvoj občine zelo ugodno splošno družbeno vzdušje. Pristojnosti okraja so tedaj kopnele na račun večje pristojnosli občin. Občina je dobila v svojo pri-stojnost dotnala vse, od katastiske uprave, bančnih poslov, zdravstvo, načrtovanja gospodarstva in kmetij-stva, do sodišča (občinska sodišča). To je bilo zlato obdobje razvijanja občine kot komune. Ljudje so tedaj imeli občutek, da so soobtikovalci, občine, da so občani. Slrahovito so želeli napredek, tega pa so videli predvsem v industriji.
S. GERLICA