DELAVSKA
ENOTNOST
	V S E E	DEŽEL —	Z DRU ŽITE	SE	U
1	,	■ ' v		
Danes na 5. strani:
POVSOD ENAKO — SLABO!
Četrtek, 5. marca 1964 Št. 9, leto XXII
ALI OSNUTKI STATUTOV ZADOVOLJIVO RAZČLENJUJEJO USTAVNA NAČELA DELITVE PO DELU
Meglena določila nikogar ne zadovoljujejo
Komaj enajst mesecev je minilo, ko je bila sprejeta zvezna ustava in zdi se, da so ponekod že pozabili njena temeljna določila in načela (ali pa jih niso prebrali). Ta trditev velja za tiste komisije oziroma sestavljalce statutov, ki niso upoštevali, kako obravnava ustava — sicer res z načelnega vidika — oblikovanje in delitev dohodka, čistega in osebnega dohodka v delovnih organizacijah.
V zvezni ustavi in sicer v njenem 9. členu je jasno in nedvoumno zapisano, da obsega samoupravljanje v delovni organizaciji zlasti pravico in dolžnost delovnih ljudi, da:
... razporejajo dohodek delovne organizacije iin zagotavljajo razvoj materialne osnove svojega dela; da delijo dohodek med delovne ljudi...
Najbolj preprosta in prav nič truda terjajoča rešitev bi bila, prepisati ti dve sicer splošni formulaciji v statut in s tem deklarirati v statutu to ustavno pravico. Žal se sestavljal« statutov v prenekateri delovni organizaciji niso niti toliko potrudili. Iz analize osnutkov statutov proizvodnih delovnih organizacij (sestavila jo je komisija za družbeno samoupravljanje pri RS ZSS) je mogoče razbratii, da v tretjini delovnih organizacij iz področja industrije sploh niso omenili ti dve pravici v osnutkih statu-
tov, da jih niso omenili v približno polovici delovnih organizacij iz področja gradbeništva, in da so jih pozabili omeniti v treh četrtinah osnutkov statutov iz področja storitvenih dejavnosti.
Torej, če je pravica, razporejati dohodek in ga deli ena izmed ustanovnih-samouprav-nih pravic in dolžnosti, potem je takšna »pozabljivost« vse prej kot upravičena. Pričakovali bi, da bodo, kot rečeno, najmanj v vseh statutih pokazali vsaj toliko prizadevnosti in milo rečeno vsaj prepisali ta načela. Ob vsem tem seveda vznika naslednje še pomembnejše vprašanje in sicer, kakšna je konkretizacija teh pravic in dolžnosti vsaj tam, kjer jo sicer »načelno« omenjajo v osnutkih statutov.
V zvezni in republiški ustavi je prav tako nedvoumno in jasno zapisano tole:
— vsakemu delovnemu člo-
veku v delovni organizaciji gre v skladu z načelom delitve po delu osebni dohodek, ki ustreza uspehom njegovega dela in dela delovne enote ter uspehom delovne organizacije kot celote.
Razumljivo je, da ustava v svojih temeljnih načelih — niti v posameznih členih — ne razčlenjuje in ne more podrobneje razčlenjevati načel delitve po delu. Družbena skupnost se tudi s tem svojim temeljnim aktom ne more in ne sme vmešavati v delitev znotraj delovne organizacije, kajti če bi se, potem bi sama negirala samoupravljanje. Notranja delitev je v celoti prepuščena kolektivu delovne organizacije. Določanje kriterijev in meril za delitev čistega in osebnega dohodka je vprašanje, ki naj ga ureja kolektiv sam s svojimi samoupravnimi akti, torej povsem razumljivo s statutom kot temeljnim samoupravnim aktom, vsaj z načelnega vidika, in podrobneje z ostalimi samoupravnimi akti, kot sta pravilnik o oblikovanju in delitvi čistega osebnega dohodka.
Nesmotrno (predvsem iz praktičnega vidika) bi bilo, da bi statut podrobneje urejal kriterije in merila za oblikovanje
VZROKI ZA POVIŠANJE CEN PREHRAMBENIM PROIZVODOM
DRAGA HRANA ZNIŽUJE STANDARD
Predsedstvo republiških sindikatov Slovenije je minuli petek razpravljalo o vplivu gibanja cen prehrambenih proizvodov na življenjski standard. Analiza realnih osebnih dohodkov in proizvodnje ter tržišča kmetijskih pridelkov, ki sta jo pripravili Komisija za gospodarstvo in Komisija za standard RSS, je bila podlaga za razpravo, ki je v glavnem zajela proizvodnjo in tržišče nekaterih skupin kmetijskih pridelkov (sadje in zelenjava, meso, mleko in mlečni izdelki), ob tem pa opozorila na visoke cene živil, ki ljudi veliko bolj prizadenejo kot dvig cen kateregakoli drugega blaga. Ob dejstvu, da draga živila povzročajo velike motnje v našem standardu, je biloi treba nujno poiskati posredne in neposredne vzroke takega stanja. Zaključke, ki so jih po razpravi sprejeli, bo predsedstvo Republiškega sveta sindikatov poslalo Izvršnemu svetu kot prispevek k problematiki kmetijstva, o kateri bosta razpravljala v prihodnjih dneh Republiška skupščina in GO SZDL.
Krivulja cen hrane na splošno se v zadnjih letih močno dviga navzgor, posebej še rastejo cene kmetijskim pridelkom. Ne glede na nihanja cen Po posameznih mesecih in tudi Po posameznih krajih v Sloveniji, ki so dokaj občutna, so indeksi cen za kmetijske pridelke bili leta 1960 — 74, 1961
—	93, leta 1962 — 100, leta 1963
—	118 (v oktobru celo 123).
Čeprav, žal, nimamo statističnih podatkov za spremljanje življenjskih stroškov po področjih, saj jih še vedno zajemamo po že od leta 1961 veljavni listi, ki pa registrira indeks cen življenjskih stroškov Po povprečni jugoslovanski listi Potrošnje (Slovenija pa je po življenjskih stroških najdražja), nam podatki, ki govore, da povprečna družina daje za prehrano 50 % vseh družinskih izdatkov, le postavljajo problem standarda kot zelo akuten. Pri družinah z nizkimi skupnimi prejemki se izdatek za prehrano zviša celo do 70 %.
Cene prehrambenim artiklom rastejo, to pa vpliva na iivlien.iskl standard, vpliva na
realni osebni dohodek. Kljub tendencam skladnega večanja osebnega dohodka z rastjo produktivnosti postaja razkorak med nominalnimi in realnimi osebnimi dohodki vsak dan večji. Ce primerjamo indeks nominalnega osebnega dohodka, življenjskih stroškov in realnega osebnega dohodka za enega zaposlenega v Sloveniji bomo videli, da je temu res tako: indeks za vse tri elemente leta 1962 je 100. Oktobra 1963 pa je bil nominalni OD 129, življenjski stroški 108 in realni OD 119.
Kaj je krivo tako skokovitemu gibanju cen nekaterih kmetijskih pridelkov? Krivda je v proizvodnji in trgovanju. Vendar pa je tak odgovor prekratek, kajti v obeh dejavnostih so tako subjektivni kot objektivni vzroki, da krivulja cen sili navzgor.
PERSPEKTIVA
DOBRO ORGANIZIRANA DRUŽBENA PROIZVODNJA
Vsekakor prevzema družbeni sektor kmetijske proizvodnje vse večje odgovornosti pri oblikovanju življenjskih stro-
škov in s tem vpliva posredno na osebni dohodek in materialno zainteresiranost delovnih ljudi. Važno je, kdaj in v kakšnih pogojih bo družbeni sektor lahko kril potrebe nekmečkega prebivalstva v potrošnih središčih v vseh osnovnih živilskih proizvodih. Vendar pa razvoja ni mogoče prehiteti, čeprav ga je prav gotovo možno pospešiti. Vendar pospešiti ob upoštevanju vseh čini tel j e v, ki so pri tem pomembni.
Kljub temu, da so družbena posestva od leta 1956 podvojila svoje površine na 69.000 ha in imajo kmetijske organizacije že skoraj 32.000 ha zemljišč, privatna kmečka proizvodnja še vedno zajema precejšnje obdelovalne površine (cca 89 °/o) in ustvarja skoraj 70 °/0 tržnih viškov. Ne samo količina, tudi proizvodna cena teh viškov je zaenkrat pomemben faktor, na katerega smo v zadnjih letih skorajda pozabili. Družbeni sektor je premajhen, da bi nanj omejevali sodobno agrotehniko in le na njem ustvarjali hektarske donose, višjo produktivnost. Vključevanje individualnih proizvajalcev v družbeno proizvodnjo je zatorej kompleksna naloga, ki zahteva načrtno in sistematično delo in dolgoročne programe.
V kompleksno reševanje kmetijske proizvodnje pa spada tudi stimulacija zasebnega proizvajalca, da ta proizvodnja pri njem ne bo stagnirala. Ob tem mora tudi v odnosu do zasebnega kooperanta veljati načelo nagrajevanja po vloženem delu. Ce so njegovi višji dohodki rezultat vloženega dela, če je z njimi stimuliran za višjo proizvodnjo, kvaliteto in sortiment. potem bo to vsekakor pozitiv-
(Nadaljevanje na 3. strani)
V OKVIRU
Podatki o gospodarski škodi v delovnih organizacijah, prevelikih in premalo pretehtanih investicijah, neizkoriščenih zmogljivostih, neprodanih zalogah, nerentabilni proizvodnji, slabi organizaciji dela, vse to kaže, da nekatere odločitve niso bile premišljene, obljube slabo izpeljane, napravljena je bila gospodarska škoda. Zal pa ta gospodarska škoda ni nekaj nestvarnega, temveč živo prizadene skoraj slednjega proizvajalca. In nič kolikokrat so si proizvajalci že zastavili vprašanje: Kdo je za to kriv? Kdo je za to odgovoren? Koga so zaradi tega klicali na odgovornost?
Naše pravo tako povzročene gospodarske škode še ne obravnava kot kaznivo dejanje, čeprav je razumljivo, da potem to škodo čutijo in plačujejo nekrivi. Morda bo kdo oporekel: Ti ljudje se vendar s to škodo ne okoriščajo. Res je. Tudi tovarna, ki spusti v potok nekaj kilogramov kemikalij in žato pomre ribji zarod, plača odškodnino, čeprav s tem ni imela nobene neposredne koristi. Če se nekdo zaleti z avtomobilom v ograjo, lahko predpostavljamo, da ni tega storil nalašč, od tega zanesljivo nima koristi in če ni zavarovan, plača škodo, ker jo je pač povzročil.
Razpisujemo nagrade za dobre urbanistične rešitve. Prav! Zakaj ne razpisujemo nagrad za izgraditev objekta, ki bi bil zgrajen po predvidenem predračunu, v obljubljenem roku, v kvalitetni izvedbi. Najbrž teh nagrad še precej časa ne bi bilo treba izplačevati.
KDO BO ODGOVARJAL?
Toda kljub temu, da je bilo veliko gradenj potrebno spreminjati zaradi slabih načrtov, da je bila pri tem ugotovljena škoda, nobenega projektanta še niso poklicali pred sodišče. Je že odgovarjal kak. inženir za prekoračen investicijski načrt? Je odgovarjal, če po rekonstrukciji ni bilo predvidene proizvodnje? Je že kdo odgovarjal za četrtin-ske, polovične investicije v kmetijstvu, ki niso dale gospodarskih rezultatov? Je odkritje leta 1964, da naj dajo krave na leto 3000 litrov mleka? Je že kdo odgovarjal, za neizpolnjen letni gospodarski načrt?
Kdo je plačeval krivdo za slabo kvaliteto proizvodov? Celotni kolektiv, ne pa tehnično vodstvo!
Še in še bi lahko naštevali. Toda bolj važno kot naštevanje grehov je, kaj bomo ukrenili, da se v bodoče te in podobne slabosti ne bodo več dogajale?
Statuti delovnih organizacij, ki pomenijo »malo ustavo«, bi prav gotovo morali vsebovati načela, kakšne so materialne odgovornosti za povzročeno gospodarsko škodo.
Iz analize republiškega sveta Zveze sindikatov za Slovenijo je razvidno, da je izredno malo določil, ki bi navajala, kakšna je odgovornost strokovnjakov za nestrokovne odločitve, za površnost in malomarnost. Ta določila vsebuje samo 24% statutov s področja industrije, 10 s področja gradbeništva, trije statuti š področja kmetijstva.
Zdaj, ko so statuti v zaključni razpravi, bi bilo nujno, da bi pbleg konkretizacije številnih določil tudi predvideli, kakšne so odgovornosti za storjeno gospodarsko škodo. Toda ne samo za delavce, za vsakogar, ki jo je povzročil. Vsa prizanašanja, vsa. prikrivanja in zgovarjanja na. »objektivne« vzroke nesporno povzročajo škodo, ki gre v milijone in milijarde.
Bodo proizvajalci mirno dopustili, da kdorkoli neodgovorno zapravlja rezultate njihovega dela, da prejema visoke dohodke za delo. ki ga slabo in celo neodgovorno . opravlja? Skrajni čas je že, da tudi tu napravijo — red!
VINKO TRINKAUS
in delitev čistega in osebnega dohodka. Podrobna določila, če bi jih seveda vseboval statut, bi terjala nenehno spreminjanje načel statuta, najmanj kar je, pa prav teh njegovih delov.
Delovna organizacija je namreč podrejena nenehnemu utripu splošnih gibanj gospodarstva, vplivu trga itd. Njen nadaljnji razvoj je odvisen še od vrste drugih činiteljev. Konkretizacija teh načel — podrobno naštevanje meril in kriterijev, ključev, odstotkov itd. — bi povzročila najmanj kar je, da bi bil statut za člane delovne organizacije nepregleden in bi ga nenehno spreminjali. Toda s tem še ni rečeno, da ne bi v statutu vsaj načelno Opredelili merila in kriterije, s katerimi bi konkretizirali pravico članov delovne organizacije, da delijo dohodek. Pri delitvi, ki je samoupravna pristojnost delovnih kolektivov, gre namreč za sklop vprašanj, ki jih je potrebno v statutu opredeliti vsaj z načelnega vidika, da jih lahko potlej podrobneje razčleni delovni kolektiv v drugih samoupravnih aktih Gre namreč za to, da
—	urede režim oblikovanja sredstev za osebno potrošnjo v razmerju do gibanja gospodarskih uspehov;
—	uveljavljajo osnovna merila in kriterije, na temelju katerih imajo posamezni člani kolektiva, ki izpolnjujejo zahteve meril in kriterijev, pravico do udeležbe na osebni dohodek.
Prav tako kot osnutki statutov številnih delovnih organizacij ne izpolnjujejo pričakovanj glede tega. da bi vsebovali osnovno ustavno in samoupravno pravico delovnih ljudi glede delitve dohodka, jo izpolnjujejo še manj glede konkretizacije teh načel. Iz omenjene analize je mogoče razbrati, da teh pravic ne konkretizira niti polovica osnutkov statutov s področja industrijskih delov-
(Nadaljevanje na 2. strani)
BBBBBBBBBBBBBBBBBHBflBBBBBreBlKBBHBBBBBBBHHHBHIBnHHBIIHBHBlSHBIHiBIBa
B
BSBaSSBBHSHiaBBliaBailBSgBSHBSHBBHBBBBBBHHBBBBBBBBaBBieSSBBBBBSHBBgBBi
Nedeljski sprehod
O STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU
DOLGE PERUTI POTRATNOSTI
Premalo cenjene milijarde — Stare hiše niso za odpad — Hono-raromanija na škodo vzdrževanja hiš — Strehe puščajo, hišni sveti pa kupujejo bojlerje, dnevno časopisje in kolonjsko vodo — Nekatere stanovanjske skupnosti poznajo samo grablje — Stanje hiš in njihova finančna moč — nepregleden gozd — Kdo bo pristrigel peruti potratnosti?
Revni smo in bogati obenem.
Revni?
Baje bi morali v posameznih republikah za 35 do 50«/o povečati stanovanjsko gradnjo, da bi v 20 do 30 letih vsi državljani sodčbito in udobno stanovali. Poleg tega statistiki trdijo, da so jugoslovanske hiše v povprečju že precej prekoračile Abrahamova leta. V ljubljanski občini Center znaša povprečna starost hiš 65 let...
Bogati?
Da, bogati. 22 milijard so vredne samo hiše v središču Ljubljane, čeprav je 3254 stanovanj in 677 poslovnih prostorov v družbeni lasti po starosti prekosilo Metuza-lema.
Na veliki zvon pa obešamo samo revščino, medtem ko o bogastvu raje molčimo in — in po malem šarimo z njim. Morda ni prav, da pišem v prvi osebi množine, ker nismo vsi neposredno krivi potratnosti, posredno pa jo omogočamo z brezbrižnostjo do hiš in vsega, kar se v njih in z njimi dogaja.
DAJMO, DOKLER GRE
Laže, seveda, šarijo z bogastvom tisti, ki so bolj bogati. To je
stanovalci novejših hiš. Stanarina je višja, hišnim svetom ostaja več sredstev za redno vzdrževanje in upravljanje, popravil je pa (razen v čisto novih hišah) manj kot v starih.
Lahko si, na primer, privoščijo bojlerje namesto peči na drva v kopalnici — kolektivno — in izkupiček od navadnih peči, ki še niso bile amortizirane, porabijo za vgraditev sodobnejših grelnikov za vodo.
Pri natančnejšem pregledu poslovanja nekaterih hišnih svetov je kontrolna komisija Stanovanjskega sklada občine Center ugotovila še hujšo potratnost v novih in starih hišah. Hišni svet, mogoče ni samo eden, je kupoval kolonjsko vodo za desodorizacijo stranišč brez odplake, neki drug je nakupil lani toliko mila, da bi zadoščalo za čiščenje vseh stanovanj, če ne bi imela parketa. V blagajniškem dnevniku hišnega sveta pa piše, da so ga porabili za ribanje cementnega stopnišča, ki se običajno samo briše. Neki predsednik hišnega sveta je s hišnim denarjem plačeval celo Ljubljanski dnevnik (ne Občana, iz katerega bi morda zvedel, da si je s tem prilastil za spoznanje preveč pravic do skupne blagajne).
Z dobrim stanovanjskim gospodarstvom je navzkriž tudi to, če si hišni svet izposodi od stanovanjske skupnosti 300.000 din za popravilo strehe, potem pa denar porabi za peči, ki jih stanovalci ne potrebujejo. Ali pa najame kredit za gradnjo kopalnic, za pre-
ll!!llllll!llllllll!llllllllllll!lll!llll!!lllllllllllll!lll!ll!!llllllllllllllllllllllllllllllll!lllllll!llll!lllllllllllll!llllllllll!lllll|]|lllllllllll!lllllllllllllllllll!lllllll!!!ll!llllll|lllllllllllillll!lllllll||l]|||lll|||lll
MEGLENA DOLOČILA
NIKOGAR NE ZADOVOLJUJEJO
ostanek pa predsednik sebi in svojemu najboljšemu prijatelju kupi še tekač in za oba nabavi podolit...
HONORAROMANIJA
Bolj razširjena kakor sporni nakupi pa je honoraromanija. Upravni stroški iz leta v leto naraščajo. Porast je deloma upravičen s tem, ker morajo hišni sveti zadnje čase plačevati vse družbene obveznosti na osebne dohodke, dosti več pa je neupravičenih.
Zelo pogosten je na primer honorar za zamudo na rednem delovnem mestu zavoljo poslov v zvezi z upravljanjem hiše. Od 1000 dinarjev se je pri nekem hišnem svetu v letu dni dvignil honorar že na 1900 dinarjev. Knjigovodska dokumentacija? Z roko ali s pisalnim strojem napisana izjava »honorarna«, da je med rednim delovnim časom izredno opravljal to in to delo za hišni svet. In njegov podpis.
Snažilkam so se povečali honorarji.
Blagajniki dobivajo večje nagrade.
Skratka — skoraj polovica sredstev, s katerimi razpolagajo hišni sveti, gre v občini Center v Ljubljani samo za upravljanje. 210 milijonov od 500 milijonov.
Ob tem pa: na mnogih hišah pronica voda v stanovanja, ker streha ni obnovljena, marsikje bi bilo potrebno menjati vso strešno konstrukcijo, pa ni denarja.
IZPUŠČENE VAJETI
Teh spodrsljajev bi bilo vsaj polovico manj, če bi bili zbori stanovalcev pogostejši in če bi imeli boljši pregled nad hišnimi izdatki. V več hišah se stanovalci zberejo samo ob volitvah in »reda radi« zvedo še nekaj neobrazlože-nih številk iz letnega obračuna, ki ga je sestavil tovariš predsednik, četudi imajo kake pomisleke o izdatkih, dosti ne pomaga. Denar je porabljen, s tožbo bi pa dregnili s sršenje gnezdo. Po zakonu o stanovanjskih razmerjih so hišni sveti odgovorni hiši kot pravni osebi za škodo, povzročeno z malomarnostjo, toda hiša ni Človek, ampak jo pred sodiščem zastopa predsednik hišnega sveta. Na zatožni klopi bi se torej znašel en sam človek kot tožnik in obtoženec, člen 78, ki govori o tem, bi bilo treba bolj opredeliti,1 kakšen naj bi bil postopek zoper, krivce in kdo naj ga uvede.
Da bi postali stanovalci bud-nejši nad gospodarjenjem hišnih svetov, mislim, sami po sebi, skorajda ni verjetno. Vsakdo ima svoje skrbi in dvigne glavo samo takrat, kadar drugi več dobijo iz hišnega denarja kakor on. Vsakdo tudi ne pozna zakona o stanovanjskih razmerjih in občinskega odloka o vzdrževanju stanovanj. Tega še vsi hišni sveti ne poznajo, kakor so pokazale revizije ...
Toda za pomoč hišnim svetom smo ustanovili stanovanjske skupnosti! Po 3 in 5 °/o stanarine in najemnine dobivajo za to. V ljubljanski občini Center je ta prispevek vreden omembe, saj znaša ca 50 milijonov. In kaj stanovanjske skupnosti nudijo hišnim svetom? Vse servisne usluge, ki so jih organizirale, morajo hišni sveti posebej plačati. Razna hišna popravila so prav tako draga, kakor če bi jih opravili drugi obrtniki. Najbrž je pripomba, da imajo stanovanjske skupnosti samo grablje za hišne svete, vil pa ne, umestna.
Vsaj z nasveti bi jim lahko pomagale. V Ljubljani je veliko hišnih svetov obnovilo fasade, prepleskalo zadnjo stran hiše, nabavilo žaluzije za vsa stanovanja,
strehe pa še vedno puščajo, tako da je podstrešje razstavišče starih lavorjev in loncev, ki naj bi prestregli podnebesno močo in njeno pronicanje v vrhnja stanovanja. Večkrat seveda brezuspešno. V mnogih primerih so se drugotnih nalog najprej lotili zaradi nevednosti.
Zdajšnja spoznanja pa so prepozna. Marsikatera izmed teh starih hiš, ki ima preluknjano streho, je za deset let naprej tako zadolžena, da je onemogočeno sleherno popravilo. Desetletno odlašanje s popravilom strehe pa bi bilo vsaj tako negospodarno kakor nakup žaluzij, preden je streha v redu.. Zato se zdi umesten predlog, naj bi v prid dobrega stanovanjskega gospodarstva dotirali takšne hiše, da jih čimdalj ohranimo.
To bi bila seveda potuha slabim upravljavcem, če ne bi hkrati izboljšali nadzora nad gospodarjenjem hišnih svetov. Narodna banka, ki zanje opravlja finančne posle, je včasih lahko zavirala uporabo sklada za upravljanja v korist sklada za vzdrževanje. Odkar sta sklada združena, pa ji je to bolj ali manj' onemogočeno.
Občinska skupščina Ljubljana-Center je nadzor zaupala stanovanjskemu skladu, toda delo je precej otežkočeno, ker nima rednega pregleda nad poslovanjem hišnih svetov, ki jih je v tej komuni 900.
S skupnim servisom za finančno bančno poslovanje, ki ga je nedavno predlagal stanovanjski sklad hišnim svetom, bi bil problem rešen. Hišni sveti bi še vedno samostojno razpolagali s tistim delom stanarine, ki je namenjena rednemu vzdrževanju in upravljanju, prisiljeni pa bi bili — v skladu s predpisi — prepričljivo dokumentirati vse izdatke. Prenehala bi tudi praksa, da nekateri hišni sveti ali vsaj njihovi predsedniki, mislijo medtem, ko imajo hišne vajeti v rokah, predvsem na svoja stanovanja in na stanovanja tistih sosedov, ki so jim najbolj pri srcu, ne pa na hišo kot celoto in na njene glavne potrebe. Razen tega bi se samoupravna vodstva znebila poti v banko in honorarjev, izdanih na račun za- I mud v službi in knjiženja, saj je stanovanjski sklad pripravljen vse to brezplačno opravljati.
Ali bo zamisel uresničena ali ne, je odvisno od hišnih svetov. Zakaj pogojnik? Ko pa nekateri hišni sveti temu nasprotujejo, češ da potem ne bi imeli nobene besede več.
Pogled v njihove < dosedanje knjigovodstvo bi morda .ta odpor pojasnil, teže bi ga nemara — opravičil.
MARIOLA KOBAL
DELAVSKA
ENOTNOST
Glasilo KtrpuDliSKegb svena ZSv za Slovenijo Izdaja CZP L1ud ska pravica v Ljubljani Lisi le ustanovljen 20 novembra 1942. Urejuje uredniški odbor Glavni tn odgovorni urednik
VINKO FRINKAUS
Naslov uredništva m uprave Ljubljana. Kopitarjeva ul 2 poštni predal 313-VI. telefon uredništva 33-722 in 36-672, uprave 33-722 In 37-501 Račun pri Narodni banki v Ljubljani U NB 600-11/1-365 — Posamezna številka stane 20 din — Naročnina 1e: četrtletna 950. oolletna 500 In letna 1000 din — Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tisk ln klišeji CZP »Ljudska pravica* Ljubljana
(Nadaljevanje s 1. strani)
nih organizacij, da jih konkretizira komaj tretjina iz področja delovnih organizacij v gradbeništvu, in potlej ni nič čudnega, da je še veliko slabše glede tega v delovnih organizacijah storitvenih dejavnosti.
Ob takšnem obravnavanju teh nadvse pomembnih zadev se nam nehote vzbuja vtis, da je vse to, kar je osnona ustavna in samoupravna pravica, prepuščeno »nekomu« v delovni organizaciji, nekim »nedoločenim« organom. In prav takšna nejasnost, nepreciznost, daje možnost posameznikom ali skupinam posamenikov, ki so na ustreznih položajih, da uveljavijo svojo samovoljo, in da jim tega nihče ne more očitati. Praksa opozarja, da je delitev dohodka eno izmed najbolj občutljivih vprašanj. Iz.posameznih osnutkov, oziroma iz obravnavanja teh zadev pa tega ni mogoče razbrati. V številnih primerih se zadovoljujejo samo s splošno formulacijo: »Da se osebni dohodki delijo po delu«, prezro pa ob tem seveda kakršnekoli konkretnejše normative in kriteriije. In vendar bi bilo smotrno, da bi v statutih zapisali vsaj to, da so merila za delitev osebnih dohodkov med delovnimi enotami, skupinami in posamezniki:
—	kakovost in količina vloženega živega dela
—	količina proizvodov
—	stroški proizvodov
—	kvaliteta
—	delovni čas in druga ekonomska, organizacijska, tehnična, finančna in naturalna merila o uspešnosti dela in priso-janju osebnega dohodka za to uspešnost.
Konkretizacija načel delitve po delu je torej odprto vprašanje osnutkov statutov delovnih organizacij. Premajhna konkretnost ne pove nobenemu članu delovnega kolektiva, od česa je pravzaprav odvisen njegov dohodek, kaj mu je storiti, da bo večji. Še več, takšna neopredeljena in meglena določila v osnutkih statutov lahko ustvarijo nezaupanje tudi do nagrajevanja p0 delu. In to so tudi plodna tla za uravnilovske težnje, za delitev osebnih dohodkov neodvisno od gospodarskih rezultatov (vsaj za skupino zaposlenih) ter podobne anomalije, ki jih srečujemo v praksi vsak dan in si obejtamo, da jim bodo korenine spodrezane vsaj odtlej, ko bodo sprejeti temeljni samoupravni akti — statuti.
PETER DORNIK
Starih predsodkov ni več. Tudi moški že pridno pomagajo
IBIIIllllMillllllllllllllllllllllMIllllimillllllllllllilllllllllllllllllillllilllllllfflllllMIIIIIMIllllIllllIlIlIlIlllIlillllllllllliiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiia^	...,IIIIIIIIIII|II„I................
NAPETI PRORAČUN OBČINE
V	SLOVENIJI JE ŽIVLJENJE PRECEJ DRAŽJE KOT V OSTALIH PREDELIH DEŽELE. TU SO DRAŽJI NE SAMO KMETIJSKI IN PRF{HRAMBE-NI PROIZVODI, TEMVEČ TUDI OSTALI. EDEN IZMED GLAVNIH RAZLOGOV ZA PODRAŽITEV JE V TEM, KER SLOVENSKE OBČINE UPORABLJAJO MAKSIMALNE STOPNJE MALOPRODAJNEGA DAVKA, DOPOLNILNEGA DAVKA NA PRISPEVEK OSEBNIH DOHODKOV ITD.
V	VSEM TEM, V DOPOLNILNIH UKREPIH IN RAZPRAVAH OKOLI NJIH - JE V OSPREDJU OBČINA LJUBLJANA-CENTER, KAR JE BIL TUDI POVOD ZA RAZGOVOR, KI GA JE IMEL NAS LJUBLJANSKI DOPISNIK JOVAN PJEVIC Z INŽENIRJEM DRAGOM LIPIČEM, PREDSEDNIKOM OBČINSKE SKUPŠČINE LJUBLJANA-CENTER.
Ekonomska politika: Ali so točne informacije, ki govore o tem, da tudi občina Center, čeprav ustvarja na prebivalca prek milijon dinarjev narodnega dohodka, financira pretežni del proračunske potrošnje iz dopolnilnih izvorov, oziroma, da so glavni činitelji te potrošnje zaposleni prebivalci in ne tako imenovani skupni deljivi viri dohodkov.
D. Lipič: Vaša informacija je točna. Naša komuna ustvarja visok narodni dohodek na prebivalca, toda hkrati s tem ima tudi velike obveznosti in izdatke. Dohodek, ki nam ostaja iz skupnih virov, ki se dele med občino, okraj, republiko in federacijo, je tako-rekoč minimalen glede na naše potrebe. V skupnih proračunskih dohodkih za leto 1964 namreč so-
delujejo sredstva iz tega izvora komaj v znesku 1325 milijonov dinarjev ali 33«/o.
E. p.: Torej lahko pridemo do zaključka, da boste dve tretjini proračunske potrošnje v znesku okoli 2740 milijonov dinarjev financirali iz posebnih, tako imenovanih občinskih virov. Kateri so ti vir??
D.	Lipič: Če govorimo nasploh, je glavni7 vir dohodka dohodek občanov. Ti financirajo, kot ste sami ugotovili, dve tretjini skupne potrošnje komune. Iz dopolnilnega vira pa so najvažnejši maloprodajni davek (5«/o) in dopolnilni proračunski prispevek v višini 15 »/o. Iz" prvega bomo dobili letos okoli 1200 milijonov ali 44,0 o/0 in iz drugega okoli 615 milijonov ali 22,6 0/0 od skupnih dopolnilnih sredstev. Ti dve postavki namreč predstavljata skupno okrog dve tretjini vseh dopolnilnih ali okoli 45 0/0 skupnih proračunskih dohodkov. %
E.	p.: Ali niso to prevelike obveznosti ne samo za občane, temveč tudi za delovne organizacije, ki prav tako prenašajo del teh proračunskih izdatkov? Na kakšnih ekonomskih osnovah temelji takšna politika občinske skupščine, in, ali je v resnici nujno, da
občane in organizacije, kjer so le ti zaposleni, obremenjujete z tolikimi »davščinami«.
D. Lipič: Ne morem, razumelji-vo, trditi, da so kriteriji, ki jih uresničujemo, najobjektivnejši in najrealnejše zrcalo dejanskega razvoja in potreb komun. Toda številne analize, ki smo jih izdelali in o njih razpravljali na zborih volivcev in v delovnih organizacijah opozarjajo, da so potrebe občine, oziroma skupne potrošnje prebivalcev in delovnih organizacij-, ocenjene dokaj realno. Kot sem že dejal, so sredstva, ki ostajajo občini po razdelitvi skupnega dohodka tako majhna, da z njimi ne bi mogli zadostiti niti najnuj-šim potrebam in bi bila komaj zadostna za planirane izdatke občinske uprave, sodišča, za odplačila poprej prevzetih obveznosti glede anuitet in regresov in za funkcionalno vzdrževanje javne razsvetljave, parkov in ulic. Če bi se odrekli dohodku od prometnega davka, maloprodajnega davka, ne bi imeli sredstev za financiranje številnih drqžbeno nujnih izdatkov. Samo za financiranje šolstva potrebujemo letos okoli 1844 milijonov dinarjev. S tolikšnimi sredstvi bomo razpolagali — zahvaljujoč dopolnilnemu proračunskemu prispevku na osebne dohodke — ki je s sklepom namenjen za financiranje ustanov, namenjenih za dnevno prebivanje otrok in za šolstvo. V skupnih
sredstvih za šolstvo znaša ta dohodek približno 30 0/0.
E. p.: če smo vas dobro razumeli, ste torej vi uveljavili ta prispevek samo zaradi šolstva. Ali so potrebe šolstva tolikšne, da je potrebno uveljaviti maksimalno stopnjo do 15 e/o? Videti je, da ste najprej Sestavili plan potreb, potem pa iskali dopolnilne vire sredstev zato, da bi ga uresničili. Ali ne bi bilo logičneje, če bi najprej ugotovili, s kolikšnimi sredstvi razpolagate in bi potlej temu prilagodili svoj plan potreb. Drugače povedano, da se »stegnete tako, kot je dolga odeja«.
D. Lipič: Za maksimalno stopnjo tega prispevka smo se odločili iz dveh osnovnih razlogov. Prvič zato, ker smo glede na spremembe v sistemu oblikovanja proračunskih dohodkov z »žirom na mesto stanovanja in ne glede na delovno mesto, izgubili precejšen del dohodka in sicer zato, ker je iz drugih komun zaposleno na našem področju okoli 20.000 občanov. Drugi razlog je v tem, ker smo predvideli, da v dveh ali treh naslednjih letih uresničimo za vse dijake osnovnih šol pogoje, -da bodo obiskovali šolo v eni izmeni in da bodo prosti čas, to je ves dan, prebili v šoli. Prav tako smo predvideli tudi uresničitev pogojev za to, da bomo v družbenih ustanovah imeli vso predšolsko mladino zaposlenih staršev. Z rednimi sredstvi iz proračuna financiramo
normalno poslovanje teh ustanov, z dopolnilnimi proračunskimi sredstvi pa razvijamo mrežo šol glede na določen program.
E. p.: Ali je nujno, da vaša komuna v razmeroma kratkem času zgradi takšno mrežo predšolskih in šolskih ustanov? Ali ni to preveč prenapet razvoj samo ene družbene službe na račun ostalih delovnih organizacij — gospodarskih in negospodarskih?
D. Lipič: Za takšen razvoj smo se zavestno odločili, čeprav gre nedvomno za pospeševanje šolstva. Z uresničitvijo tega programa med drugim neposredno vplivamo tudi na povečanje produktivnosti dela zaposlenih žena. V naši občini so žene na 55 «/„ delovnih mest. Zato, da bi se lahko same in tudi drugi člani njihovih družin bolj posvetile delu na delovnem mestu, jih je treba v čim večji meri osvoboditi skrbi glede otrok, ko so zaposleni. Ko bo za vse otroke prek vsega dneva preskrbljeno, se bodo lahko starši bolj kot doslej ukvarjali s strokovnim izobraževanjem, z delom v družbenih organih, se posvetili zabavi itd. če bi, recimo, sredstva, ki so namenjena za uresničitev takšnega programa, prepustili delovnim organizacijam, bi bil učinek precej manjši. Podjetje bi po vsej verjetnosti tudi ta del sredstev uporabilo za osebne dohodke in ne za sklade.
DRAGA HRANA ZNIŽUJE STANDARD
(Nadaljevanje s 1. strani)
no vplivalo na tržišče. Taki stimulaciji naj bi podredili tudi sistem regresov in premij.
VISOKE PROIZVODNE CENE NA DRUŽBENEM SEKTORJU
Največji disproporc med proizvodno ceno pri privatnikih in na družbenem sektorju »e pokaže pri mleku in mesu. T>a tudi skoraj usodna posledica nestimulacije privatnikov. Družbeni interes za čim večjo potrošnjo mleka in mlečnih izdelkov je velik, zato je mleko z družbenega sektorja visoko pre-mdrano (15 din zveza, 7.5 republika in 7.5 občina). Polna lastna cena litra mleka v družbenem sektorju je pri posameznih proizvajalcih od 65 do 110 dinarjev. Odkupna cena za liter mleka pa je od privatnikov 42 dinarjev za liter.
Čeprav je pravilna orientacija, da mleko proizvajajo specializirani obrati družbenega sektorja in smo z oskrbo mleka v zadnjih letih napredovali, vendar je zaenkrat mleko od privatnikov veliko cenejše in nenadomestljivo. Vendar ga je Vedno manj, kajti 42 dinarjev za liter za proizvajalce ni stimulacija. Ker kmet ni zainteresiran za odkup mleka, tudi krav ne bo redil. In končno, ker nima krav, tudi telet nima. Družbeni sektor pa računa, da bo teleta za svoja pitališča (ki so že sedaj nezasedena, čeprav so stala pol milijona na rep), dobil prav od privatnikov. (Torej nam ob taki »politiki« ne Preti samo ponovno zvišanje cen, temveč tudi pomanjkanje blaga, mleka in predvsem mesa.)
SO DELAVCI NA POSESTVIH KRIVI ZA VISOKE CENE?
Vzroki za visoke proizvodne cene in razen tega tudi za izgube kmetijskih organizacij so v dosedanji usmeritvi investicijskih vlaganj. Predvsem nastajajo zaradi nesmotrnosti in ne-vsklajenosti investicij. Usmerjeno financiranje investicij s tako imenovanimi natečaji je marsikdaj forsiralo izgradnjo hlevov, ki niso imeli v zaledju krmne baze (krma zavzema v strukturi stroškov 65®/»), tehnološke rešitve niso bile prej zadosti preizkušene (odprti hlevi, nabava neselekcionirane plemenske živine, ki je deloma povzročila padec mlečnosti), investicije niso kompletirane, manjka potrebna mehanizacija itd.
V Sloveniji nimamo niti ene kompletno izgrajene kmetijske organizacije (v modernem hlevu molzejo ročno), mehanizacija nima priključkog — njej bi lahko rekli »traktorizacija« in še to nekompletna. Povprečna opremljenost družbenih posestev v državi se sicer po vrednosti lahko primerja z naprednimi posestvi v inozemstvu. Vrednost sredstev je na zaposlenega na gospodarstvih od 6 do 30 milijonov dinarjev — samo v mehanizacijo je vloženih v državi okrog 150 milijard dinarjev — pa vendar je ročno delo udeleženo v proizvodnji družbenega sektorja v naši državi pri koruzi s 83.7 ®/0, pri sladkorni pesi z 88.1 ”/», pri pšenici 58.8 °/0. Te tri kulture pa Predstavljajo dve tretjini skupne setvene strukture.
Kako je moglo priti do takega nekompletiranja investicij in mehanizacije? Vzrok je v tem, da so banke dajale namenske
kredite, kii so izčrpali s potrebno soudeležbo lastna sredstva kmetijskih organizacij in sredstva politično-teritorialnih skupnosti, niso pa omogočali kompletno izgrajevanje objektov in odstranjevanje ozkih grl. Ponekod botrujejo takemu stanju tudi preveliki apetiti ih loka-listične tendence. Skratka, zaradi vsega tega so na posestvih morali povečati proizvodne stroške. Akumulativnost v zadnjih letih se je na kmetijskih posestvih zmanjšala zaradi povečanja materialnih oziroma poslovnih stroškov, ne pa zaradi povečanja osebnih dohodkov, ki so želo nizki ali zaradi nižje produktivnosti dela. Vse to pa gre na račun standarda zaposlenih, kajti investicijskih kreditov za stanovanja ni bilo, plače so slabe zaradi nizke aku-mulativnosti in izgub.
Anuitete za proizvodne investicije bremene kmetijske delavce do grla. Po podatkih Jugoslovanske kmetijske banke je povprečna zadolžitev kmetijskih organizacij za osnovna in obratna sredstva 44 "/o. Enega zaposlenega obremenjujejo krediti za 1,775.776 dinarjev. Na en hektar odpade v Sloveniji 56.000 dinarjev anuitet. Vsekakor ogromno, razen tega pa so odplačilni roki kratki, po večini po deset let. Tako morajo v glavnem kmetijske organizacije začeti z odplačevanjem prej, preden z investicijo kaj ustvarijo.
Ob tem nastaja še vprašanje, ali je prav,- da mora finančne izgube v tako kratkem času pokriti potrošnik z ne ravno veliko kupno močjo. Nesmotrne investicije so rasle kot gobe po dežju. Zaradi neizkori-ščenosti in nekompletiranosti je rasla proizvodna cena. Samo primer klavniške industrije: okrog 128 klavnic imamo, njihova izkoriščenost je le 30 do 40 °/o. Gradimo nove in rekonstruiramo stare. Obstoječe zahtevajo administrativno zaščito pred novimi, vsi nekako životarijo (pri investicijah v klavnice je treba računati tudi s proizvodnjo svojega področja), čeprav bi človek pričakoval, da bi boljši nujno morali izpodriniti s trga slabše. Le tako bi apetiti po novih kapacitetah poje-
njali, ker prizadeti ne bi videli nikakršne perspektive. Tako pa vsi vedo, da zaenkrat le še vse nesmisle na tak ali drugačen način plača potrošnik.
TRGOVINA — POSREDNIK
MED PROIZVAJALCEM IN POTROŠNIKOM
Čeprav je proizvodnja poglavitni krivec visokih cen prehrambenih artiklov, pa tudi trgovina botruje padanju standarda. Ne zaradi marž. temveč zaradi svoje togosti. Povečana ponudba pri proizvajalcih se ne odraža hitro in adekvatno na trgu, kjer se srečata trgovina in potrošnik. Vzrok temu je deloma slabo opremljena, razdrobljena in nespecializirana trgovina, često pa tudi špekulativne tendence, ki uspevajo zaradi pomanjkanja vsake resne konkurence med trgovci. Zlasti velja to za sadje in zelenjavo. Posamezne najvišje in najnižje cene določenih artiklov v razdobju lanskega leta kažejo, da trgovini res manjka elastičnosti in konkurence. Torej gre pri tem le za druge vzroke, od politike komun na določenem področju do sposobnosti ali nesposobnosti posameznih služb v podjetjih (tako proizvodnih kot trgovskih) in celo posameznikov.
Vzporedno z boljšo in večjo proizvodnjo kmetijskih pridelkov je treba iskati torej rešitve v temeljitem izboljšanju trgovanja. Organizacija trga je pri nas še vse preveč zastarela, naš čas pa zahteva moderno preskrbo potrošnikov vse leto. Za tako preskrbo pa je potrebna embalaža, potrebna so skladišča, hladilnice, hiter prevoz, pa tudi trdnost pogodb, ki naj bi stimulirale večjo proizvodnjo, da ne bi bila mogoča stalna nihanja cen na trgu.
Vendar pa težnja po specializaciji in. modernizaciji trgovine še ne pomeni, da je treba formirati le eno ali dve specializirani trgovski podjetji. Element konkurence bi morali uvesti 'tudi v našo trgovino. Kajti govoriti o svobodnem tržišču ob pomanjkanju vsake konkurence in misli ob tem, da se bodo cene oblikovale po stvarni ponudbi, je dokaj ilu-
zorno. Morali bi doseči, da bi na tržišče imelo dostop čim več interesentov. Razen večjih trgovskih podjetij bi naj imeli možnost priti na tržišče tudi proizvajalci, tako iz družbenega kot tudi iz zasebnega sektorja. Ob tem moramo povedati še dva vzroka, zaradi katerih prihaja do visokih cen in do ne-založenosti tržišča, čeprav je pridelkov dovolj. Predvsem je tržišče neraziskano, oziroma manjka koordinacija in obveščenost, koliko in kakšnih pridelkov trg potrebuje. Naslednji vzrok takim anomalijam pa je netrdnost oziroma kršenje pogodb. Dolgoročnejše pogodbe, ki dajo proizvajalcem večjo sigurnost, so potrebne. Vendar pa morajo upoštevati ekonomske zakone in tokove, kajti če tega ni, povzročajo samo škodo in spore, ker se jih ta ali oni partner ne drži. Spomnimo se samo dobre »krompirjeve letine«, ko so pridelki kljub pogodbam, da jih bodo zadruge odkupile, obležali pri proizvajalcih, ker kmetijske organizacije niso imele skladišč, da bi jih spravile. Proizvajalci pa so si neizpolnjene pogodbe zapomnili in so naslednje leto sadili manj krompirja. Tako se pri enem ali drugem artiklu marsikdaj ponavlja začarani krog.
Ob trdnosti pogodb pa je važen element tudi odkupna cena. Seveda vsega rizika niti proizvodne niti trgovske organizacije ne morejo nositi. Skladi rizika, ki naj bi bili ekonomska podlaga za kritje eventualnih izgub v pogodbenem sodelovanju, doslej ne morejo vplivati na načrtnost proizvodnje asortimentov, na zmanjšanje nihanja cen in na zagotovitev potrebne količine proizvodov določenim področjem, ker so premajhni in se ne uporabljajo smotrno. V večini primerov so skladi rizi-kov namreč formirani le pri trgovskih organizacijah (preko maloprodajne cene, ki jo plača potrošnik), politično teritorialne skupnosti, ki pa bi morale biti nosilci skladov rizika, pa le-teh niso formirale. Zato leze formirana sredstva skladov rizika pri trgovskih organizacijah nezadostno izkoriščena, ker so premajhna, plomoči s strani
Razprodaja! Kaj potrošnik danes se rajši pogleda?
............................
lllilčlEl
E. p.: Toda za negospodarske potrebe ste namenili pretežen del sredstev iz maloprodajnega davka in tudi drugih dopolnilnih virov, gospodarstveniki pa trde, da industrijske in druge gospodarske organizacije nimajo sredstev za modernizacijo. Na primer, komunalno gospodarstvo je zelo zaostalo.
D.	Lipič: Gospodarstveniki imajo prav predvsem, kadar gre za Komunalno gospodarstvo. Ta panoga bo imela prednost pozneje, ko uresničimo predvideni program razvoja šolstva. Sedaj namreč nimamo toliko sredstev, da bi lahko pospešeneje razvijali šolstvo in komunalo, šolstvu pa je potrebno nuditi prednost.
E.	p.: Občina je predlagala občanom, da bi < sredstva uporabili za šolstvo iz taktičnih razlogov, ker je vedela, da bodo volivci na to pristali poprej, kot pa če bi bila sredstva namenjena za nekaj drugega. Ali ni to nekakšen zavesten pritisk na občane?
D. Lipič: Prepričani smo, da bi volivci sprejeli predlog tudi v primeru, če bi ta sredstva uporabili za komunalne in druge usluge. Drugače pa sodim, da gre to v celoti — mislim na dopolnilna sredstva komune — za zelo koristno Prelivanje sredstev iz osebne v skupno potrošnjo. Po naših ocenah je takšno prelivanje, ki se Uresničuje v pkviru komune, koristno tudi za gospodarski razvoj,
ker lahko na učinkovit in racionalen način rešujemo številne probleme od katerih je posredno ali neposredno odvisna produktivnost dela in ki jih gospodarske organizacije vsaj za sedaj ne bi mogle same reševati. Zavedamo se tudi tega, da je tu v nekem smislu kalitev načel po katerih lahko delovni kolektivi samostojno razpolagajo z večjim delom svojega dohodka. Glede na sedanji način oblikovanja in delitve proračunskih sredstev in vse večjih potreb skupne potrošnje v komuni, pa moramo uveljavljati tudi takšno politiko, za kakršno smo se odločili.
E. p.: Kaj pomeni to »predložili smo volivcem«, ali so to sklepi večine zborov s področja občine, ali ne gre za določen pritisk aktivistov?
D. Lipič: Ob vsem tem ni mogel, priti do izraza nikakršen pritisk aktivistov, ker o tem nismo razpravljali na posebnih zborih aktivistov, temveč na sestankih krajevnih organizacij Socialistične zveze in na zborih volivcev. O programu razvoja šolstva, kot tudi o uporabi dopolnilnega proračunskega prispevka za financiranje tega programa, so volivci razpravljali kot o sestavnem delu družbenega plana komune. Za predloženo politiko so se izjavili vsi zbori. Vprašanje glede upravičenosti takšne politike, so zastavili samo
trije zbori, toda niso se izrekli proti predloženemu programu in načinu financiranja.
E. p.: Ali ne bo takšno »odvzemanje sredstev gospodarstvu privedlo komuno še v manj zavidljiv položaj? Namreč, če odvzamemo podjetjem na takšen način sredstva ali zmanjšujemo možnosti za razvoj — in takšne trditve so, slišati jih je bilo mogoče tudi v Zvezni skupščini — potem bo ostala komuna jutri brez virov dohodkov. Razumljivo, ker mora komuna živeti, potem jo lahko današnja politika jutri usmeri, da bo iskala svojo eksistenco ne v lastnem razvoju, temveč v preraz-podelitvi.
D.	Lipič: S takšnim »odvzemanjem« komuna ne zmanjšuje možnosti za razvoj podjetij,1 temveč jim nasprotno ustvarja ugodnejše pogoje za povečanje produktivnosti dela prek razvoja družbenih služb, ki so nujno potrebne za posameznika in za delovne organizacije. Zavoljo tega ti ukrepi ne morejo pripeljati komuno še v slabši položaj, ker položaj podjetij ni odvisen samo od njegove ozke pojmljive osnove, temveč tudi od splošnih pogojev v katerih delajo in žive njegovi proizvajalci in ona kot
organizacija.
E.	p.: Ob zaključku kaj mislite o prenapeti razdelitvi kot vzroku za porast cen, glede na to, da podjetja normalno, kakorkoli jih ob-
družbenih skupnosti pa ni. Skladi rizika bi morali odločneje prispevati k stabilizaciji cen, ki bodo sicer zaradi takšnih ali drugačnih vzrokov še vedno nihale in rasle na škodo potrošnikov.
Nihče ne misli, da so regresi, premije in olajšave trajni izhod za reševanje teh problemov. To bo le prehodna oblika, dokler ne bo porasla družbena produktivnost, dokler ne bo višje produktivnosti proizvajalcev in ob tem višjega življenjskega standarda. S povečano kupno močjo prebivalstva bomo lahko dosegli primeren odnos med ponudbo in povpraševanjem kmetijskih proizvodov in primerno akumulacijo druž-
benega sektorja (tudi preskrbovalne trgovine). Taka orientacija omogoča postopno zmanjševanje vloge različnih administrativnih fondov, decentralizacijo sredstev, odpravo regresov in premij in različne zaščitne ukrepe v korist slabo produktivnih proizvajalcev in potrošnikov z nizkim standardom. Seveda pa bo razvojni proces zahteval pospešeno integracijo med kmetijskimi proizvajalnimi organizacijami, predelovalno industrijo, preskrbovalnimi organizacijami, tako da bo ob popolni specializaciji sodelujočih partnerjev organiziran celoten obtok od proizvodnje do potrošnje.
N. LUZAR
remenjujemo, iščejo vir in ga najdejo vsaj delno v naraščanju cen. Iz tega izhajajo višji osebni dohodki, pa tudi višji prispevki in potlej spet višje cene' in tako vse v krogu.
D. Lipič: Zaradi takšnih dopolnilnih »obremenitev« podjetja nimajo osnov za povečanje cen, a zaposleni pa tudi niso upravičeni terjati avtomatsko povečanje osebnih dohodkov, neodvisno od porasta produktivnosti dela. Kajti z ene strani dopolnilni ukrep ne zadene materialne osnove podjetij, to je skladov, temveč samo v osebne- dohodke in z druge plati »odvzeta« sredstva so povrnjena zaposlenim in organizacijam prek boljšega družbenega standarda, če bi recimo ta sredstva izkoriščali za izgradnjo novih tovarn, potem bi bil položaj za podjetja neugodnejši.
JOVAN PJEVIČ: Zahvaljujem se vam za pripravljenost, da ste našim bralcem razložili motive občinske politike »obdavčevanja«, in verjamemo glede učinkovitosti takšne usmeritve. Vendar ostane za nas odprto vprašanje cen glede na to, da odvzemanje dela osebnih dohodkov prek dopolnilnega prispevka normalno izziva željo, da se »odvzeto« nadomesti. No, to je tema, o kateri lahko razpravljamo posebej.
(PO EKONOMSKI POLITIKI)
Komaj sem. se dobro vrnila iz Tovarne dekorativnih tkanin v Ljubljani, je že zabrnel telefon.
»Zvedel sem,« je razburjeno dejal direktor te tovarne, »da se nas nameravate sposoditi zaradi nagrad. Poslušajte, vi, pol ure ste bili v tovarni, pa nam hočete soliti pamet?«
»Oprostite,« sem ga hladnokrvno zavrnila, »koliko časa sem bila pri vas, ne vem, vsekakor ptt nisem prej odšla, preden mi ni bila zadeva v zvezi z nagradami jasna. Govorila nisem samo s prizadetimi, ampak tudi s predsednikom upravnega odbora, v obratu II, ki je vaši skupščini predlagal odobritev nagrad. Napisati mislim samo to, kar sem zvedela od vaših ljudi.«
»Ne dovolim, da karkoli napišete, dokler se ne pomenim še jaz z vami,« je kategorično zazvenelo po telefonu, »pridite zdajle k nam, jutri dopoldne me spet ne bo.«
Po tihem sem vzdihnila.
Zopet poskus, da javnost ne bi zvedela nepravilnosti. Uper-janje rapirja zoper novinarja,
bi bile sploh te nagrade potrebne, če bi bili osebni dohodki tudi v strokovnih službah bolj vezani na individualni učinek, na individualni uspeh? Zakaj tega ne bi smela napisati, pošteno in dobronamerno, kakor sem predsedniku ujSravnega odbora dobronamerno povedala iz oči v oči?"
Zato sem tudi direktorju z mirno vestjo segla v roko. Bil je še vedno iz sebe.
»Že dolgo me ni nobena stvar tako iztirila kakor tole,« je bruhnilo iz njega, medtem ko si je nervozno slačil površnik. »Vem, nekdo mi ne privošči nagrade, ne tajite. Rad jo odstopim komurkoli, tudi vam, da bo mir. Branil sem se je, denar je še vedno v blagajni, lahko se prepričate.«
»Motite se,« sem se začela braniti, »vam nagrade nihče ne zavida, niti vašemu šefu komerciale in tehničnima vodjema, ne zdi se mi pa v redu, da niste nagradili desinature. Vem, da je tovarna zadnje leto izredno napredovala v vzorčenju, ne morete pa zanikati, da tisti, ki vzorce sestavljajo, ni-
ZA BLAGOR MIRU V TOVARNI
ne pa zoper sam problem in skaljeno vzdušje v svojih vrstah. Utrujajoče besedovanje, ki po navadi ne pripelje nikamor. In izgubljanje časa. Toda izmikanje ne bi imelo smisla, ker si z njim naprtiš očitek, da si zavestno pristranski ...
»Če se vam zdi potrebno,« sem odvrnila brezvoljno, »se pomenim še z vami, toda danes ne .utegnem ...«
»Deset minut si boste že odtrgali zame. Sam pridem takoj k vam.«
Med čakanjem na napovedani obisk, ki me je zmotil sredi pisanja, sem imela sama s seboj duhovne vaje. Kaj sem ga pravzaprav polomila? Iz podjetja smo dobili namig, da je vodsto na račun družbenega priznanja za lepe vzorce dobilo visoke nagrade, vzorčnemu oddelku pa niso dali niti dinarja, češ desinerji so dobili Prešernovo nagrado, čemu bi jih še v tovarni nagradili. Prešernovi nagrajenci so skupno prejeli 400.000 dinarjev, »strokovni štab« v-tovarni pa okoli 450.000 dinarjev. Nagrade so razdeljene, toda kakor sem se sama v kolektivu prepričala, mnogi še vedno mislijo, da se je risarjem zgodila krivica.
»Boli nas,« so mi rekle risarke vzorcev, »da si naše zasluge lastijo drugi. Ne gre za denar, razumete, gre za priznanje. Naše delo nekateri podcenjujejo. V osebnih dohodkih so na#1 izenačili z mojstri, ki so prišli v tovarno kot navadni delavci in se tukaj izšolali ... Rišemo ob neonski luči sredi belega dneva... Naše nekdanje prostore je zasedla komerciala. Tam smo lahko delali ob dnevni svetlobi.«
Kaj naj bi si po vsem tem mislila kot to, da v Tovarni dekorativnih tkanin podcenjujejo razvojni oddelek? Predsedniku upravnega odbora sem svoje mnenje odkrito povedala, pa me je zavrnil:
»Če kje, pri nas ne podcenjujemo strokovnjakov. Sedem inženirjev in štirideset tehnikov imamo. Precej smo jih sami izšolali. Kar se nagrad tiče, pa je upravni odbor menil, da dobro vzorčenje ni samo zasluga desinature, ampak vsega proizvodnega vodstva. Naši vodilni ljudje so po cele dneve v tovarni, pa ne dobijo niti ene nadure plačane. Nekako smo se jim morali oddolžiti. Poglejte, jaz sem obratovodja, skoraj vsako popoldne pridem sem, pa mi tega nihče ne plača...«
Zbrano sem poslušala ta besedni ples okoli znanega problema, ki me je opozoril na drug, še neznan problem: na delitev osebnih dohodkov. Ali
majo pri tem vsaj tolikšnih zaslug, kakor na primer prodajni referent. Pa je ta dobil 60.000 dinarjev nagrade, risarji pa ničesar.«
Plima v direktorjevem ne-razpoloženju se je še za spoznanje dvignila:
»Tako lahko govori samo tisti, ki našega dela nej pozna. Pri nas se vsi ubadamo z izbiro vzorcev, svetujemo vzorčevalnici, kaj in kako naj dela, zato bi vsi zaslužili Prešernovo nagrado.«
»Vaši nasveti so, kakor sem zvedela v vzorčevalnici, predvsem komercialnega pomena, Prešernova nagrada pa je bila podeljena za estetsko vrednost vzorcev.«
»Ja, madona, kdo drug je pa našim desinaterjem pomagal, da so se strokovno izpopolnili, kakor mi? Za vsakogar smo plačali po 50.000 din, ko so obiskovali tečaje švedskih strokovnjakov za tekstilno vzorčenje. Kaj vam gredo te nagrade toliko na živce, pustite jih pri miru, da nam ne skuhate še političnega problema v tovarni. Ali veste, kako težko je obdržati dobre strokovnjake, ki jih povsod potrebujejo in želijo? S temi nagradami smo jih hoteli tesneje prikleniti na tovarno, zakaj tega ne morete razumeti?«
»Ne morem,« sem odvrnila mrmraje, »govorite, kakor da bi vaši vzorčni risarji ne bili strokovnjaki, opravičujete in utemeljujete dane nagrade, kakor predsednik upravnega odbora, niste pa niti mene niti mnogih ljudi v svoji tovarni prepričali, da vzorčni risarji upravičeno niso bili nagrajeni, če našega glavnega prepričale, da o problemu ne bom pisala, pač ne bom pisala, toda 'vzdušje v vašem kolektivu se zato ne bo izboljšalo. Po mojem bi vas moralo to bolj skrbeti, kakor sam opis problemov.«
Po polurnem razgovoru sva bila s sogovornikom tam, kakor poprej. Kaj naj bi si še povedala?
Za blagor resničnega miru v tovarni samo še to lahko priporočim, naj v novem pravilniku o delitvi osebnih dohodkov, ki ga pripravljajo, izpopolnijo individualno stimulacijo, da ne bo več sporov, kdo je upravičen do nagrade in kdo ne in da bodo v s i strokovnjaki sproti primerno nagrajeni za svoje proizvodne in poslovne zasluge.
Izplačanih nagrad pa nikomur ne zavidam. Mislim pa, da bi jo dobili tudi vzorčevalci, če bi ta oddelek vodil energičen moški, ne pa sicer zelo sposobna, toda po naravi tiha — — ženska.
MARIOLA KOBAL
Politika
cen
»Ne nazadnje pa moramo pri tem, ko odločamo, kakšna naj bo politika cen, pomisliti na prostor in čas, v katerem živimo, na družbo, katere členi smo, iv šele ko to storimo, lahko pristopimo h konkretni izdelavi te politike, ki mora biti v svojem bistvu humana,«
Vse večne čase so v naU deželi reševali problem dolžine pasjih repov na način, ki je bil še do nedavnega v veljavi. Sredstva so se v stoletjih resda spreminjala (bila je sekira, pa je bil nož, bile so škarje in končno sodobne veterinarske kirurške priprave), toda vsi so sekali ali rezali naenkrat v enem kosu, in to je bilo načelo. Cucek je ob takšni operaciji samo enkrat stisnil zobe, in samo en teden v svojem pasjem življenju je nosil na krclju svojega repa obliž in se v tem času za vselej rehabilitiral ter se vključil v normalno življenje svojega rodu.
Nedavno tega pa se je zgodilo, da se je včlovi nekakšnega svetnika v pokoju zasmilil cucek Fifi, ki naj bi ji kot družabnik služil v njenih poslednjih družbenih stikih. Zasmilil se ji je predvsem zato, ker je bil po tradiciji obsojen na ločitev pretežnega dela svojega repa.
Fijijeva lastnica je dolgo in temeljito razmišljala, kaj naj bi storila, da bi ugodila tradiciji in zakonom na kar najbolj human in neboleč način ter končno sklenila, da bo zlo, ki je zadela njenega ščeneta ublažila takole:
Vzela je škarje in prvi dan odrezala cucku samo en centimeter repa, zraven pa ga je božala in bodrila:
»Revček«, je rekla, »vem, da je hudo, toda pomisli, kako hudo bi šele bilo, če bi ti naenkrat odrezala ves rep.«
Pes je stiskal zobe in ker je bil dobro vzgojen in je šlo samo za majhen delček njegovega okrasa, ni renčal. Molče je požrl bolečino in porcijo polente, ki je v dandanašnjih časih., spričo razmer na tržišču, prava poslastica.
Čez teden dni, ko se je rana zacelila, je Fijijeva lastnica spet vzela škarje, odrezala nov centimeter cuckovega repa in sočutno rekla:
»Ubožček, privadil se boš in takšnele operacije ti bo kot vsakdanja hrana.«
Pes pa, začuda, se temu ni mogel privaditi. Stiskal je zobe in ko res ni mogel več vzdržati — bilo je pri peti operaciji — je zarenčal, pri sedmi je že obupno lajal, pri deveti je šavsnil po Škarjah, pri dvanajsti pa, po humani roki svoje gospodarice in jo pošteno ugriznil.
Ne vem, kaj se je potlej zgodilo, kajti zgodba, ki vam jo pripovedujem, ima nešteto koncev.
Nekateri pravijo, da so vdovo po pokojnem svetniku cepili proti pasji steklini, kar je enkrat za vselej pregnalo iz nje sleherni human občutek; ko se je iz ambulante vrnila domov, je vzela sekiro in brez sočutja v enem zamahu odsekala Šircelj repa,. ki je ostal po dvanajstih humanih operacijah.
Drugi pravijo, da je ob koncu štorije pes — od vsega hudega — crknil.
Tretji pa vedo povedati, da so cucka — potlej, ko je ugriznil svojo gospodarico — morali odpeljati v pasjo bolnišnico, kjer so ga cepili proti človeški humanosti.
Naj bo kakorkoli že, eno je gotovo:
Psi imajo svojo pamet in če ne doumejo naših humanih operativnih posegov na delih njihovega telesa, ki so odraž našega globokega sočutja do pasjega rodu, potem so krivi sami.
M Mf l'4
Citate pod naslovi zgornjih sestavkov je iz naših referatov izbral in komentarje zraven na-Pisal	JANEZ VOLJČ
»Pri tem, ko se odločamo za ekonomske cene, upoštevamo predvsem interese vse naše družbe in celotnega gospodarstva, pa tudi dejstvo, da smo vsi proizvajalci hkrati potrošniki.«
Pet ljudi stoji pred sodnikom za prekrške.
Sodnik jih opozori:
»Vse, kar koli boste odslej govorili, pride v z'apisnik.«
Pet ljudi molči in zre v tla.
Sodnik jim pove:
»Dne 29. februarja ste se na javnem mestu, v krčmi ,Pri pol-
pet ljudi molči in zre v tla. Sodnik čaka. Potem spodbudi prvega z leve proti desni.
»Vi ste, tovariš ...« (in lista po papirjih pred seboj) ... šef komerciale pri trgovskem podjetju ,Sadje1. Povejte, kako je bilo?«
»Jaz, veste, nisem,« jeclja komercialni, »jaz nisem nič kriv Ko se je prepir začel, sem td-koj izjavil, da nisem kriv, če so pri nas pomaranče dražje kot v Beogradu, čeprav jih iztovarjajo v koprski luki. Vse, ki so mi to dejstvo očitali kot greh, sem opozoril na občutne izgube, ki jih ima naše podjetje pri prodaji kmetijskih artiklov domače proizvodnje.«
»In potem?« vpraša sodnik.
»Zasmehovali so me. Pred polno krčmo so me žalili, da kra-
»Saj se tudi vaše niso,« ugovarja tovariš iz ,PIetiljstva‘, »pa ste v zadnjem tednu vseeno podražili sedem...«
»Toda ne tako kot vi. Kar ste vi storili, je družbeni kriminal. Tovariš sodnik, povejte, mar ni to nezakonito, če spremenijo ime otroških pletenih hlač in jih samo zaradi tega podražijo. Prej so jih imenovali ,Baby‘, zdaj pa ,Bobi‘, prej sem dal zanje 3800 dinarjev, zdaj pa 4500. Za enake hlačke. Moško jopo so prej imenovali ,Hoby‘, pred tednom dni so jo preimenovali v ,Jobi‘ in pridejali k ceni še 1280 dinarjev. Ženski pulover, ki so mu prej rekli ,Milady‘ je zdaj ,Lady‘ in zato moraš odšteti zanj 890 dinarjev več.«
»To,« pravi tovariš iz jPletilj-stva1, »je povsem zakonito in
ste krojači računali za delo obleke 9000 dinarjev, včeraj pa sem moral odšteti 14.000.«
»Koliko pa ste čevljarji računali za templance pred letom dni? Se to povej, moj duš, če ne...«
»Tovariš iz ,Pletijstva‘ je rekel tovarišu iz trgovine,« pojasni peti obtoženec, »da odira potrošnika. Tovariš iz trgovine pa mu je povedal, da je tudi sam potrošnik in da prekleto dobro ve, kdo ga odira. Tovariš iz krojaštva je pridejal, da .ga odirata oba, čevljar pa je rekel, da mu kradejo denar vsi trije. Grozil je krojaču: ,Ti bom stavšal tvoj predikat1.«
»Tega nisem rekel!«
»Si! Tu so priče!«
»Kaj si pa ti rekel? Ponovi, če si upaš!«
nem sodu1, sprli in s svojimi izjavami povzročili javen škandal. Hkrati ste motili javni red in mir vaših soobčanov ter s svojim nekontroliranim govorjenjem o problemu cen in njihovem dvigovanju napačno informirali javno mnenje. Razen tega ste drug drugemu grozili s fizičnim obračunavanjem in to z besedami, ki niso dostojne sodobnega človeka. S tem ste storili krivično dejanje zoper...«
In. tako naprej.
Na koncu reče:
»Kaj lahko poyeste v svoje opravičilo?«
demo denar iz žepa potrošnikov.«
»Kaj ni res?« se oglasi drugi obtoženec. »Pa ne samo pri pomarančah. Zadnji teden ste podražili sedem artiklov od solate do jabolk in naj mi še kdo reče, da to ni kraja.«
»Ni!« protestira komercialni. »Zlasti še, če podražitve v našem podjetju primerjamo s podražitvijo v vašem. Pri njih, tovariš sodnik, izdelujejo jopice. Zadnjič sem kupil eno in veste, za koliko je dražja? Za celih 1280 dinarjev! Pa se jim surovine niso nič podražile.«
nihče nam nič ne more in nimam nobene potrebe, da bi razlagal, kako nizki so bili prej naši prejemki in kako nizki so še zdaj, če upoštevamo njihovo realno vrednost, odkar sta pri vas začeli vsak teden dvigovati cene.«
»Glejte,« vpade v besedo tretji obtoženec, »tako se je začelo.«
»Ti pa tiho bodi,« zagrozi četrti obtoženec. Pred letom dni
Pet ljudi se je vnovič sprlo.
Ko jih je sodnik za prekrške po daljšem pregovarjanju, ki so ga spremljale grožnje, pomiril, je vprašal petega obtoženca.
»Kje pa vi delate?«
»V mestni elektrarni. Tudi meni so grozili, veste, tovariš sodnik, pa še s kakšnimi grdimi besedami. Toda mi smo podražili kilovatno uro samo za en
dinar. Kaj pa danes pomeni en dinar?!«
»Ste pa zato,« mu očitajo prejšnji štirje, »povečali pristojbino za 325 dinarjev in na novo zaračunali za števnino 100 dinarjev. Kdo vam je dal pravico, a?«
»Kdo pa je vam dal pravico?«
In spet se udarijo in vsakdo dopoveduje, da so prav v njegovi stroki najnižji osebni dohodki in da ima zato pravico podražiti svoje proizvode ali usluge. Medtem pa sodnik narekuje obsodbo. V njej je med drugim rečeno:
»... ker so na javnem mestu z nespodobnimi izrazi grozili drug drugemu in tako kalili javni red in mir... je vsak od njih dolžan plačati 10.000 dinarjev v roku ...«
Pet ljudi potem molči in zre v tla.
Sodnik pa si misli:
»Mojduš, kaj bi dal, če bi jih lahko kaznoval tudi kot potrošnik. Mar ni to, kar počno, gospodarski kriminal! Toda kaj, ko pa naša pozitivna zakonodaja tega ne obravnava tako in je zanjo večji prekršek, če kdo kali javni red in mir.«
Glasno pa reče le:
»Oprostite, tudi jaz sem potrošnik.«
Nekaj dni kasneje so v »Ple-tiljstvu« podražili svoje proizvode za 2 %, v trgovini s sadjem in zelenjavo za 1,8 %, v kroja-štvu so povečali cene uslugam za 3 °/o, v čevljarstvu pa za 2,8 %, medtem ko so električarji podražili števnino še za 100 dinarjev. In nihče ni rekel ničesar, kajti očitno je bilo, da so morali od nekod dobiti denar, ki .so ga plačali sodniku za prekrške.
To pa so bile tudi edine podražitve v zadnjih tednih, ki so temeljile na dejanskih stroških.
KDO DA VEC
»V nadaljnjem procesu našega sistema samo-upravljanja so se občutno povečale tudi pristojnosti občin, ki vedno bolj očitno postajajo osnovna družbeno-eko-nomska in samoupravna enota naše družbe.«
Načelnik gospodarskega oddelka občinske*skupščine je ljudem, ki so se tistega dne zbrali v občinski avli, dejal:
»Otvarjam razprodajo in se vsem navzočim morebitnim kupcem zahvaljujem za številno udeležbo.«
V avli jih je bilo skoraj šestdeset. Med njimi le malo uslužbencev skupščine, kar je povsem razumljivo. Le redki so bili namreč pripravljeni, da bi prisostvovali razprodaji dela vsega tistega, kar je za njih doslej predstavljalo — komuno.
Načelnik je nadaljeval:
»Spričo ekonomskih težav, v katerih se je znašla naša občina, smo sklenili, da bomo s pomočjo javne licitacije prodali nekaj naših osnovnih sredstev ter tako nadomestili izgubo naše lokalne železnice, ki je nerentabilna in so nam jo višji forumi, zavoljo tega, prepustili v samoupravljanje.«
In potem:
»Tule pred vami je pisalni stroj, na katerem je tajnica našega predsednika natipkala pogodbo o primopredaji železnice j in je kot tak prišel v našo zgo-! dovino. Zaradi njegove zgodo-j vinske vrednosti je izklicna ce-j na zanj 60.000 dinarjev. Kdo da več?«
Kupci so se razživeli. Predstojnik muzeja je rekel: »Dvainšestdeset tisoč.« Tajnik obrtniškega kombinata, ki so ga formirali nedolgo tega in še nima dovolj pisalnih strojev, je ponudil: »Petinšestdeset tisoč.« Najstarejši advokat v občini je dejal, da je stroj, ki je prenesel takšno pogodbo, »naravnost čudovit« in ker bo zategadelj prenesel še kakšno drugo neumnost, je ponudil zanj 70.000 dinarjev. Končno se je oglasil še tajnik okrajne skupščine, v kateri sicer ne potrebujejo pisalnih strojev, ker jih imajo dovolj, toda hotel je upravičiti svojo družbeno veljavo ter je dejal:
»Petinsedemdeset tisoč. «
Načelnik gospodarstva je zaklical:
»Petinsedemdeset tisoč! Prvemu, drugemu in... tjetjemu!«
In okrajni kurir je odnesel pisalni stroj.
Potem je občinski načelnik na enako vižo prodal še pisalno mizo, na kateri je predsednik podpisal dokument o primopredaji lokalne železnice, pivnik, s katerim je posušil svoj podpis, in črnilnik, v katerega je namočil pero, ko je podpisoval prej omenjeni zgodovinski dokument.
Okrajni kurir je odnesel vse te predmete na svoj tricikel, ki ga je parkiral pred občinsko hišo.
Potlej so prišli na vrsto stoli. Zanje pa se nihče ni zanimal. Vsi so trdili, da so s svojimi stolčki povsem zadovoljni, zlasti še, če gre za to, da bi tiste, na katerih sedaj sedijo, zamenjali z občinskimi, ki so — zaradi številnih rotacij in drugih, predvsem ekonomskih razmer — dokaj majavi.

Načelnik je pripovedoval:
»Pred vami je naslanjač, v katerem je sedel predsednik, ko se je dogovarjal o primopredaji... Pred vami je stol,, na katerem je sedel, ko je pogodbo podpisoval... Tule so trije fotelji, na katerih smo sedeli funkcionarji, ki smo bili priče tega pomembnega dogodka ...«
Čeprav je isklicno ceno nekajkrat znižal, ni našel nobenega kupca.
Zaradi tega se je poslužil političnih argumentov.
»Tovariši, vi veste, da se občina vedno bolj uveljavlja kot naša osnovna družbeno-ekonom-ska enota in to dejstvo vsi pozdravljamo. Zato smo v minulem letu prevzeli v samoupravljanje mimo prejšnjih še številne nove dejavnosti. Razen šol, gostiln, servisov, socialnih in zdrastvenih ustanov ter gospodarskih organizacij, ki smo jim že prej krili primanjkljaje, imamo zdaj še nerentabilno občinsko cesto in lokalno železnico z 200 milijoni izgube na leto, poravnavamo odstotek izgube od vseh avtobusnih podjetij, ki vrše usluge v okviru naših občinskih meja, plačujemo primanjkljaj pri prodaji mleka, mesa, sočivja in higienskih predmetov. Sredstev pa imamo seveda toliko, kolikor smo jih imeli, predno smo postali samoupravna komuna.«
In kupci so zavoljo svojega očutja — ne do stolov, pač pa 'o ljudi, ki so nekoč sedeli na ijih — skleniji, da bodo stole . cupili.
Tovariš iz tajništva za na-oredek komunalnih zadev najvišjega foruma je kupil naslanjač, ki ga, kot je dejal, sicer ne bo potreboval, vendar ga kupi zato, ker bi rad pomagal. Tajnik okrajne skupščine je odštel denar za stol, na katerem je sedel predsednik, ko je pogodbo podpisoval, češ: »Tudi
VSI SMO POTROŠNIKI!
okraj mora nekaj storiti za ekonomsko osamosvojitev svojih občin.« Predsednik občinskega odbora Socialistične zveze pa je kupil tiste tri fotelje, na katerih so ob zgoraj omenjeni primopredaji sedeli funkcionarji, in dejal: »Vsi moramo pomagati, saj smo vendar vsi samoupravljavci.«
Pod večer, ko je bila razprodaja končana, so občinski možje ugotovili, da so na tak način pridobili nekaj manj kot pol milijona dinarjev, kar pomeni 0,07 odstotka primanjkljaja.
In razumljivo, naslednjega dne je občinska skupščina sklenila, da bo vnovič zvišala dopolnilni proračunski prispevek od osebnih dohodkov občanov, zaposlenih v družbenem sektorju, ki so ga letos zvišali že trikrat.
Zakaj pa ne, saj smo vendar vsi občani — samoupravljavci.
Iz razgovorov na temo: stimulacija za vodilni kader v delovnih organizacijah
POVSOD ENAKO-SLABO!
Trdimo, da osebni dohodki vodilnih delavcev v podjetjih (direktorja in njegovih najožjih sodelavcev) niso odvisni (ali pa. zelo malo) od rezultatov njihovega dela in od poslovnega uspeha podjetja, temveč da so še vedno »določeni« s položajno lestvico, kateri že od nekdaj načeluje direktor.
Ko sem iskal odgovore in podatke, ki naj bi ovrgli gornje prepričanje ali pa vsaj utemeljili, zakaj mora biti tako, so v vseh 15 podjetjih iz treh gospodarsko različno razvitih občin (Radovljica, Novo mesto, Kranj) odgovorili, DA PRI NJIH DELIJO PO DELU, RES PA JE, so pristavili, DA ZELO TEŽKO PRIDEJO DO PRAVIH MERIL — KOLIKOR JIH ZARADI VELIKE »DELIKATNOSTI« TEGA PROBLEMA SPLOH IŠČEJO. Povsod, kjer smo se malo dlje pogovarjali, so bili skoraj užaljeni, ko je padla beseda uravnilovka, kajti IMAJO SAMOUPRAVLJANJE IN SI TEGA NE PUSTIJO OČITATI.
Spodaj podpisani avtor odkrito obžaluje, da ga nikjer niso prepričali v nasprotje tistega, kar je zapisal v prvem odstavku.
tesa, kakšna je notranja struktura zaposlenih in kolikšni so njihovi osebni dohodki.
»DELITEV PO DELU«
Za delitev osebnega dohodka za vodilne kadre v vseh 15 podjetjih, kate-' rih primerjalne podatke upoštevam:
—	iz radovljiške občine: »Veriga«, »ELAN«, Gozdno gospodarstvo Bled, Kemična tovarna Podnart in »Sukno« Zapuže,
—	iz novomeške občine: NOVOLES, NOVOTEKS, IMV, OPREM ALEŠ in
»ela«,
—	iz kranjske občine:	ISKRA,
TEKSTILINDUS, SAVA, EKOTERM, in PLANIKA
velja načelo, da je zahtevnost delovnih mest ocenjena po analitični oceni, stimulacija pa se skriva v magični
•	Pet vodilnih delavcev (direktor,
•	komercialni, tehnični, računo-® vodja in sekretar) malone za ® vsako podjetje pomenijo fiksni
•	strošek: skupaj 450.000 dinar-
•	jev mesečno, plus ali minus
•	5 Vol
formuli, ki ji pravimo »uspeh podjetja«. Če podjetje doseže predvideno proizvodnjo, vodilni delavci dobijo 100% osebni dohodek po pravilniku. Če je uspeh boljši ali slabši, se ustrezno zviša ali zniža stalni del njihovega osebnega dohodka. Slednje seveda spremeni s pravilnikom določene razpone osebnih dohodkov, zvečine navzgor. Vendar to ni nič nezakonitega, ker je vse to urejeno s pravilniki, ki natančno določajo, kako je treba ravnati v vsakem primeru posebej.
Vodilni delavci ob tem ne vedo, za kaj, za kakšno konkretno delo so dobili presežek, oziroma zakaj so zaslužili manj kot 100 %. Boljši ali slabši rezultat je lahko odvisen od prizadevnosti vseh njih ali pa tudi nekaterih izmed njih, vendar bodo pri delitvi vsi enako odrezali, v enakih odstotkih na vsak svojo osnovo.
Ob tem pa je več kot zanimivo, da se osebni dohodki vodilnega kadra ustavljajo pri približno enakih zneskih, ne glede na to, kako podjetje posluje, kako veliko je in kaj ustvarja — kaj recimo pomeni v naši zunanjetrgovinski menjavi; naposled pa neodvisno od
Ali ni več kot zanimivo in značilno, da na primer skoraj v vsakem podjetju, kjer imajo poleg direktorja še komercialnega, tehničnega, računovodjo in sekretarja (oziroma vodje ali »šefe« sektorjev), za povprečni osebni do-" hodek teh petih vodilnih delavcev zadostuje mesečni znesek 450.000 dinarjev plus ali minus 5 %?
Pri tem se med seboj enačijo podjetja kot:
e »Tekstilindus« Kranj: 11,7 milijard dinarjev celotnega dohodka, 3356 zaposlenih, 1.800.000 dolarjev izvoza, delitev čistega dohodka v razmerju 95:5 ob povprečnih osebnih dohodkih 30.555 dinarjev in eni tretjini delavcev (1.120 ljudi!), ki so v povprečju zaslužili manj kot 25.000 dinarjev.
• Kemična tovarna Podnart: ' 925 milijonov dinarjev realizacije, nič izvoza, 121 zaposlenih, delitev ČD v razmerju 55:45, povzrečni osebni dohodki 41.120 dinarjev, samo 2 člana kolektiva s povprečnim zaslužkom pod 25.000 dinarjev.
, e Industrija motornih vozil Novo mesto: 4,8 milijarde dinarjev celotnega dohodka, 1156 zaposlenih, 170.590 dolarjev izvoza, delitev čistega dohodka v razmerju 53:47, povprečni osebni dohodki. 32.300 din, ob koncu decembra nihče več, ki bi za polni delovni čas v proizvodnji zaslužil manj kot 25.000 dinarjev.
Podobne primerjave so možne še za devet, skupno torej za 12 izmed 15
anketiranih podjetij. Od povprečja izstopajo (za 20 % navzdol) le tovarna »Sukno« Zapuže (čeprav so trije vodilni iz tega podjetja — direktor, računovodja in sekretar pol leta pomagali reševati kadrovske probleme v sosednjem podjetju in bi torej morali zaslužiti več) ter kranjski tovarni Iskra (za 10 % navzgor) ter »Sava« (za 20 odstotkov navzgor). Vendar tudi podatki o teh odstopanjih veljajo le za nekaj višjo oziroma nižjo »ceno« petih vodilnih kadrov, ki zanje — kot omenjeno — podjetja ne glede na gospodarski uspeh, velikost, število zaposle-
nih in druge pogoje izdajajo po 450 tisočakov na mesec.
Omenjeni podatek torej pomeni najbolj zgovorno ilustracijo trditve, da vodilni kader za podjetje v vsakem primeru pomeni fiksni strošek, ne pa
tiste organizatorje dela in proizvodnje, katerih vpliv na uspešno poslovanje podjetja bi bil vključen tudi v sistemu delitve dohodka.
TUDI TO JE RES
Ob tem, ko navajamo podatke za omenjena proizvodna podjetja, naj — čeprav morda to presega okvir tega prispevka — omenimo, da razmere niso prav nič drugačne na primer v gostinstvu, trgovini in komunalnih podjetjih. Znan je primer, ko se je osebni dohodek direktorja dimnikarskega podjetja izenačil z zaslužkom direktorja železarne, čeprav je med njima velikanska razlika, če omenimo le odgovornost, ki je naložena enemu ali drugemu. Se bolj drastičen primer je, ko se je isto — seveda v okvirih pravilnika o delitvi osebnega dohodka — »dogodilo« direktorju nekega pogrebnega zavoda...
Te, resnične in obenem karikirane primerjave navajamo zaradi tega, ker nadaljnja analiza podatkov o dejanskih osebnih dohodkih direktorjev in njihovih prej navedenih ožjih sodelavcev pokaže, da je njihov zaslužek res odvisen predvsem od položaja, od stolčka, ki ga zasedajo.
Razen v dveh primerih, ko sta tehnična direktorja »Novoteksa« in kranjskega »Exoterma« v osebnem dohodku izenačena z direktorjem podjetja, so povsod uveljavljene položajne lestvice. V vsakem podjetju v letnem povprečju največ zasluži direktor, čeprav se dogodi, da ob mesečnih izplačilih ni vselej na vrhu. Izmed omenjenih pe-
tih vodilnih najmanj zasluži sekretar podjetja, katerega osebni dohodek je skoraj v vseh podjetjih 25 do 35 % nižji od direktorjevega. Osebni dohodek računovodij je* enak ali malenkost nižji od zaslužka tehničnega direktorja, ki sicer 10 do 15 % »zaostaja« za direktorjem. Komercialni direktorji pa se po zaslužku v najboljšem primeru lahko enačijo z računovodjo, zvečine pa za kak odstotek zaostajajo za njimi.
KOLIKO JE KDO »VREDEN?«
Podrobnejše primerjave povedo, kakšne so položajne lestvice glede na
Položajne lestvice v občinah Novo mesto, Radovljica in Kranj (v indeksih, direktor “ 100)
® Novo mesto: tehnični 83, komercialni 83, računovodja 86, sekretar 65
O Radovljica: tehnični 90, komercialni 80, računovodja 82, sekretar 71
# Kranj: tehnični 90, komercialni 80, računovodja 82, sekretar 71
izplačilo osebnega dohodka v posameznih podjetjih v različnih občinah:
Občina Novo mesto: direktor indeks 100, tehnični 83, komercialni 83, računovodja 86, sekretar 65.
Občina Kranj: direktor indeks 100, tehnični 98, komercialni 83, računovodja 85, sekretar 70.
Občina Radovljica: direktor indeks 100, tehnični 90, komercialni 80, računovodja 82, sekretar 71.
Od tega so seveda možna odstopanja glede notranje razporeditve višine stopnice, M jo nekdo zaseda. Ponekod so stopničke nižje (ELAN, v indeksih: direktor 100, računovodja 96, tehnični 95, komercialni 93, sekretar pa 73); znotraj lestvice zelo izenačene (IMV, v indeksih: direktor 100, sekretar 54, tehnični vodja, šef proizvodnje in računovodja po 85; oziroma drug primer: »Veriga« Lesce — direktor 100, tehnični 82, komercialni 75, računovodja 73, sekretar 71). So pa razponi tudi bolj razpotegnjeni kot na primer v tovarni
SUKNO Zapuže: direktor 100, tehnični 80, komercialni 73, računovodja 69, sekretar 56.
VPRAŠANJA OSTANEJO
To so, v vseh primerih, podatki o dejanskih izplačilih osebnega dohodka, preračunani v indekse, da so lažje primerljivi. Ta izplačila pa so zaključna posledica tehnike obračunavanja osebnega dohodka. Po tej tehniki, katere osnova je ocenitev, oziroma vrednost delovnega mesta, dopolnjena s povprečnim uspehom podjetja, torej nastajajo nekoliko večja odstopanja v absolutnih zneskih. Deset odstotkov pribitka na primer več pomeni za tistega, čigar delovno mesto je ocenjeno z več točkami. To pomeni, da so razponi po pravilniku za vodilne delavce še manjši, bolj zgoščeni. Tudi za to bi bilo mogoče navesti podobne primerjave, ki bi pokazale nekoliko drugačna, vendar v bistvu identična razmerja, kot so že zgoraj navedena. Toda prav ta participacija v istem odstotku na različne osnove, docela neodvisna od dela in prizadevanj posameznika — vodilnega delavca po drugi strani ustvarja videz, da vendar gre za nekakšno delitev po delu. V podjetjih namreč dokazujejo, da pri njih delijo po delu — čeprav ne stimulirajo ! — tudi s tem, da pride do razlik v razponih delitve osebnega dohodka po pravilniku in po dejanskih izplačilih.
Ob tako utrjeni tradiciji pri delitvi osebnega dohodka za vodilni kader v naših delovnih organizacijah seveda ni prav nič čudno, če toliko govorimo o stimulaciji strokovnjakov, inženirjev, ekonomistov in drugih; govorimo in nič ne naredimo.
Zgovorna ilustracija tega je razgovor v kranjski »Iskri«, član izvršnega odbora sindikalne podružnice in prejšnji predsednik sindikata tovariš Kejžar je povedal, da ob sedanji tradiciji uravnilovskih osebnih dohodkov za vodilni kader resničnih strokovnjakov
ni mogoče stimulirati drugače, kot če tudi zanje poiščejo nova »šefovska« mesta. To je dvorezno, ker novopečenemu »šefu« obvezno gre pisarna, se pravi, da mora oditi iz proizvodnje, čeprav je tam najbolj koristen.
Drugo plat tega problema pa so mi zaupali povsod, kjer smo se o tem pogovarjali: če bi »nekdo« rekel, kakšni so lahko osebni dohodki vodilnega kadra, če bi kategorizirali podjetja po velikosti, pomembnosti in drugih kriterijih, potem bi bilo lažje, ker bi bila rang lestvica dovolj prostorna, da bi se na njenem vrhu brez zamere lahko zvrstili vsi tisti, ki v podjetju nekaj pomenijo ...
Govorijo, da bi bilo to »nujno« potrebno in obenem trdijo, da imajo samoupravljanje in da si ne pustijo očitati uravnilovskih tendenc. Tak odj*o-
S Direktorjev osebni dohodek je po pravilu najvišji v podjetju.
# Osebni dohodek računovodij jc enak ali pa malenkost nižji od zaslužka tehničnega direktorja, ki sicer za direktorjem »zaostaja« za 10 do 15 Vo.
® Komercialni direktorji se po zaslužku v najboljšem primeru lahko izenačijo z računovodji, navadno pa nekaj odstotkov slabše odrežejo.
S Sekretar podjetja zasluži 25 do 35 °/o manj kot direktor in ima najnižji osebni dohodek izmed vseh vodilnih delavcev.
O Strokovni kader, zaposlen v proizvodnji — inženirji, ekonomisti in drugi — po osebnem dohodku zaostajajo tudi za sekretarji podjetij, če slučajno niso razporejeni na »šefovska« delovna mesta.
vor namreč dobiš povsod, ko pravijo, da niso sami krivi, da je v njihovih podjetjih tako kot povsod: od rezultatov dela slehernega vodilnega posameznika neodvisni osebni dohodek; nobene stimulacije (da bi vedeli, za kakšno konkretno delo so jo dobili); zakovana uravnilovka osebnih dohodkov na vrhu podjetja.
Ob vsem tem pa še zanimivo protislovje: vodilni delavci v podjetjih na splošno menijo, da ne dobivajo dovolj visokih osebnih dohodkov z ozirom na delo in dolžnosti, ki jih opravljajo. Delavci, zlasti tisti z nižjimi dohodki, se s tem ne strinjajo, ker vedo, da bi bilo marsikaj mogoče urediti bolje, če bi se le vodilni bolj potrudili. Tako bi bili lahko boljši tako osebni dohodki vodilnih kadrov, kakor srednjih in nižjih kategorij osebnih dohodkov. Seveda, če bi se »resno« pogovorili o gospodarjenju, koliko kdo zares vpliva na uspeh, koliko naj za to prejema.
Se pravi, da v načelu ni nasprotovanja, naj bi bil vodilni kader bolje stimuliran. Toda treba je poiskati, izračunati, utemeljiti merila za stimulacijo. To pa nedvomno ostaja stvar samoupravljavcev, stvar kolektivov sa-
mlh’	M. GOVEKAR
r
RAZGOVORI O DELITVI V BISTRIŠKEM »TOPOLU«
Ob koncu lanskega leta se je v delovni skupnosti Topol v II. Bistrici pripetil »neljub dogodek«. Tako so namreč poimenovali sklep neke skupine delavk iz oddelka sedežev, da ne bodo delale, dokler jim »odgovorni činitelji« ne uredijo osebnih dohodkov. Delavke so trdile, da so tisti mesec dobile le kakih 14.000 dinarjev in da s tem ne morejo živeti. Zahtevale so: »Uprava naj nam zagotovi večje prejemke.« Uprava podjetja, samoupravni organ in odborniki družbenih organizacij so »zadevo analizirali« in ugotovili:
Drži, da so nekatere delavke dobile tudi po 14.000 dinarjev, vendar zato, ker so jim od osebnih dohodkov odtegnili mesečne obroke za vračilo dolga v banki in obroke posojila za Skopje. Najnižji dohodek delavke iz te skupine je bil tisti mesec 17.500 dinarjev, torej manj kot običajno, vendarle zato, ker je bila njihova proizvodnja nižja kot prejšnje mesece.
Res je tudi, da so povprečni osebni dohodki delavcev v oddelku sedežev nižji kot v drugih oddelkih in obratih (tudi zaradi nižjega stalnega dela). Zato so jim povečali normativ ur za 10 %, kar pomeni, da so zvišali njihove zaslužke — ob enakem učinku — za desetino.
Ugotovili so še, da do »prekinitve dela« najbrž ne bi prišlo, če bi »operativni voditelj« v oddelku pravočasno obveščal delavce o njihovem proizvodnem učinku, ter tako — spričo tega, ker je bil le-ta vedno manjši — pojasnjeval, zakaj so dohodki nižji, hkrati pa vzbudil v delavcih težnjo, da bi zvišali učinek in z njim vred prejemke.
Končno so povzročitelje — ne tiste, ki so zakrivili, da je bil oddelek sedežev glede osebnih dohodkov v neenakopravnem položaju in tudi ne one, ki bi naj obveščali proizvajalce o njihovem učinku, pa tega niso storili, ampak tiste. ki so »prekinili« delo —1- kaznovali.
Toliko je vedel vaš reporter, ko je nedavno tega obiskal Topol.
Rad bi spoznal še globlje vzroke
tega spora.
Dejstvo je namreč, da skoraj povsod, kjer prihaja do »prekinitve dela«, ni urejena delitev in da so takšni »neljubi dogodki« manifestacija zaostajanja v procesu urejevanja notranjih odnosov pri delitvi in uveljavljanju samoupravnih pristojnosti. So rezultat teženj po neposrednem odločanju, ki ga ni, družbeni razvoj pa ga nujno terja. Od tega. v kakšnem okolju se pojavljajo in kolikšna so nasprotja med starim in novim načinom upravljanja ter delitve, je odvisna oblika spora.
Tudi to je vedel vaš reporter, ko je obiskal Topol.
Zato je najprej spraševal, kako upravljajo in delijo ustvarjena sredstva.
(Če imate dovolj časa in volje, pojdite z njim po poti njihove delitve in kdor bo zdržal do konca, bo morebiti ob branju teh vrstic našel v njih tudi sebe.)
Iz reporterjeve beležnice
V Topolu je bilo lani. zaposlenih 317 ljudi, skupni dohodek je bil 1014 milijonov dinarjev. Imajo šest delovnih enot, od teh dve neproizvodni (uprava in pomožni obrati), proizvodne pa so: furnir (dve enoti), pohištvo in žaga. V enotah so predsedniki zborov (svetov) in njihovi namestniki. Enote se ukvarjajo s sprejemi in odpusti, ocenjujejo delovna mesta in delijo osebne dohodke v skladu s skupnim pravilnikom.
Skladi so centralni, kot so bili že pred mnogimi leti. Dohodek praktično oblikujejo in delijo v upravi — seveda ob sodelovanju in odločitvah delavskega sveta.
Reporter:
»Ste se zavestno odločili za centralne sklade in zakaj?«
Predsednik sindikata:
»Nekateri naši obrati so razviti, drugi ne. Skupni skladi so torej potrebni zaradi prioritete. Podjetje je skupno, moramo ga enotno razvijati, skrbeti za interese celote. Če bi dovolili, da bi dohodek oblikovali in delili v enotah, bi se lahko zgodilo, da bi prevladale lo-kalistične težnje.«
Direktor:.
»Primer žage in funirnice: žaga je že dolgo nerentabilni obrat. Furnirnica škartira vse hlode, ki niso za furnir, žaga pa jih le mora prevzeti, čeprav so
nekvalitetni. Rentabilna bi bila le tedaj, če bi dobila »originalno partijo«. Toda dogaja se, da furnirnica pobere iz »partije« smetano, žagi pa ostane slabša kvaliteta. Zato ji že s planom predvidevamo izgubo. Odtod centralni skladi. Vemo. da bi bilo prav, če bi kar v enotah oblikovali in delili čisti dohodek, toda do zdaj še nismo prišli do tega. Nismo še prilagodili tej zahtevi našo notranjo organizacijo. Razmišljali pa smo. Z nekim zagrebškim zavodom za produktivnost smo se dogovorili, da bodo poslali k nam svoje strokovnjake, ki naj bi nam odgovorili na vprašanje, kako naj ugotavljamo čisti dohodek v enotah, potlej bi ga lahko tamkaj tudi delili.«
Predsednik delavskega sveta:
»Sicer pa o delitvi čistega dohodka tako ali tako razpravlja in odloča delavski svet.«
Reporter:
»Pa menite, da je s tem zagotovljena ne samo pravica, pač pa tudi dolžnost proizvajalcev, da neposredno odločajo? Se pravi, kako in kje pri vas lahko delavec uveljavlja uštavno določilo, da je in mora biti upravljalec?«
Predsednik delavskega sveta:
»Delavec lahko upravlja, če se zanima za gospodarjenje, če misli na kvaliteto izdelkov in več ustvari. (Pri nas ni ovir, da tega ne bi mogli storiti.) Je pa res, da so nekateri ljudje nezainteresirani. Govore le o prejemkih, ko pa začneš govoriti o gospodarjenje, molče. Ni res, da delavec ne bi mogel vedeti, kam gre denar. Lahko bi vedel, če bi se pozanimal pri ljudeh, ki so v delav-
skem svetu. Saj vendar člani delavskega sveta odločajoi v imenu vseh delavcev in za njihovo korist«
*
(Teh nekaj odlomkov iz razgovora našega reporterja v Topolu zgovorno priča, v čem je problem oblikovanja in delitve dohodka in hkrati tudi samoupravljanja v tej pomembni bistriški delovni skupnosti. Rekli so: »Mnogi delavci še niso dozoreli.« In pa: »če bi pustili, da bi sami odločali, kdo ve, če bi sploh dali kakšna sredstva v skupne sklade.« Torej, ker »niso dozoreli« (oziroma, dokler ne bodo dozoreli), je potrebna »višja sila«, ki jih bo usmerjala, Kaj imamo od tega? Zgoraj odločajo; delavcem, ki so na papirju upravljavci, v praksi pa ne, ne preostane nič drugega, kot da se z odločitvami strinjajo, ali pa — nekateri na tihem, drugi glasno — godrnjajo. Navadno potem poimenujejo godrnjače kot »najbolj nedozorele«. Kdo je v takšnih razmerah res nedozorel? Ali tisti, ki vedo, da bi človek moral plavati in mu vsak dan očitajo, da tega ne zna, nič pa ne storijo, da bi se naučil, ali oni, ki še nikoli niso bili v vodi, pa bi radi plavali? — Nikakor ne gre za to, da bi nasilno decentralizirali vsa sredstva. Mar ne bi mogli urediti zadeve tako, da bi dohodek oblikovali in delili tam, kjer se ustvarja, v okviru skupnih normativov delitve, za katere bi se vsi proizvajalci demokratično odločili. Potlej bi vse, kar jih veže v enotno podjetje, prišlo veliko bolj do izraza, skupni interes bi imel bolj konkretne ekonomske temelje in kdor bi ga zanikal, bi kaj hitro ostal osamljen. Skrb za razvoj nekega obrata, ki zdaj ni rentabilen, bi postala splošna skrb, kajti sleherna izboljšava v obratu, ki mu krijejo izgubo, bi koristila tudi vsem tistim obratom, ki zanj dajejo sredstva. Dokler pa tega ni, se pravi, dokler gre vsak dinar v skupno blagajno, iz nje pa dobijo le za osebne dohodke, potem je razumljivo, odkod zahteva: »Naj nam da uprava večje plače, pa bo vse v redu.«)
In kako oblikujejo in delijo osebne dohodke? •
*
Direktor:
»Naša delovna mesta so ocenjena s točkami. Točka je dinar. Torej, če proizvajalci izpolnjujejo svoje, s planom
določene proizvodne normative, dobe na uro vnaprej določeno število točk, oziroma dinarjev. Enota lahko poveča ali zmanjša število točk za 10 %. O tem ponekod odločajo komisije, drugod komisije predlagajo, enote pa o njihovih predlogih sklepajo na sestanku vseh delavcev.«
Predsednik delavskega sveta:
»V delovni enoti pa oblikujemo osebne dohodke na osnovi količine dela (enota proizvoda), odnosa do planiranih proizvodnih stroškov (manj : premija, več : penale) in zboljšanja kvalitete. Delavci v pomožnih dejavnostih dobijo od manjšega ali večjega zastoja, uprava pa dobi delež od povprečnega učinka v enotah.	#
Primer: obrat pohištva. Normativ časa za omaro je 69 ur. Razdelijo ga na skupine, ki omaro izdelujejo. Določena je cena ure. Če se spremeni normativ časa, se spremeni tudi cena ure. Za omaro je na primer predvideno 10.400 dinarjev za 69 ur. Če je naredijo prej, potem si delijo toliko več, kolikor ur so .prihranili1.«
Direktor:
»Dogodi pa se, da delovna enota zaradi objektivnih vzrokov (zapiranja tržišča, preplačevanja surovin itd.) no more doseči plana. Takrat damo njenemu skladu osebnih dohodkov dotacijo.«
Predsednik sindikata:
»Ko oblikujemo osebne dohodke, upoštevamo tudi prihranek pri proizvodnih stroških. Le-te obračunavamo vsake tri mesece. Osnova je plan stroškov. Če so v enoti stroški manjši kot je planirano, prihranek delimo: del, ki je določen za vse enote enako, gre v rezervni sklad, del pa za osebne dohodke. V rezervni sklad dajejo enote tudi različen delež od mesečnih dohodkov (o višini tega deleža odločajo same), ob koncu leta pa ves sklad razdelijo. Tako so decembra lani nekatere enote dobile več, druge manj, zato ker je na primer furnirnica dajala v sklad samo 2 %, žaga 5 %, pohištva pa okoli 4 °/o.«
Predsednik delavskega sveta:
»Na osebne dohodke vpliva še dobiček, ki je odvisen od kvalitete proizvodov. Ta je določena s planom. Če je kvaliteta večja, kot je planirano, delimo vsake tri mesece tako imenovani dobiček, ki pa nikoli ne presega nekaj tisočakov.«
Reporter:
»Plan je torej temelj celotne vaše delitve gibljivega dela osebnih dohodkov. Kaj pa se zgodi, če plan ni realen? Menda je redek plan, za katerega lahko damo roko v ogenj, da je povsem realen.«
Direktor:
»Prav v tem so težave. Cene se stalno spreminjajo, prav tako razmere na tržišču, stroški rastejo itd. Vse to seve-
da vpliva na delitev, ki je odvisna od izpolnjevanja plana. Sicer med letom plan spreminjamo, ali pa dajemo ekonomskim enotam dotacije, toda nikoli ne moremo pravočasno ujeti vseh teh sprememb. Vemo, da takšen način ni dovolj spodbuden, toda za sedaj nimamo drugega.«
Reporter:
»Po kakšnem ključu pa delite ves ta gibljivi del?«
Predsednik delavskega sveta:
»Vsak dobi enak odstotek od osnove svojega mesečnega dohodka.«
Reporter:
»Ne glede na to, koliko je prispeval h kvaliteti in znižanju stroškov?«
Direktor:
»To je zelo težko ugotoviti, zato tudi imamo skupinske norme.«
In razloži:
»V furnirnici se odvija proces proizvodnje od obrezovalnice do Škarij, kjer je moč ugotoviti, kolikšen je odstotek izkoriščenosti lesa. Lahko je 30 %, lahko tudi več ali manj. Doslej še ne moremo dognati, kdo v procesu proizvodnje je k temu prispeval ali škodoval. Pri večjem uspehu dobijo vsi dodatek, pri manjšem pa so vsi prikrajšani. Prej smo nekaj delovnih mest normirali, druge pa ne. Izkazalo se je, da je ta način škodljiv in smo zadevo opustili. Zdaj so vsi bolj zadovoljni.«
*
(So res vsi zadovoljni? O tem bi kazalo razpravljati. Najbrž so, če je star način dopuščal, da je nekdo dobil več, čeprav tega ni zaslužil z delom. Toda, ali jim ta način zagotavlja pravičnejšo delitev? Očitno je, da ne. Gotovo bi bili delavci še bolj zadovoljni, če bi v okviru skupinske norme uveljavili tudi individualne — kjer je to možno. Nihče ni zanikal, da kaj takega ne bi mogli storiti, rekli pa so, da je to težavno in da bi zahtevalo veliko študiranja. Isto velja tudi za vse druge oblike nagrajevanja. O tem govore že nekaj let. Dejstvo pa je, da njihov sistem delitve še vedno ne upošteva osnovnega načela, po katerem mora delavec, ki več naredi, več prispeva k znižanju stroškov, čigar kvaliteta dela je boljša, več dobiti. Seveda bi to povzročilo razprave, toda zadovoljstvo ali nezadovoljstvo bi temeljilo na resničnih pokazateljih učinka, ne pa na nekakšni fiktivni enotnosti.)
*
Reporterju so rekli:
»Vendar smo že s sedanjim načinom dosegli precejšnje uspehe. Naš čisti dohodek je bil na primer lani za 68 milijonov večji kot predlanskim, čeravno je delalo povprečno 34 delavcev manj kot leta 1962. V proizvodnjo smo vložili 7,78 % manj delovnih ur, za 8,2 % večjo vrednost proizvodnje — izračunano po internih cenah. Proizvodnost je bila torej za 16°/o večja. Povprečne osebne dohodke pa smo povečali za kakih 40 %. To smo lahko storili tudi, ker se je izboljšala kvaliteta proizvodov, ker je bilo manj stroškov, realizacija pa boljša. Leta 1962 je bilo povprečje naših osebnih dohodkov 20.500 dinarjev, lani pa že 28.500 dinarjev, medtem ko so znašali skladi predlanskim 8 milijonov, so lani dosegli že 26 milijonov dinarjev.«
Reporter pa je dejal:
»Kolikšni bi šele bili vaši uspehi, če bi zagotovili resnično stimulativno delitev čistega in osebnega dohodka?«
JANEZ VOLJČ
IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN © IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN
■liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimEiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiipiiiiiiiiiiiiiiiiiiM
Na dnevnem redu: statuti
•	HRASTNIK:
Komisiji občinske skupščine predloženih pet statutov
Komisija za statute delovnih organizacij pri občinski	B
skupščini Hrastnik je na zadnji seji hrastniške občinske	J
skupščine poročala o doslej opravljenem delu v zvezi z	H
izdelavo osnutkov statutov delovnih organizacij.
Do konca meseca januarja so v 8 delovnih organiza-	1
cijah v Hrastniku (vseh delovnih organizacij je 26) že	1
izdelali osnutke statutov, v 15 delovnih organizacijah so	I
bili v razpravi, 5 delovnih organizacij — vse s področja	H
gospodarstva — pa je osnutke statutov do omenjenega roka tudi že predložilo komisiji pri občinski skupščini I Hrastnik.
Komisija za statute delovnih organizacij pri občinski I* skupščini Hrastnik je doslej vseskozi spremljala potek § dela izdelave osnutkov statutov delovnih organizacij in 1 nudila, delovnim organizacijam — kjer je bilo to potreb- 1 no — pomoč.
Ker je večina osnutkov statutov delovnih organizacij	|
že izdelanih oziroma v razpravi v delovnih organizacijah,	B
je komisija za statute delovnih organizacij pri skupščini	m
občine Hrastnik že določila sistem obravnavanja statutov;	1
ugotovitve pa bodo služile za sestavo analize, ki bo predložena v razpravo občinski skupščini Hrastnik in delovnim I organizacijam.	_jc_
•	RIBNICA:
Kakšne bodo pristojnosti krajevnih skupnosti |
Javne razprave o osnutku statuta ribniške občine bodo 8 trajale do 7. marca. Prve razprave o osnutku so pokazale, S da se volivci te občine podrobno zanimajo za posamezne fl določbe. Zlasti na podeželju se zanimajo za pristojnosti fl krajevnih skupnosti.
Teh naj bi bilo po sedanjem načrtu v občini 5 ali 7.	H
To bo odvisno od želje občanov in od območja, na kate-	1
rem naj bi delovale. Odprto je ostalo financiranje skup- B nosti, kajti po že sprejetem družbenem planu so jim od-merjena bolj skromna sredstva. Razprave so opozorile, da 1 so v statutu mnoge zadeve zadovoljivo obdelane in prila- S gojene občanom te občine.	-v
•	AGROKOMBINAT MARIBOR:
Osnutek statuta v razpravi
Čeprav nekoliko pozno, so v teh dneh tudi V Agrokom- 1 binatu Maribor začeli razpravljati o osnutku statuta te 1 gospodarske organizacije. Kot predvidevajo, bi naj bil i osnutek statuta v razpravi do 20. marca, nato bi ga ko-'misijq, na podlagi pripomb in predlogov, dokončno sesta- M vila in predložila v potrditev centralnemu delavskemu	jj
svetu. Osnutek so razmnožili v 500 izvodih. Za učinkovi-	1
tejšo razpravo bodo poskrbele sindikalne podružnice, ki § bodo po ekonomskih enotah organizirale čim več razlag fl in razprav.	Z.
•	POSTOJNA:
Mnenja o osnutku statuta
Komisija za pripravo statuta podjetja je pri svojem 1 delu prišla do določenega probletna, katerega naj bi po- 1 magali rešiti člani kolektiva s tem, da bi posredovali svo- fl ja stališča.
V	okviru podjetja je formiranih šest gozdnih obratov,	g
ki zajemajo določeno območje in so zaokrožene organiza-	s
cijske enote podjetja. Ker ta organizacijska oblika obstaja	1
že dalj časa in so bili v okviru obratov izvoljeni sveti eko-	1
nomskih enot gozdnega obrata, so nam pravice in dolž-	1
nosti v teh enotah znane ter jih z dopolnitvami lahko vne-	g
šemo v osnutek statuta s tem, da bi bil organ samouprav-	B
Ijanja svet obrata. Isti organ upravljanja lahko formi-ramo tudi v obratu za transport, za mehanizacijo, za	g
urejanje in za gradnje.. Nastaja pa vprašanje, kakšen samo-	H
upravni organ, s kakšnim nazivom in s kakšnimi pravica-	g
mi naj se predvidi v osnutku statuta za upravo podjetja,	H
kjer je tudi zaposlenih precejšnje število delavcev, ki so	S
tudi člani kolektiva in morajo biti njihove pravice in dolž-	g
nosti prav tako določene v statutu, čeprav je njihovo delo	H
drugačno od dela gozdnega delaovca na obratu.
Za vse druge organizacijske oblike lahko uporabimo, J zaradi poenostavitve, izraz obrat. Ali naj tudi za upravo S podjetja uporabimo isti izraz?
Prvi del statuta mora vsebovati tudi določene podatke	1
o podjetju, o njegovi ustanovitvi, predmetu poslovanja, o	1
registraciji pri Gospodarskem sodišču in podobno. Nekate-	fl
ri menijo, da naj bi ta del statuta zajemal kratek, vendar	g
pregleden razvoj podjetja, posebno zaradi dosedanjih po-	fl
gostih reorganizacij, kjer se je teritorij podjetja zelo spre-	fl
minjal. Morda bi bilo to res dobro, ker je precejšen del	1
članov kolektiva novih in niso seznanjeni z razvojem pod-	g
jetza. Kakšno je vaše mišljenje?
Kot posebna oblika neposrednega upravljanja je re- S ferendum, kjer se celotni kolektiv opredeljuje za določeno fl stvar s tem, da izraža svoje stališče s tajnim glasovanjem z »za« ali »proti«.
V	osnutku statuta je komisija vnesla tudi to obliko ne- 1 posrednega upravljanja, vendar nastajata dve možnosti, o M katerih naj bi člani kolektiva že sedaj razmišljali. V sta-tutu so lahko točno določeni in našteti primeri, kdaj se odloča z referendumom. Po drugi varianti naj bi bilo v 1 statutu določeno, da sklepa delavski svet podjetja o tem, §§ kdaj naj se rešuje določena stvar z referendumom.
J. P.
(Gozdni gospodar Postojna)
!llllllllll!lll(IIIIII!!lll!lllllllllll!!ll!I!ll!lllll!!llll!llllllinilllllllllllllllllll!ll!lllliljl!!'!l!!lilll!lllll!llllllllill!llll!llllllllll!!n!l!l|lllllllll|![illll!l!ll||!!!ini||||||||||||||||||||j|||||||||i;||i
• »TAP« PTUJ:
Izpopolnjen sistem delitve
Delovni kolektiv Tovarne av-toopreme Ptuj se je v letošnjem letu lotil tudi vprašanja nadaljnje decentralizacije delavskega samoupravljanja' in materialne krepitve enot. Tovarna avto-opreme je trenutno organizacijsko razdeljena, glede na sam proizvodni proces, na 9 ekonomskih enot. Pred nedavnim so v tem delovnem kolektivu imeli prvo redno posvetovanje, kako zagotoviti čimboljšo delitev čistega dohodka, tako v posameznih ekonomskih enotah, kot v celotnem podjetju, pri čemer naj bi sodelovali vsi člani kolektiva. Način delitve je zasnovan tako, da bo vsakdo z varčevanjem in
lili, so storili, kar je bilo mogoče, da bi izboljšali stanovanjske razmere. Tako so zgradili na Reki in v Kočevju samska stanovanjska bloka, v Kočevju pa še 20-stanovanjski stolpič. Izboljšali so prehrano in poskrbeli za izobraževanje. Na podlagi takih prizadevanj so uspeli, da so se zaposleni ustalili in tako-rekoč sedaj ne poznajo sezoncev.
Zimsko obdobje že nekaj let skrbno izkoriščajo za izobraževanje zaposlenih ob pomoči Delavske univerze. Letos so ob pomoči šolskega gradbenega centra »Ivan Kavčič« iz Ljubljane organizirali prvi letnik poklicne gradbene šole, ki ga obiskuje večje število zaposlenih. Priredili so tudi razne druge tečaje. Tako so uspeli, da se je znatno povečala delovna storilnost in
V ALPOSU so kupili kot staro železo parni kotel, ki je menda pred mnogimi leti služil celo angleški tovorni ladji. V tovarni so ga popravili in kot kaže, bodo njegove zmogljivosti celo večje, kot jih potrebuje tovarna Alpos za kritje svojih potreb. In tako bo ta »odsluženi« parni kotel zadovoljil v Šentjurju še kakšno delovno organizacijo — s paro.
predvsem s kvalitetnim delom čim več prispeval k ustvaritvi čistega dohodka in da bo tako potem tudi v okviru ustvarjenih sredstev soudeležen pri razdelitvi. Iz uvodne razprave je bilo mogoče povzeti, da je večina članov kolektiva spremembo pravilno razumela in se prav dobro zaveda namena take delitve.
Na tak način se bo prav gotovo v bistvu spremenila funkcija organov delavskega samoupravljanja, ki se bodo bavili z osrednjimi vprašanji v podjetju, ne pa več z določanjem višine osebnih dohodkov posameznemu delaveti. Ekonomske enote bodo tako najbolj vedele, kako so ustvarile dohodek in kako ga bodo potem tudi najpra-vičneje delile. Januarska delitev čistega dohodka je pokazala dobre in slabe strani novega načina delitve.
• »ZIDAR« KOČEVJE:
Zimski čas izkoriščen za. - izobraževanje
Delovni kolektiv Splošnega gradbenega podjetja »Zidar« Kočevje, ki ima svoja gradbišča na Reki, v Ljubljani in na območju kočevske občine, je imel pretekla leta vrsto problemov s sezonci, ki so jih zaposlovali na posameznih gradbiščih. Prav zaradi tega, da bi se zaposleni pri tem kolektivu čimbolj usta-
da se vsi proizvajalci mnogo bolj zanimajo za delavsko upravljanje ter gospodarjenje.
• TGA KIDRIČEVO:
50-stcmovonjski blok bi lahko zgradili, če...
V naslednjih dneh bi morale vse enote v Tovarni glinice in aluminija v Kidričevem razpravljati o higiensko tehnični varnosti za leto 1963. Iz poročila je razvidno, da je število obolenj v letu 1963 v primerjavi z letom 1962 nekoliko nižje, zato pa je obratno naraslo število nezgod.
Samo zaradi nezgod je bilo izgubljenih 3914 delovnih dni in zato znaša gospodarska škoda 36 milijonov 588.860 din. če k temu dodamo 4 milijone 52.048 din izgube zaradi nesreč do 30 dni in 1 milijon 600.000 din stroškov zdravljenja v bolnišnici, naraste izguba skupno na 42 milijonov 240.908 dinarjev, kar pomeni, da odpade na eno nezgodo kar 177.946 dinarjev. Nad 17.000 izgubljenih dni zaradi obolenj pa pomeni nadaljnjih 162.611.370 dinarjev izgube.
Za ves ta denar pa bi lahko zgradili na primer 50-stanovanjski blok. Prav zato ne moremo ostati ravnodušni ob izgubljenih milijonih. Vsemu temu pa se-pridruži še 51,562.560 dinarjev, ki jih je podjetje izdalo za osebna varstvena sredstva, čeprav je ugotovljeno, da vsa ne služijo svojemu namenu. Podjetja, ki jih izdelujejo,
ne upoštevajo vedno vseh predlogov za izdelavo najprimernejših in najudobnejših varstvenih sredstev.
Nedvomno bodo morale eko-nomsko-proizvodne enote najti najbolj učinkovit način za materialno in vzgojno stimuliranje delavcev, da bi tako zagotovili zmanjšanje poškodb.
-ce
» ŠALEŠKA DOLINA:
Predvideno povečanje proizvodnje
Industrijska proizvodnja naj bi po perspektivnem družbenem načrtu v velenjski občini porastla za 15,2 o/o v primerjavi z lanskim letom. Računajo, da bo proizvodnja v Rudniku lignita znašala okoli 3,300.000 ton — tj., da bo za 4,3 o/0 večja od lanskega leta. Za takšno proizvodnjo bo potrebno še več rudarjev, ki jih najbolj primanjkuje, a prav tako bodo potrebne investicije, da bi lahko normalno tekla proizvodnja v vzhodnem delu jame in pa za stanovanjsko izgradnjo.
Tovarna gospodinjske opreme GORENJE je lani povečala proizvodnjo za 94,5 o/o, a letos predvidevajo, naj bi porastla še za nadaljnjih 48,2 »/o. To bodo dosegli, ko se bodo preselili v nove tovarniške hale, ki so sedaj v gradnji in bodo imeli boljše pogoje dela. GALANTERIJA v Šoštanju bo povečala proizvodnjo za 33,1 o/0 v primerjavi z lanskim letom. LIK, lesno industrijski kombinat iz Šoštanja bo povečal proizvodnjo kar za 71,1 o/0, ker misli pričeti z novim proizvodom — gradbene montažne plošče. Tovarna usnja bo povečala proizvodnjo za 39,5 ”/0.
V letošnjem- letu bodo začeli tudi z izgradnjo Energokemo kombinata, ki naj bi začel s poskusnim obratovanjem 1966. leta. Z vplinjevanjem lignita bodo prek plinovoda, ki bo dolg 240 km, napajali slovenske industrijske centre z visoko kaloričnim plinom. Prav tako pa bodo pridobivali tudi amoniak in sečnino in še razne druge stranske proizvode.
V. V.
• SLOVENSKE KONJICE:
V letošnjem letu računajo v konjiški občini, da bodo investirali v razne dejavnosti 1.131,000.000 dinarjev, ker je le za tri milijone dinarjev več kakor lani. Pri tem pa v letošnjem letu odpade precej večji delež na negospodarske investicije. Medtem ko je bilo lansko leto v ta namen potrošenih le okoli četrtino vseh investicijskih sredstev, bodo letos predvidoma znašala že več kot tretjino ali blizu 400 milijonov dinarjev. Blizu polovico od tega bodo porabili za stanovanjsko izgradnjo. Pričeta je že gradnja treh stanovanjskih blokov z okoli 70 stanovanji Skupno bo letos v gradnji 100 stanovanj, od katerih bo zgrajenih 60.
Na področju šolstva bo naj večji del odpadel na dograditev šole v Zrečah, dalje na 1» fazo dozida-/ ve učilnic in ureditev šole v Ločah ter dozidavo delavnice k II. osnovni šoli v Slov. Konjicah, Sredstva, namenjena za zdravstvo, bodo večinoma porabili za dozidavo zdravstvenega doma v Slovenj-skih Konjicah, s sredstvi za kulturo, prosveto in telesno vzgojo pa je predvidena ureditev občinske knjižnice, postavitev spomenika v Slov. Konjicah, pričetek del na restavraciji žičkega samostana, ureditev in začetek gradnje kopalnega bazena v Slov. Konjicah oziroma Zrečah in še več manjših del. Seveda bodo iz istih virov financirani tudi glasbena šola ter godbi v Slov. Konjicah in v Vitanju. Nekatera dela so financirali tudi nekateri drugi forumi. V. L.
SLOVENSKE KONJICE - Občinski svet Svobod in prosvetnih društev v Slov. Konjicah je na nedavni seji postavil v ospredje številne naloge, katere bo potrebno opraviti v prihodnjih mesecih. Tako so se člani sveta odločili, da bodo še v tem mesecu obiskali vsa prosvetna društva in obe Svobodi na območju občine. Z odborniki bodo podrobneje obravnavali vse tekoče naloge in probleme ter delovne programe. Taka obširna analiza bo služila kot osnova za širšo občinsko konferenco sveta. Ta naj bi na osnovi pregleda c\cv sedanjega dela opozorila na naloge, ki jih bodo svet in društva na terenu morali opraviti v času do kongresa Zveze Svobod in prosvetnih društev, oziroma v celotnem letošnjem letu.
Razen tega pa pripravlja občinski svet skupaj z občinskih odborom SZDL širše posvetovanje o vlogi in nalogah klubov. Za sedaj sta kluba samo v dveh krajih, in sicer v Slov. Konjicah ter Zrečah, vendar pa bo potrebno najti ustrezne oblike dela v enem in drugem kraju.
L. V.
PTUJ — Nedavna razširjena plenarna seja občinskega sindikalnega sveta Ptuj, ki je imela namen skrbno pripraviti občne zbore in delovne programe za leto 1964, je opozorila na mnogo problemov, ki se v tem letu ne bi smeli več ponavljati. Tako so med drugim grajali delo nekaterih sindikalnih podružnic. Občne zbore pripravljajo formalno z nezanimivimi poročili, zato so tudi potem razprave neplodne in za članstvo nezanimive. Prav posebno pa so se premalo posvečali kadrovskim pripravam, zaradi česar ni čudno, če je sindikalna podružnica postajala pasivna predvsem zaradi nesposobnih ljudi.
Zato so se dogovorili, naj bi bili letošnji občni zbori posvečeni predvsem človeku v delovni organizaciji, v kateri dela. Razprava je pokazala, da bo na letošnjih občnih zborih sindikalnih podružnic največ govora o rezultatih gospodarjenja v minulem letu in o načrtih za letošnje leto, nadalje o statutih, o problemih prehoda na skrajšani delovni čas in seveda o problemih pa področju delitve dohodka in osebnih dohodkov po vloženem delu. Razen teh važnejših problemov bodo razpravljali o ostalih področjih sindikalnega dela, največ pa prav gotovo o družbeno-politični aktivnosti članov sindikata in novih vodstev sindikalnih podružnic. Vse predpriprave na občne zbore pa je treba res dobro organizirati in si že v predpripravah zagotoviti dober in kvaliteten občni zbor.	-ce
V TOLMINU bodo pričeli delati mleko v prahu. Stroje za predelavo že imajo. Tako, da bo to mleko kmalu lahko v trgovinah. Vsaj tako obljubljajo.
Tretjino sredstev za negospodarske investicije
C IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV ® IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV S IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV # IZ ČASOPISOV
Zekaj so
medsebojni odnosi v naši ekonomski enoti omajani?
Leto 1963 je že za nami. Sedaj je čas, ko delamo obračune lanskoletnega dela. Običajno se pri tem poslužujemo številk, čeprav so na prvi pogled suho-
parne. Toda, priznati moramo, da edino te resnično pokažejo vrednost našega dela.
Tokrat nimam namena govoriti o številkah, ker končnih podatkov o gospodarskem uspehu naše ekonomske enote še nisem mogel dobiti. Kljub tema pa lahko rečem, da je bilo leto 1963 za nas najbolj uspešno. Osnovni proizvodni plan smo presegli za 33 odstotkov s še bolj zastarelimi stroji kot so bili v letu 1962 ter z nepovečanim številom zaposlenih! Izboljšala se je kvaliteta izdelkov, pa tudi prihrankov na materialu je bilo več!
Torej, kar se gospodarjenja tiče, ni kaj oporekati. - Vseeno pa se vprašajmo, ali smo res najbolj umno gospodarili? Ali smo vedno zares naredili to, kar dejansko zmoremo?
Upam si trditi, da ne! Se zdaleč ne! Zakaj? Odgovor bo težak, ker zahaja tudi na področje medsebojnih odnosov. To pa je, kakor sami veste, zelo nehvaležna tema.
Da ne bom ovinkaril, kar naravnost! Menim, da v preteklem letu nismo dovolj izkoristili zmogljivosti strojev in raznih delovnih pripomočkov. Niso važna imena oziroma delov-
na mesta. Večina nas je takih, ki kritike ne razumemo. Mislimo, da je opozarjanje na pomanjkljivosti in napake napad na osebnost in izraz sovraštva!
Niso bili redki primeri, da je kdo na seji delavskega sveta, na sestanku kolektiva ekonomske enote ali kje drugje izrekel kritične misli svojemu sodelavcu, vodji ekonomske enote, izmenskemu delovodji itd. in ga opozoril na nepravilen odnos do sodelavcev. Prepričan sem, da je bilo to dobronamerno, da so govorniki hoteli opozoriti na slabosti in pomagati k izboljšanju odnosov. Žal pa so
prizadeti reagirali napak. Upravičene kritike niso moško prenesli. Zamerili so govornikom. In kdor je mogel, se je kritiku za izrečene misli ob priliki že primerno »oddolžil«.
Zakaj tako? Zato, ker smo navajeni laskati, se dobrikati in hliniti, ob njegovi odsotnosti pa prizadetega kritizirati in blatiti da je kaj! Takšni smo že postali, da k napakam skoroda spodbujamo.
Ali je mar kdo brez napak? Ali ne drži tista resnica," da se na napakah učimo, in da delajo napake tisti, ki delajo? Ali more brezdelnež, lenuh in zapeč-
kar sploh kdaj pogrešiti?
Da, tako je s to platjo naših medsebojnih odnosov! Vse prej kot tovariški sol In zakaj so taki odnosi tudi v naši ekonomski enoti?
V eni poslednjih številk našega časopisa smo brali o težavah zaradi neusklajenosti norm. Da, prav nerealne norme in iz tega izvirajoče neobjektivno nagrajevanje še bolj najeda odnose znotraj enote. Da so posledice hude, pričajo podatki o spodrsljaju v novembru, ko smo naredili 11 ton izdelkov 'premalo!
VULE CICMIL
|| OCENEr
KRITIKE
m
INFORMACIJE m
Puljski < drugonagrajenec
EiiiuiuinniHiiaiuaiuiiiiitiuiiiiiiimiiuunnniiniiiiiiiinimiiuii
JUGOSLOVANSKI FILM RADOPOLJE
V Ljubljani so mu dodelili le nekaj dni, kakor da sodi med tiste filmske izdelke, ki jih pač moramo gledati, ne zaradi njihove pomembnosti in vrednosti, temveč iz gole obveznosti do njihovega obstoja in uveljavljenja. Vendar je bil film Radopolje, posnet po scenariju Arsena Dikliča in v režiji Stoleta Jankoviča, drugo-nagrajeni film puljskega festivala v minulem letu. Prejel je veliko srebrno areno in še dve nagradi, kar mu človek v svojem iskrenem dobronamernem prepričanju skoraj ne bi prisodil, vendar pa mu ob tem ne moremo zanikati njegove vsebinske vrednosti v izvirni in pretresljivi zgodbi o Rado-polju in Radopoljcih, njihovi borbi in žrtvovanju ter brezupnem. izumiranju herojske vasi. Zgodba o majhni liski vasi, kjer so Nemci in ustaši
nekega dne pobili vse moške ter zažgali njihove domove, kjer je z množico vdov in otrok ostal še izgubljeni pohabljenec Ilija Krivalja in njegova usodna življenjska pot, je kljub svoji razdrobljenosti pomembna in pretresljiva. Pred nami je Radopolje v prvih povojnih letih, še vedno zavito v črno, samotno siromaštvo, a vendar z iskrico upanja v lepše in srečnejše dni. Osamele žene si prizadevajo, da bi obnovile požgano domov-je in vanj vnesle vsaj nekaj nekdanjega življenja in tipov v bodočnost. Toda vse kaže, da jim usoda ni naklonjena, kajti še edini možje, ki se po vojni vrnejo v vas in jo skušajo nekako oživiti, spet tragično izginejo. Življenje jim je s svojimi perspektivami obrnilo hrbet in ko nazadnje iz vasi odidejo še vsa dekle-
ta, ugasne upanje in optimizem tudi v srcih ostalih žena.
Stole Jankovič je izbral zanimivo in vsebinsko vredni temo o pretresljivosti minuli vojne in povojnih dni. Očitamo mu lahko le to, da ni znal tehnično bolje obdelati in uskladiti epsko snov in razpletanje dogajanja v sedanjosti. Lahko bi se izognil vmesni monotonosti in še detaljene-je obdelal usode posameznih junakov. Med temi je vsekakor najizrazitejši pohabljeni Ilija, ki ga je nadvse doživeto zaigral Rade. Markovič, medtem ko so Olivera Markovič, Vesna Krajina, Boris Dvornik, Gizela Vučkovič, Milena Uranič in drugi v večjih in manjših vlogah, bolj ali manj posrečeno dopolnjevali to pretresljivo, a vendar pomembno filmsko delo.
IVA BOZOVICAR
V petek 28. "februarja je Drama SNG v Ljubljani krstila novo delo slovenske dramatike, dramo Ivana Potrča »Na hudi dan si zmerom sam«. Uprizoritev je pripravil France Jamnik z igralci Jožetom Zupanom, Bertom Sotlerjem, Ančko Levarjevo in drugimi. Scenograf je bil Sveta Jovanovič.
MOSCANSKA
ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike informacije ocene kritike Informacije ocene kritike informacije ocene
GLASILO ObO SZDL LJUBLJANA MOSTE-rOUE	LETO X ST 2 FEBRV AR 1*6«
IZOBČENCI
RADIJSKA IGRA »CVETJE IZ HIROŠIME«
Dežela vzhajajočega sonca je dobila po tragediji v Hiro-šimi še nov, drugačen prizvok. O tem nam pripoveduje radijska igra »Cvetje iz Hiroši-me«, ki jo je po delu švedske avtorice Edite Morrison priredil Walter Kolbenhoff in je minuli torek, 25. februarja, doživela slovenski krst na prvem programu Radia Ljubljana. Največja odlika tega dela je, (la spretno druži žalostno človeško in družbeno usodo preživelih ob atomski katastrofi s potezami japonskega karakterja in običaji japonske dežele. Napisana je kot pripoved, ali malodane monolog preproste japonske žene, ki ob tujcu iz Amerike, ki po naključju postane gost njene hiše, doživlja bedo svoje družine in se obenem srečuje s tujim svetom, ki mu je vse, kar nav-
daja njo in njej podobne, odmaknjeno in tuje.
Živi v obrobnih predelih Hirošime, zakaj ljudje, katerih telesa prekrivajo brazgotine, so v mestu nekaki izobčenci. Niso prijetni za oko, pa tudi ne zelo sposobni za delo. In še bolj kot drugi Japonci skrivajo svojo bridkost globoko v notranjosti. Jukina družina ne more in ne bo nikoli mogla mimo preteklosti. Tu je Jukin mož, ki počasi hira in končno umre od posledic žarčenja, tu Jukina mlada, lepa sestra, ki se, čeprav je ljubljena, ne more omožiti. Japonski običaji so strogi, stoletja se niso prav nič spremenili. Če starši ne privolijo v poroko, pač otroci ne morejo v zakon. In kako bi dovolili, da se poroči njihov sin z dekletom, ki bo rodilo spačke,
Juka trpi s svojimi ljubljenimi, toda ponižno in s tihim razumevanjem, kot ji narekujeta njena ženskost in tradicija. Kuha dišeče skodelice ča,., skrbi za goste, se klanja možu in otrokom. Govorijo le njene oči, ki se ne morejo znebiti grozot, ki so jih videle in doživljale onega strašnega dne in jim odslej nobena bridkost pa tudi ne lepota in ljubezen ne ostaneta tuji.
»Cvetje iz Hirošime« je v ljubljanskem radiu zrežiral Hinko Košak umirjeno in stvarno. S pomočjo odlične igralske ekipe (v prvi vrsti Juko) in brez nepotrebnih zvočnih efektov, mu je uspelo ustvariti resnično pretresljivo podobo tihe in velike človeške tragike. Sodelovali so Štefka Drolčeva, Miha Baloh, Janez Rohaček in drugi
ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene
Komedija
štirih
#lllllllillillllllllilll!!llllllllllllll[||||||||llllllll!lllllllllll!lll!ll!IUII!l
PETER USTINOV: »LJUBEZEN
Štirih polkovnikov«
Komedija »Ljubezen štirih polkovnikov« je pred leti kot posebna poslastica vabila občinstvo v evropska gledališča. Kako ne, ko pripoveduje o štirih polkovnikih štirih narodov, ki v brezdelji, čepe sredi zasedene dežele in se gredo oblast. Danes je ta komedija izgubila svojo takratno, trenutno aktualnost, izgubila tudi prvotno politično pikantnost. Ostal pa ji je humor, ki ga je pisatelj črpal na eni strani v tipiki značajev in navad štirih narodov, na drugi pa iz iskrive zakladnice svojega duha. Peter Ustinov, po rodu Rus, rojen v Angliji in aklimatiziran Anglež, odličen poznavalec in ustvarjalec velike vrste umetnosti (saj igra v gledališču in filmu, piše odrske tekste in scenarije, celo režira in se skuša v prozi), se zdi kot neki nepristranski opazovalec življenja, ki mu ne uideta nobena človeška sla-
bost in napaka, s posmehljivim očesom, vendar je to njegovo oko v bistvu dobro in nikoli ne pozabi, da pije za publiko, ki ji je vse življenje vselej razumljivo in toplo.
Njegovi polkovniki — Francoz, Rus, Amerikanec, Anglež — so mali, vsakdanji ljudje, le iz štirih političnih in narodnostnih taborov. Radi bi osvojili močno zaraščen grad, pa jim nikakor ne uspe. Na pomoč jim priskočita dva duhova, po Ustinovem mnenju dve večno nasprotujoči si sili v našem življenju; vest in nagon, ki se nenehoma bojujeta med seboj, ne da bi kdaj prevladal eden nad drugim. V gradu pa spi Trnuljčica, per-sonificirana popolnost, in vsi štirje možakarji bi si jo hoteli osvojiti. Seveda nikomur ne uspe. Kako le, ko sta duhova neprestano na delu. Naposled celo terjata od njih, naj se odločijo, če ostanejo v
gradu ali se vrnejo domov. Dva ostaneta in ju popolnost dolgočasi, dva pa se sprijaznita s sicer težko, a živo stvarnostjo. In katera dvojica je storila prav? Tega nikoli ne vemo ne mi, ne Ustinov.
Uprizoritev komedije Ustinova »Ljubezen štirih polkovnikov«, ki je minuli teden prišla na oder Mestnega gledališča ljubljanskega, je pripravil režiser Janez Vrhunc. Dosegel je, da je uprizoritev smotrna, živa in tudi zabavna. Le zakaj je naprtil stilizirano govorico samo ruskemu polkovniku? Kaj bi ne bilo bolj učinkovito in poenoteno, če bi se je poslužili vsi štirje ali nobeden? Polkovnike so interpretirali Danilo Bezlaj, Jože Lončina, Maks Bajc in Janez Eržen, Trnuljčico Judita Hahnova, duhova pa Fra-nek Trefalt in Alenka Svete-lova.
ALA PECE
ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene
Tankočutna zbirka novel
»DRUŽBA V VRTU« KATHERINE mansfield
Le malo je v literarni zgodovini del, ustvarjenih z žensko roko, ki bi ne imela svojevrstnega prizvoka. Mnogokrat pravimo temu prizvoku, zelo površno in rahlo zaničljivo, tipično žensko pisanje. Če smo odkriti, pa■ si moramo priznati, da nemalo prispeva k celoviti podobi o človeku in času, zakaj porojeno je iz neke specifike ženske narave, ki gleda na svet in stvari ne z drugačnimi očmi, marveč mnogokrat z drugih zornih kotov. Temu se pridruži izredno tanek ženski posluh, za vse nadrobnosti, za njih vrednotenje in intuicija, ki se dokoplje včasih celo do tistih spoznanj, ki jima nista kos ne razum, ne izkušnje in ne znanje.
Novele angleške pisateljice Katherine Mansfield so v naši povojni prevodni literaturi najlepši dokaz ženskega pisanja, ki ga pisateljičina ženskost bogati, ne da bi mu kakorkoli zmanjšala umetniško vrednost in ne da bi ga mogla razvrednotiti ta ali ona literarna kritika.
Avtoričin svet je meščanski človek s svojim mirnim, bolj ali manj udobnim življenjem. Toda ta mirnost je samo navidezna, saj mora biti tako, zakaj življenje dan za dnem razburja, utira ali ovira kopica drobnih reči, ki so lahko drobne samo prvi trenutek. Mans-fieldine zgodbe so kratke, z notranjim dogajanjem, ki vselej doseže vrh na koncu črtice ali
novele in to v skopih stavkih, za katerimi je zgovorno skrita bistvena poanta, poslednja pisateljičina misel, zaradi katere se je pisanja tudi lotila. Pa naj govori o počitnicah na morju, o smrti revnega človeka, ki ga doživlja dekletce iz bogate družine, o neki celodnevni vzhičenosti mlade zakonske žene ...
Novele Katherine Mansfield, ki jih je izdala Cankarjeva založba v Ljubljani v knjigi z naslovom■ »Družba v vrtu-«, so tudi v stilnem pomenu prava mojstrovina. Zato razumljivo, ' če še je pisateljica uvrstila z njimi v sam vrh angleške literature kratke proze. V slovenščino jih je prevedel Jože Udovič.	A. P.
ocene kritike ln formacije ocene
ocene kritike informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije
Nenavaden
KONCERT
VITEŠKA DVORANA KRIŽANK 26. FEBRUARJA
Pravzaprav je samo zgodovinsko zanimivo, da je bil zaključni koncert harfistke Ste-fice Žužek iz razreda prof. Jelice Portograndijeve na Akademiji za glasbo v Ljubljani baje prvi koncert te vrste na Slovenskem. Mnogo bolj razveseljivo je, da nam je v generaciji mladih koncertantov-virtuozov (ki ne samo prevzemajo, ampak so marsikje že tudi prevzeli vodstvo našega glasbenega življenja!) zrasla tudi skupina koncertnih harfistk — saj tako menda res ni več instrumenta, ob katerem bi bili še v zadregi kaj in kako. In to pomeni veliko zmago, veliko priznanje, naj je ne-
smisel, da bomo v kratkih šestih dneh po letih molka nenadoma poslušali nič manj kot dva samostojna večera dveh domačih harfistk, še tako velik — in nepotreben. Vsekakor bo prav, če se mu v bodoče izognemo.
Stefica Žužek na koncertnem odru ni neznano ime in njena tehnično zanesljiva, predvsem pa muzikalno doživeta igra je našla pri občinstvu vselej iskren odmev. Nemara tudi vzrok, da je bila Viteška dvorana Križank ob njenem nastopu tako prijetno zasedena ter tako polna intimnega vzdušja. — Spored je pokazal dober okus, pravilna sorazmer-
ja in posluh za domačo ustvarjalnost (Srebothjakovi »Preludiji-«), se pravi za tisto muziko, ki je nastala šele zadnja leta, saj prej koncertnih harfistov pri nas ni bilo in tudi skladb ne zanje! Tak posluh še danes kdaj pa kdaj pogrešamo na podobnih pianističnih ali violinskih recitalih ...
Uspeh večera je bil prepričljiv v virtuoznih in glasbeno zahtevnih delih in solistka je morala dodajati. Se posebno žlahtna pa je bila izvedba Co-relli-Barbirollijevega Koncerta za oboo in harfo z oboistom Dragom Golobom.
BORUT LOPARNIK
Zamrznjene zaloge
knjig in periodik
Leta 1962 je ljudska knjižnica v Mostah (LK) prevzela matično službo za knjižnice na področju naše občine. To pa pomeni predvsem skrb za strokovno izpopolnjevanje knjižničarstva in kadrov ter registracijo knjižničarstva v občini — poleg skrbi za jasno politiko v knjižničarstvu nasploh. V letu dni je že moč videti prve uspehe in težave, na katere je naletela ta ustanova pri svojem delu in naprosili smo upravnico LK tovarišico Mihaelo Moharjevo za kratek razgovor o delu v njihovi ustanovi.
— Najprej morda formalno vprašanje: so že registrirane vse knjižnice v naši občini in kakšno je stanje glede tega pri nas?
Evidenca knjižnic je že urejena, in sicer je vseh 38 — strokovnih, ljudskih in ostalih. V njih je 69.500 zvezkov, torej že kar zajeten knjižni fond, ki pa seveda še ne izpolnjuje prenekatere želje naših bralcev.
— Kaj pa skrb za knjižnice kot matične ustanove glede strokovnega izpopolnjevanja?
V vlogi matične knjižnice smo organizirali težaj za knjižničarje in volonterje naše občine. Obisk — 25 —, dokazuje veliko zanimanje za to stroko.
— In skrb za teren?
Pripravljena sta dva. kovčka (y načrtu imamo vsaj še 2) in že čakata odhoda na teren. Vendar ne moremo »na pot« zaradi preprostega razloga: zmanjkalo nam je denarja za operativne izdatke (okoli 25 tisočakov mesečno). Mimogrede: s kovčkoma bi prišli v neko sosesko, ju tam pustili npr. 14 dni, nato pa ju zamenjali z drugima dvema v istem kraju, prva dva pa bi prenesli v drugo sosesko. Tako bi oddaljenim soseskam — predvsem njim in posebej pozimi — dali vsaj nekaj branja, kasneje pa bi tako poživili tudi delovanje različnih sindikalnih in drugih knjižnic. Širšo skrb za knjižni fond v vseh knjižnicah, izmenjavo tega in dopolnjevanje ter organizacijo medknjižničnega izposojanja — to pa imamo v načrtu. Prav tako bomo v prihodnosti težili za ustanavljanjem novih knjižnic — kjer jih ni — predvsem v smeri proti Polju ter krepili knjižnice, kjer bo to nakazovala potreba, za zdaj npr. najprej v Jaršah. Vse to pa bo potegnilo za seboj vprašanje knjižničarjev; celo več, za tako široko delovanje matične knjižnice bomo sčasoma potrebovali posebnega strokovnjaka.
— Do zdaj ste govorili samo o širših perspektivah; kakšen pa je položaj v vaši knjižnici sami?
Vprašanje pravzaprav ni čisto točno. Naša knjižnica ima še 2 podružnici (v Jaršah in Hrušici), kamor hodijo enkrat tedensko naši knjižničarji izposojat knjige. Obe podružnici sta založeni z vsemi novitetami, ki jih dobimo v našo knjižnico. In še obroben, a važen podatek: vse tri knjižnice so urejene na osnovi prostega pristopa in izbire — glede tega je bila naša knjižnica ena prvih v Sloveniji. Tako je treba ugotoviti velik porast bralcev v zadnjih letih — letno okrog 800 novih rednih bralcev. Pri tem stari skorajda ne odpadejo. Letos pa je opaziti še nekaj: pri sicer ne tolikšnem številu obiskov se je dvignila izposoja knjig, kar dokazuje, da zanimanje za knjigo še vedno raste — letos npr. so si naši bralci izposodili 3 % več kot lani. Obisk je sicer padel za 1 »/o — vendar to pomeni. da si bralci pri enkratnem obisku izposodijo več knjig (lani je prišlo napr. v našo knjižnico do oktobra 19.321 bralcev, letos v istem razdobju 19.111). To je razumljivo, če ugotovimo. da pripada bralcu za gibanje v naši knjižnici pri povprečnem letnem obiske le pol kvadratnega metra! Lahko si mislite, kaj -to pomeni v zimskem času Naša knjižnica ima v celoti le 49 kvadratnih metrov površine in tu so izposojevalnica za odrasle, za mladino in kotiček za bralnico, skladišče, pisarna, ak-cesija in sanitarije. Za mladino sicer obstaja predlog, da bi dobila svoj oddelek v domu Angelce Ocepkove, vendar bi s tem mladina pač dobila primerne prostore za izposojanje in bra-
nje; problem naše knjižnice pa bi ostal še naprej domala prav toliko pereč kot je.
Ker nimamo kam postaviti polic, si bralci lahko izposojajo le pol našega knjižnega fonda (v knjižnici imamo 17 tisoč zvezkov in približno 20 časopisov in revij; letno dobilo okoli 2000 novih zvezkov). Ostala polovica se uničuje ob neprimernih, vlažnih stenah in tako po nepotrebnem naraščajo že npr. izdatki za knjigoveze — letos npr. 300.000!
— Povedali ste nam zanimive, pa tudi ne vse najbolj razveseljive podatke. Se vprašanje o osebju v vaši ustanovi.
Prav zaradi pomanjkanja prostora ne moremo nastaviti vsaj še dveh prepotrebnih strokovnih moči. Knjižničar se namreč zdaj lahko posveti bralcu le 3 minute. V tem času mora vpisati vrnjene knjige, svetovati pri izbiri novih in vpisati nove izbrane knjige. Razumljivo je, da prav nasvet, ki bi naj ga dajal knjižničar, ni in ne more biti takšen, kakršen bi lahko bil, saj strokovno so naši ljudje usposobljeni. Posebno pereče je to zaradi mladine, saj rabi ona poleg nasveta neko stalnejšo skrb za oblikovanje estetskega okusa. Ta je nasploh premalo oblikovan, kajti naša mladina sicer bere njej primerne knjige, ki so že nekako priznane, ne sega pa dovolj po novih kvalitetnih delih, ker jih ali ne pozna iz šole ali pa jih mi preprosto ne moremo dovolj pojasnjevati — zakaj, sem že omenila. In tu bi bila knjižnica poklicana, da bi vodila mladega bralca. Naša knjižničarka za mladinsko literaturo se je tu že lepo vpeljala in afirmirala.
Pri prej opisanih delovnih pogojih pa trpi tudi zdravje naših delavcev. Letos je npr. zdravnik priporočil neki naši knjižničarki, naj zamenja delovno mesto, ker je zbolela na hrbtenici in — morda je k temu pripomoglo tudi dej-' stvo, da našega prostora ni moči primerno ogrevati, da so okna dotrajana, da je treba neprestano prekladati knjige in se vzpenjati ponje do poltretjega metra visoko. Kar sama se torej vsiljuje misel o novih, primernih prostorih, na katere naša knjižnica ne more več čakati.
— No, sedaj ste pa že kar sami napeljali na zadnje vprašanje: kakšne na-. črte imate?
Verjamemo, da bo v prihodnjem letu rešen prostor. Tako bo knjižnica najprej lahko strokovno preurejena po decimalni plasifikaciji. Tam bomo ustanovili pionirski oddelek, oddelek za odrasle in bralnico, kjer bodo lahko bralci prišli ne samo do knjig, temveč tudi do dnevnega časopisja, tednikov, revij in ostalih periodik, ki že 3 leta čakajo, zvezana v skladišču, na bralce. Tudi študijske knjige ne bodo samo zamrznjena zaloga v skladišču. In končno: matična služba bo zaživela tako, kot mora.
Zaradi vsega tega pa bomo morali dobiti prostore na Zaloški cesti, ker ne kaže iti z nje zaradi nekakšne njene osrednje vloge.
— Tovarišici Mohorjevi lepa hvala za izčrpna in ljubezniva pojasnila. Problemi knjižničarstva so sestavni del tiste kulturne politike, ki jo zdaj vse bolj izenačujemo z ostalo problematiko v naši občini kot enakovrednega partnerja v našem socialističnem, razvoju. Kot poklicna ustanova je bila zadnje, leto, dve, deležna do neke mere večje pozornosti skupaj z delavsko univerzo in šolami. Vendar kažejo dejstva, da je prav t,K z njeno matično vlogo potrebna vse večie pozornosti in dolžnost nas vseh je, da ii to skrb tudi posvetimo.
(Po »Meščanski skupnosti«)
Ob izdelavi statutov v delovnih organizacijah na področju izobraževalnih, znanstveno-raziskovalnih in kulturnih zavodov:
Domala po vseh delovnih organizacijah ugotavljamo, da se Zlasti mladina težko vključuje v samoupravni sistem. O pravicah in dolžnostih upravljavca ve zelo malo ali nič in često napak vrednoti samoupravljanje delovnih ljudi. Temu se ne moremo niti preveč čuditi. Šole vseh stopenj še vedno premalo upoštevajo v ucno-vzgojnem programu družbeno-ekonomske odnose in vlogo človeka pri uresničevanju samoupravljanja v enotnem družbeno-ekonomskem sištemu. In vendar jo to integralni del vsestranske vzgoje mladega človeka.
Na sejah delavskega sveta
nemi opazovalec
Delovne organizacije s področja vzgojno-izobraževalnih, znanstveno-razisko-valnih in kulturnih zavodov si v teh mesecih zastavljajo tudi vse bolj pogosto Predvsem na vprašanje, kakšen naj bo odnos med njihovo dejavnostjo in ustanovi-
-----------------------------------------------------------—A-----------------------
'n kako perspektivnejše rešiti vprašanje financiranja njihove področne dejavnosti.
Postavljajo vprašanje tako, seveda še ni popolno. Kajti odgovor bi morali najti Pradvsem na vprašanje, kakšen naj bo odnos med njihovo dejvnostjo in ustanovitveni oziroma področnim skladom, odnos, ki bi predstavljal ne stabilizacijo ^ega si ni želeti!), temveč normalizacijo odnosov med delovno organizacijo in
družbo.
Odgovor je lahko kratek. Meglene dotacije, subvencije, podpore in kakorkoli smo že nazivali to več ali manj adrninistrativno-proračunsko financirala, odmerjanje in rezanje sredstev v Preteklosti (pa čeprav tudi ne iz proračuna, temveč iz sklada!), vsekakor ne Predstavlja tisti družbeno-ekonomski odnos, ki bi lahko bil trdnejša osnova Perspektivnejšo in kvalitetno rast teh zavodov oziroma njihove dejavnosti, smotrno gospodarjenje kolektiva z družbenimi sredstvi, za stimulativnejše dagrajevanje kolektiva in posameznikov Po delovnem uspehu. Namesto njega bi rnorali razvijati pogodbene odnose. Le-ti Pa seveda ne morejo bazirati le na Poznanih dejstvih, da je na eni strani Pač zavod, ki opravlja tako in tako nalogo, na drugi pa področni sklad, ki bo to nalogo financiral. Osnova pogodbe-Plni odnosom so lahko le trdni delovni letni programi delovnih organizacij na eni strani, na drugi pa jasna politika Ustanovitelja na določenem področju 'šolstvo, kultura, znanstveno-raziskoval-Ue naloge). Zato pogodbeni odnosi seseda niso poglavje, ki bi sodilo le v statute delovnih organizacij zavodov, tem-več enakovredno v statute naših komun ali v pravila skladov širših družbenih Politično-teritorialnih skupnosti, torej tudi v republiške sklade.
Vprašanje odnosov med delovno organizacijo zavoda in ustanoviteljem in
omejiti, ne pa pridobivanje dopolnilnih lastnih sredstev postavljati v ospredje, kot nekaj, od česar bo odslej predvsem tudi odvisen njih ugled. Poudarjam to misel zaradi tega, ker v praksi že marsikje srečujemo mnenje, da je »boljša« tista kulturna ali izobraževalna ustanova, »ki je tudi sama, vidite, toliko in toliko prigospodarila« ter s tem »prihranila« sredstva svojemu ustanovitelju. To je v resnici »dinarska kultura«, ki jo v naši kulturni sredini moramo zadušiti že v kali.
Delovna organizacija zavoda, ki bo skladno s svojimi kadrovskimi močmi in ostalimi pogoji, programirala svojo dejavnost in bo na osnovi tako sprejete letne naloge v kolektivu sklepala pogodbe za potrebna sredstva, naj dodatne naloge sprejme, če so za to dani osnovni pogoji in je ustanovitelj tudi pripravljen dati dodatna sredstva za ta del programa. Če pa bo širila svojo dejavnost sama brez pristanka ustanovitelja in priznanih dodatnih sredstev, bo pač morala računati s tem, da tako razširjeno nalogo sprejme na lastno breme in z lastnim rizikom. Na smemo namreč pozabiti, da bi pogodbe med ustanoviteljem in delovno organizacijo morale postati tudi enkrat pravno veljavni dokument, ki bo kot tak veljaven enakopravno za obe pogodbenici.
Vsekakor pa bodo določila statutov, ki bodo oblikovala pogodbene odnose vprašanje financiranja delovnih progra- j med ustanoviteljem in delovno organi-
niov teh delovnih organizacij je potemtakem vprašanje medsebojne odvisnosti. In če je temu tako, potem bi seveda morali najti sestavljale! občinskih statutov oziroma pravil statutov skladov širših družbenih politično-teritorialnih skupnosti zadovoljiv odgovor tudi na vprašanje, kje in kako se bo določena Področna politika demokratično izoblikovala in kako se bodo oblikoval^ sredstva za uresničenje take politike. V tem Pogledu je gotovo zelo pomembna družbena vloga različnih skladov oziroma njihovih upravnih odborov oziroma skupščine koristnikov skladov.
Seveda ob tem poglavju delovne organizacije tudi iščejo temeljitega odgovora na vprašanje, kakšne so pravzaprav Pravice in dolžnosti ustanovitelja ali več njih. Predvsem je treba opozoriti, da ima ustanovitelj po zakonu in ustanovni listini polno pravico glede določanja dejavnosti delovne organizacije ter spreminjanja te dejavnosti oziroma Predmeta dejavnosti, kakor tudi pravice in dolžnosti glede obsega naloge. Seveda je poleg tega še vrsta vprašanj, kjer se dajo odnosi med ustanoviteljem 'n delovno organizacijo urejati ravno s Pogodbami, kar bi morali kot obliko dogovarjanja statuti delovnih organizacij tudi uzakoniti. Primer. Delovne organi-^cije bi se prav s statutom morale za-yarovati, da namreč niso dolžne razširjati svoje dejavnosti brez ustreznega priganja za to potrebnih dodatnih sred-stev. Seveda jo bodo prav tako na drugi strani dolžne razširiti, če bodo za to Prejele sredstva in bodo za to ustvarjeni tudi ostali pogoji, npr. kadrovski. In ker Sem dejala, da je to primer, naj bo res Primer. Koliko občinskih skupščin je nPr. že izdalo odlok o svoji matični knjižnici, dokument, ki je tako rekoč Ustanoviteljska listina za knjižnico, ki 'nia področje svoje dejavnosti razširjeno z nalogami matičnosti. Toda izredno matu je ob tem takih občinskih skupščin, ki so skladno z ustanoviteljsko listino, resnično priznale tem knjižnicam tudi dodatna materialna sredstva za izvaja-Pje poverjene jim naloge.
To je treba posebej poudariti, kajti razširjanje dejavnosti na račun zniževanja ravni izvedbe osnovnega, pa tudi dopolnilnega programa, ali pa morda celo na račun zniževanja osebnih dohodkov (več zaposlenih zaradi dopolnilne dejavnosti!), gotovo ni nikomur v prid, razen morda bahavim številčnim statističnim pokazateljem, ki pa so v takih Primerih največkrat izredno varljivi. Primer. Pretirano število predstav ali gostovanj za ceno pridobivanja dopolnilnih lastnih dohodkov je bilo morda Površnemu ocenjevalcu izredno »lep Pokazatelj«, toda v takih primerih so gledališki delavci sami najbolje čutili, kje in zakaj je začela tudi upadati kvaliteta njihovih umetniških stvaritev. Zato bi morale prav te ustanove, v katerih je raven izvedbe programov eden Prvobitnih elementov, s svojim statutom tudi dopolnilno dejavnost razumno
zacijo na osnovi delovnega programa, lahko v praksi pripomogla k normalizaciji stanja na področju izobraževalne, znanstveno-raziskovalne in kulturne dejavnosti in uveljavljala tem dejavnostim družbeni položaj, ki jim tudi gre.
Seveda je res, da isto velja tudi za statute komun. Kajti, težko si je predstavljati, da bi npr. izobraževalna ustanova, kakršna je npr. delavska univerza, pridobila na družbenem pomenu in veljavi, če pa statut komune ne govori nič o tem, kdo naj v tej družbeni skupnosti skrbi za izobraževanje odraslih, če ne opiše naloge, ki jo družbena skupnost nalaga delavski univerzi in ne nakazuje odnosov, ki naj uskladijo delovni program te ustanove z načinom financiranja. In drugi primer. Financiranje osnovnega šolstva, za katerega materialne pogoje skrbe danes že številni občinski šolski skladi, bi prav tako moralo bazirati na delovnih programih in materialnih zahtevkih za izvajanje teh delovnih programov. Doslej pa smo upoštevali največkrat le število oddelkov, razredov, število učencev in profesorjev, učiteljev in predmetnih učiteljev — kar vse se lahko zelo hitro spremeni v dokaj mehanična merila, ki pravzaprav ničesar v šolskem kolektivu ne spodbujajo in ničesar tudi ne stimulirajo.
Ob razpravah o odnosih med ustanoviteljem in delovno organizacijo se pojavljajo tudi posebna vprašanja v zvezi z nekaterimi osrednjimi kulturnimi zavodi. Na primer. Ali je prav, da osrednja nacionalna kulturna ustanova dobiva dve tretjini subvencije od kraja, le tretjino od republike? Ali ne bi bilo pravilneje ravno obratno, saj je taka ustanova kulturnega pomena za vso Slovenijo, ne glede na to, ali kaj gostuje izven Ljubljane ali ne? 2e to naj bi samo po sebi predstavljalo torej nevarnost, da zelo »mehanično želimo kulturne ustanove decentralizirati«. In da obstaja nevarnost, da decentralizacija odločitev prinaša »na nižjem nivoju pač tudi manj kvalitetne odločitve v pogledu teh ustanov« itd.
Kar zadeva decentralizacijo, seveda nisem pristaš misli, da bi morali zaradi tega, ker še nekdo ne zna dobro sam hoditi s svojimi nogami, ga tako-rekoč celo življenje nositi na svojih rokah. Verjetno tudi ni bistveno, ali ima neka ustanova več ustanoviteljev in tudi ne kdo so in ali ima pri neki osrednji kulturni ustanovi kot soustanovitelj besedo poleg republike tudi okraj. Verjetno to res ni bistveno, če pa delovni program kot ponudba družbi nastaja samostojno v teh osrednjih kulturnih ustanovah (in tudi drugih!). Toda biti osrednja nacionalna kulturna ustanova seveda ne pomeni zgolj to, da je tvoj ustanovitelj na republiškem nivoju. To gotovo ni domena ustanoviteljstva, temveč kulturnega in umetniškega potenciala kolektivov teh delovnih organizacij in njihovih delovnih programov, kvalitete izvedbe, programske usmerjenosti. Pri nas pa se že včasih sliši po etru ali
v tisku glas, ki že malce dvomi, da se res vse naše osrednje nacionalne kulturne ustanove svoje nacionalne osred-nosti tudi vedno v polni meri 'zavedajo. In ne pozabimo. Zoper proračunsko-administrativno financiranje smo bili tudi zategadelj, ker je bilo to financiranje na naslov institucij, a ne njihove dejavnosti! Zato bi tudi naše osrednje kulturne ustanove morale razviti na osnovi svojih letnih delovnih programov pogodbene odnose, o kakršnih je že bila beseda.	>
Strinjamo se namreč lahko z opozorili, da je življenje in snovanje take kulturne ustanove vendarle bolj zapleteno in medsebojno povezano, kot bi to sodil površni zunanji presojevalec. Pogodbe med temi delovnimi organizacijami in ustanovitelji bi namreč morale upoštevati, da marsikateri teh ustanov namreč ni mogoče kar tako enostavno zmanjšati delovnega programa, če za to ni sredstev, in je torej treba že vnaprej računati na neki normalen obseg delovnega programa. Simfonični orkester npr. mora imeti toliko in toliko glasbenikov, če naj bo dober simfonični orkester, pa čeprav bi mu obseg njegovega koncertiranja tudi omejili. In malce nenormalno je, če tak osrednji simfonični orkester, ki mu je bila »rezana subvencija« (blizu dvajset milijonov dopolnilnih sredstev si je ustvaril sam s snemanjem), še vedno ne more na reprezentativni koncert slovenske reproduktivne glasbene kulture v drugo republiško središče potovati pod pogoji, ki bi garantirali glasbenikom počitek pred koncertom in prespano noč, ker preprosto ni denarja za dnevnice. Potem je bolje, da takega reprezentiranja ni. Skratka, tudi pogodbeni odnosi bodo terjali od delovne organizacije mnogo samostojnega in izvirnega iskanja primernih rešitev, ki bodo že predhodno morale zavarovati umetniške kolektive pred takšnimi anomalijami.
Vprašanje pogodbenih odnosov med delovno organizacijo in ustanoviteljem pa se nam postavlja že z enega zornega kota. Kjer so se namreč pogodbeni odnosi med zavodi in ustanovitelji že uveljavili, vsaj v svoji eksperimentalni fazi, se je namreč vloga družbenih organov oziroma vloga predstavnikov javnosti, pokazala kot dokaj formalna institucija. Saj je delovna organizacija ob sklepanju pogodbe upoštevala v glavnem vse tisto, kar ji je upravni odbor sklada, ki je tudi družbeni samoupravni organ, nakazal kot poseben družbeni interes ali tudi določeno družbeno kritiko, recimo glede na delovni program pretečenega obdobja. Zato pa so predstavniki javnosti kot takšna ali drugačna institucija v delovni organizaciji gotovo še potrebni tam, kjer delovne organizacije še niso pokazale interesa, da bi s svoje strani ustvarile vse pogoje za pogodbene odnose z ustanoviteljem. Ce je v nekem smislu torej poseben organ predstavnikov javnosti ali njihovo sodelovanje v mešanem delavskem svetu že prehodnega značaja, pa je ta prehod gotovo odvisen od same zrelosti kolektiva in od ustvarjenih odnosov med ustanoviteljem in delovno organizacijo.
SONJA GAŠPERŠIČ
Zgodi se pa, da se mladinec, preko mladinske organizacije, sam »vsili« v' delavski svet, da bi kot »opazovalec« spoznal njegovo vlogo v samoupravnem sistemu. Sejagi centralnega delavskega sveta CZP »Ljudske pravice« prisostvuje že od' leta 1962 član mladinske organizacije poljanske krajevne skupnosti. Redno sprejema vabila za seje z dnevnim redom, tako kot izvoljeni člani delavskega sveta. Redno prihaja na sestanke, cela bolj redno kot marsikateri član DS, in z vso resnostjo spremlja delo delavskega sveta. Nič posebnega, bi rekel kdo, zame pa vendar toliko, da sem hotela še nekaj več zvedeti o tovarišu Tomažu. Obiskala sem ga in najin pomenek je stekel nekako tako:
— Vem le, da ste Tomaž Varoga, član mladinske organizacije, dijak in da hodite na seje delavskega sveta CZP »Ljudske pravice«. Bi mi hoteli še kaj več /povedati o sebi?
— Dijak nisem več, ker že drugo leto študiram na strojni fakulteti, včeraj sem pa dopolnil 22 let. Doslej sem bil predsednik mladinskega aktiva poljanske krajevne skupnosti.
— Kako, da ste začeli hoditi na seje centralnega delavskega sveta CZP »Ljudske pravice?«
— V domači mladinski organizaciji smo iskali poti, kako bi se pobliže seznanili z delom delavskih svetov. Pisali smo vsem delovnim organizacijam v naši krajevni skupnosti in prosili, da bi nas povabili na seje delavskega sveta. Toda razen CZP »Ljudska pravica« nam ni nihče odgovoril. Izrazil sem željo, ker me delavsko samoupravljanje zanima in bo nekoč tudi moja pravica in dolžnost., da bi jaz hodil na sestanke delavskega sveta CZP »Ljudske pravice«. Lepo so me sprejeli in med njimi se dobro počutim.
— Se vam zdi, da ste preko sej spoznali vlogo delavskega sveta in kako ocenjujete vlogo samoupravnih organov v »Ljudski pravici«?
— Sem. Mnogokrat slišimo neodgovorne trditve, da so samoupravni organi gola formalnost. Na sejah delavskega sveta ČZP »Ljudska pravica« pa sem lahko videl samo nasprotno. Imam občutek, da se vsak elan v polni meri zaveda, da zastopa svoje delovne tovariše v forumu, kjer se rešujejo tako bi-' stvena vprašanja gospodarske organizacije in posameznika. Člani aktivno in polnopravno razpravljajo, oporekajo, če se jim ne zdi kaj prav in sklepajo. Zgodilo se je na primer, da bi naj sklepali o neki adaptaciji (ne spomin se več točno o čem) in člani delavskega sveta so to odklonili, ker je bilo premalo argumentirano. Vesel sem, da je med njimi precej mladih, ki nič ne zaostajajo za starejšimi.
— Ste kdaj kot opazovalec prosili za kakšno pojasnilo?
’ — Nikdar se nisem oglasil. Nemo sem se učil upravljanja in si skušal nekatere nejasnosti sam razložiti na osnovi razprav članov, ali ob študiju materiala," Iti 'Sem ga sprejemal za seje.
— Mladini v vaši mladinski organizaciji zdaj laže razložite, kako se upravlja neko podjetje?
— Mislim, da. Tudi v okviru učnega programa na fakulteti poslušam družbene vede. In zaradi prisostvovanja sejam DS tudi tam marsikaj laže razumem. Eno z drugim, teorija s prakso, je seveda najboljša osnova za razumevanje samoupravnega sistema.
— Kaj bi priporočili vašim vrstnikom, kako naj izrabijo prosti čas?
— Recepta za to seveda ni. Vendar sem prepričan, da šola ali delo v poklicu ne iztrošita še zdaleč vse energije mladega človeka, da bi se moral leno »naslanjati« vse popoldneve in večere po juke-boxih. Vsak mlad človek bi si naj našel neko dodatno dejavnost po svojem zanimanju; za to ima dovolj možnosti, skratka, nekaj koristnega zase in za druge in bil bi bolj bogat, bolj srečen.
IVANKA VRIiOVCAK
.Vsakdanji prizor iz moščanske knjižnice
DELOVNI PROGRAMI
ZA. 8. MAREC, DAN ŽENA, ČESTITAMO
POGOVORI OB DNEVU ŽENA
ne mehanizme, da s svojo prisotnost- o statutih delovnih organizacij, te-jo oblikujejo svojevrsten utrip mesta meljnem zakoniku, ki usklajuje med-in življenja v njem.	seboj ne odnose, s skrbjo za proiz-
Koliko je mnenj, ki jih urejajo vodnjo vpliva na rast osebnega in vsakdanja razsojanja:	družbenega standarda zaposlenih.
Srečanje dveh izmen: ura je dve popoldan. Minuta več ali manj. Vratar hiti s pozdravljanjem. Vsaki velja njegov nasmeh, vsaki odzdravlja z dvigom roke. Toliko, da približa prste kapi.
Tako je pred Tekstilindusom, tako pred Iskro, pred Savo, pred kranjskimi podjetji. Tako je vsak dan ob dveh popoldan, tako je bilo tudi tisti dan, ko so nas zadržali razgovori o dnevu žena, o 8. marcu.
M. S. nam je pripovedovala:
»Sinko ne ve, da vem za njegovo majhno skrivnost. Morda je to njegova prva skrivnost. Hodi v prvi razred; včeraj so pisali nalogo. O našem prazniku. O dnevu žena. Včeraj me je prosil za sto dinarjev. Zakaj, mi ni povedal, pa sem precej uganila, da bo denar potreboval za rože. Za šopek cvetja. Zame.«
V vseh šolah v- komuni so tisti dan pisali naloge in bržkone ga ni bilo učenca ali učenke, ki ni tisti dan prebiral med cvetjem. Naloga je bila spomin na ženo revolucionarko, na ženo, ki je v naši kratki zgodovini prispevala enak delež pri uveljavitvi načel socializma.
Pogovor pred tovarniškim pročeljem je nadaljevala L. B., zaposlena v montažnem oddelku Iskre:
»Naš praznik postaja iz leta v leto glasnejša manifestacija našega dela. Cvetje in zastave, razpoloženje in pesem, vse to mu daje pečat, ki zadržuje v vseh nas močan vtis o nepogrešljivi . vlogi žena proizvajalk, upravljalk.«
Kranj je eno izmed redkih industrijskih središč, ki zaposluje precejšnje število ženske delovne sile. Z vlaki ter z delavskimi avtobusi prihajajo iz bližnjih in daljnih krajev, da dan za dnem oživljajo stroj-
/V/\/V/v\y\/V\AAAA/VSA/WW'AAAA/W7VWWW\AAAAAAAAAA/WWWWWWWWN.
Vsem ženam čestitajo za 8. marec:
OBČINSKI SINDIKALNI SVET KRANJ SP »Exoterm«, Kranj SP tovarne »Iskra«,.Kranj SP »Kovinar«, Kranj SP »Elektro«, DE Kranj ' SP Elektrarne »Sava«, Kranj SP tovarne »IBI«, Kranj SP »Tekstilindus«
SP tovarne gumijastih izdelkov »Sava«, Kranj
Tovarna obutve »Planika«, Kranj
Tovarna »Standard«, Kranj
LIK, Kranj
Gorenjski tisk, Kranj
SP Gozdno gospodarstvo, Kranj
SP Gozdnega gospodarstva, transportni obrat, Kranj SP Gozdno gospodarstvo, gradbenif obrat, Kranj SP Gozdno gospodarstvo, Jezersko SP TOSO, Kranj
SP Kmetijsko živilskega kombinata, Kranj
SP Kmetijske zadruge, Naklo
SP Kmetijske zadruge, Cerklje
SP KZ Sloga, Kranj
SP Oljarice, Britof pri Kranju
SP SGP Projekt, Kranj
SP GV Novogradnje, Kranj
SP Gradis, Kranj
SP Kranjske opekarne, Kranj
SP Projektivnega podjetja in Zavoda za stanovanjsko in komunalno gradnjo, Kranj SP Gradbišča Slovenija ceste, Brniki SP SAP, PE Gorenjska, Kranj SP Železniške postaje, Kranj
Tekstilna
tovarna
Medvode
Medvode
o skorajšnji uvedbi skrajšanega delovnega časa, o realizaciji tega ustavnega načela, ki je nedvomni imperativ za višjo produktivnost, za kvalitetnejše delo.
o razširjanju proizvodnje ter o skrbi za nove delovne moči, kar je
karakteristika pogovorov v vseh, od najmanjše pa do najobsežnejše gospodarske organizacije.
Skratka — delovno mesto žene ni omejeno s prostorom ob stroju, pač pa so njena delovna mesta v vrsti vsakdanjih opravil, vseh tistih dejavnosti, od katerih je odvisna proizvodnja in je odvisno počutje delovnega kolektiva.
8. marec — dan žena je vsakoletna potrditev misli, ki zadeva proizvodnjo ter človeka v proizvodnji, ki namenja pozornost zaposleni Žani na številnih odgovornih položajih in njenemu delu. Občinska skupščina in samoupravni organi delovnih organizacij, družbene in politične organizacije, razni sveti do soodgovornosti pri gospodarjenju v ekonomskih enotah — vse to je prav-
zaprav zrcalo načina našega dela in medsebojnega razumevanja pri uresničevanju socialističnih načel; v tem zrcalu ima svoje mesto zaposlena žena, delavka in nedvomno bi danes zaman iskali dejavnost, ki ne bi sodila v delovni program žena.
Pogovori pred tovarniškifrii vrati so bili zgolj slučaj. M. N. je dejala:
»Pogosto menjamo pomembne besede ravno v tisti kratki minuti srečanja pred tovarniškim vhodom. Pogosto je to srečanje delovni sestanek dveh izmen in prav nič ne bo odveč poudarek hitremu medsebojnemu razumevanju, če gre že beseda o našem vsakdanjem delu in življenju, o naših proizvodnih diagramih!«
Ta dan je takšen ko so ostali dnevi v letu. Njegova prazničnost je zgolj v nevsakdanjem razpoloženju, v šopku cvetja ter v »sebini šolske naloge. Njegova karakteristika je v simboličnem pomenu dneva, ki vzbuja v vseh nas spoštovanje do nesebičnega in prizadevnega dela žepa v široki fronti našega človeka pri ustvarjanju in uveljavljanju načel naše socialistične ureditve.
Kolinska tovarna hranil
^ Holinshfi
.Ljubljana
fl/^v/VVWVSA/WVVVSAAAyVWV\AAA/WSA/^/VVjAyVWWW\W/y^WA/i/VVVW,^A*
Vsem ženam čestitalo za 8. marec:
SP Nadzorstva prog, Kranj
SP Uprave podjetja za PTT promet, Kranj
SP Osnovna enota PTT, Kranj
SP Cestnega podjetja, Kranj
SP »Kamnoseštvo«, Kranj
SP Brivsko frizerski salon, Kranj
SP Kovinsko obrtno podjetje, Kranj
Obrtno podjetje, Cerklje
SP Obrtnik, Ljubljana, obrat Kranj
SP Puškarne, Kranj
SP Gorenjske oblačilnice, Kranj
SP Dimnikarskega podjetja, Kranj
SP Zavoda invalidske delavnice, Kranj
SP Pleskarstva, Kranj
SP zaposlenih v zasebnem sektorju, Kranj
SP Mešanih strok, Kranj
SP Komunalni servis, Kranj
SP Vodovod, Kranj
SP Klavnice, Kranj
SP Pekarne, Kranj
SP Vodne skupnosti Gorenjske, Kranj
SP Servisov stanovanjskih skupnosti, Kranj
SP Konfekcije »Triglav«, Kranj
SP Kinematografsko podjetje, Kranj
SP Elektrotehničnega podjetja, Kranj
SP trg. podjetja »Kurivo«, Kranj
SP trg. podjetja »Živila«, Kranj
SP trg. podjetja »Kokra«, Kranj
SP trg. podjetja »Agraria«, Kranj
SP podjetja »Vino«, Kranj
SP trg. podjetja »Merkur«, Kranj
SP trg. podjetja »Elita« in industrijske trgovine, Kranj
SP Knjigarne S. Jenko, Kranj
SP Denos, Ljubljana, poslovna enota Kranj
SP »Žito«, Kranj
SP »Central«, Kranj
SP »Tobak«, Ljubljana, skladišče Kranj
SP Slaščičarne-Kavarne, Kranj
SP hotela »Jelen«, Kranj
SP Doma na Jezerskem, Jezersko
SP »Varnost«, Kranj
SP Komunalni zavod za socialno zavarovanje, Kranj SP Inštituta za TBC, Golnik SP Zdravstveni dom, Kranj
SP Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo, Kranj SP Zavod za zdravstveno varstvo, Kranj SP Lekarna, Kranj
SP Službe družbenega knjigovodstva, Kranj SP Medobčinska komunalna banka, Kranj SP Uslužbencev Občinske skupščine, Kranj SP Zavodov pri občinski skupščini, Kranj SP političnih in družbenih organizacij, Kranj SP Okrožnega javnega tožilstva in sodišč, Kranj SP Uprave zgradb, zavodov in uradov LRS, Brdo SP Zavarovalnice, Kranj ► SP Postaja LM, Kranj
SP Doma oskrbovancev Albina Drolca, Preddvor
SP Zavod za požarno, reševalno in tehnično službo, Kranj
SP Strokovni zavodi, Kranj
SP Varstvenih ustanov, Kranj
SP Osnovne šole Franceta Prešerna, Kranj
SP Osnovne šole Simona Jenka, Kranj
SP Osnovne šole Staneta Žagarja, Kranj
SP Osnovhe šole L. Seljak, Kranj
SP Osnovne šole, Cerklje
SP Osnovne šole Senčur-Voklo
SP Osnovne šole Duplje
SP Osnovne šole Preddvor
SP Osnovne šole Goriče
SP Gimnazija, Kranj
SP Tekstilnega šolskega centra, Kranj
SP Strokovne šole, Kranj
SP Osrednje knjižnice, Kranj
SP Zavoda za izobraževanje kadrov, Kranj
ZA 8. MAREC, DAN ŽENA, ČESTITAMO
O podražitvi, ki z ekonomiko nima
nobene zveze
Človeku je, da bi zajokal. Vraga! Če so že podražili prevoz in prehrambene artikle, so rekli na naših športnih forumih, ja, potlej pa podražimo še mi vstopnice za športne prireditve. In z novim delom nogometnega prvenstva so bila pred blagajnami izobešena nova opozorila — češ, stojišče stane zdaj toliko (nekaj manj kot pred letom sedišče na najlepšem mestu stadiona), potlej pa tako naprej, ali bolje tako navzgor.
Kaj pa ugovarjate? Dani prav, ker so podražili' karte za nogometne nastope vsepovsod v Jugoslaviji (in v Ljubljani menda najbolj). Seveda je prav, da so podražili, saj šport je vendar stvar širokih ljudskih množic in te se z različnimi podražitvami (in tudi zadnjo) seveda povsem strinjajo. Malo bolj pa je čudno, da smo pri nas pred leti profesionalizem v nogometu dovolili prav zato, ker smo s lem mislili, da nudimo poceni razvedrilo našemu delovnemu človeku. Predvsem je šlo tu za poceni razvedrilo.
Pred leti je bilo to razvedrilo res še kolikor toliko poceni, toda danes? Študent ne večerja, delavec z nizkimi osebnimi dohodki pa bo verjetno kar s kajenjem prenehal, da bo tako prištedil tistih pet stotakov, ki so mu potrebni, da se bo vsaj vsako nedeljo dve uri živciral in klel ter se bal za usodo svojih ljubljencev. Saj je tako potrpežljiv. Niti to ga ne moti, da se izjave njegovih ljubljencev pred tekmovanjem, češ v kako dobri formi so, izkažejo za čisto laž in bi lahko govorili celo o nasprotnem ... Zakaj bi se vendarle razburjali. Saj šport je vendar stvar širokih ljudskih množic. In kol takega ga je treba tudi tre-tirati. Kajti drugače... bodo še športniki pričeli govoriti o nekih ekonomskih cenah, ekonomskih cenah svojih storitev. In to tedaj, ko družba z raznimi javnimi in skritimi fondi (kljub prepovedi) že tako ali tako podpira tujske legije. In ta družba zdaj še enkrat krepko plačuje svoje razvedrilo, če temu . lahko tako rečemo.
Gre pač po metodi: plačaj, če hočeš gledati. Če ne, saj te tako nihče ne sili.
Tisti pa. ki že desetletja bodrijo svoje ljubljence, si še enkrat zategnejo pas in gredo na igrišče, da se potlej tam .lahko dve uri razburjajo, da jim kri uhaja v glavo. Je res prehudo, če se človek že desetletja razburja, izgublja živce, pa končno niti ne ve za kaj. Celo tako se razburja, da je ob zadnji podražitvi samo malo bolj odprl oči in seveda plačal nekaj več kot poprej.
Pa kaj hodite, saj vas nihče ne sili. Doma ostanite. Mi ne bomo nič na slabšem. Kaj pravzaprav moremo, če se naši amaterji že približujejo ekonomski ceni svojih storitev. Tega pa res ne vem, s čim merijo te svoje storitve. In tudi tega ne vem, kakšno imajo delitev dela in kako so plačani po učinku. Dejstvo je, da vsak dan več Potrebujejo, terjajo in na žalost tudi dobijo.
Pa kaj bi, šport (tudi gledanje) je vendar stvar širokih ljudskih množic in ker se tega po naših klubih zavedajo, sem pa tja izkoristijo to, žal, v negativnem smislu.
PRISPEVEK K POLEMIKI O NAŠEM TURIZMU


ŠPORT IN TURIZEM SE DANES NEZNANCA
.
Pogosto slišimo tarnanje:
Zgradili smo počitniški dom, adaptirali smo stare prostore v sončne sobe s toplo in mrzlo vodo, poskrbeli smo za zamenjavo kapacitet in ..., za vse skupaj ni interesa. Julija in avgusta že, ko človek zaradi vročine celo diha težko, ostalih deset mesecev pa lepi počitniški domovi samujejo in neizkoriščeni krasijo naše najbolj mikavne turistične kraje.
V odgovor na to morda šala, ki je bila pred dnevi v našem dnevnem časopisju:
»Tovariši! Turistična sezona je pred durmi! Kako daleč ste s pripravami?-«
»Vse v najlepšem redu! Morje je pripravljeno, planine stojijo, jezera pa se bodo vsak čas odtajala ...!«
Naj bodo letošnje priprave na poletno turistično sezono (ali pretekle na sedanjo zimsko) kakršnekoli že, v bistvu še vedno upamo in pričakujemo, da bomo privabili goste, če jim bomo nudili prenočišče in tri obroke dnevno. Pri tem pa pozabljamo na neštete pomembne stvari, ki si jih ljudje na počitnicah želijo, ki jih potrebujejo in, ki že pogosto odločilno vplivajo na to, kje bo človek preživel svoj dopust.
TURIZEM IN ŠPORT SINONIMA!
Pri listanju prospektov znanih in manj znanih turističnih krajev v svetu človek opazi, da so na najbolj vidnem mestu reklamirane vse možnosti za športno razvedrilo. Kopališča, plavalni bazeni za otroke, igrišča za tenis, odbojko, perjanico, hokej na tra^i, balinišča, kegljišča, servisi za izposojevanje športne opreme (čolnov, žog, loparjev, pribora za ribolov,, smučanje itd.) in dalje smučarske vlečnice, sedežnice, gondolske vzpenjače, smučarske šole, (začetne in nadaljevalne), zračne kopeli, parne kopeli, skratka vse to pa še marsikaj drugega šteje danes v sodobnem svetu k turističnim uslugam. V precejšnji meri je namreč prav od vsega tega odvisno, ali bo turistični objekt sameval in nudil streho le redkim izgubljencem, ali pa bodo vedno in vse njegove kapacitete izkoriščene.
Človek bi mislil, da sta turizem in šport sinonima. Vemo namreč, da pozimi zapuščamo svoje domove zaradi zimskih športov (smučanje, sankanje, drsanje, planinstvo), da se poleti odselimo k morju, jezerom ali rekam zaradi kopanja, plavanja, čolnarjenja, vodnega smučanja in drugih rekreativnih športov in ne le zaradi tega, da menjamo okolico in morda preidemo na drugo kuhinjo.
NAD TISOČ SMUČARSKIH UČITELJEV
Direktor švicarske potovalne centrale ugotavlja, da so zimske sezone iz leta v leto donosnejše. Poletna sezona traja le tri mesece, zato je razumljiv boj za turiste v zimskem času. Jasno je, prihajali bodo tja, kjer jim bodo več nudili. V 120 krajih imajo Švicarji za zimske turiste 50.000 ležišč, razen tega pa še 10.000 v zasebnih sobah
Posebno znamenite so švicarske smučarske šole V njih poučujejo kvalificirani smučarski učitelji, ki se vsako leto izpopolnjujejo v posebnih tečajih. Poučujejo po enotni metodi, ki vodi učence do zanesljivih uspehov v krmarjenju. V 122 smučarskih šolah deluje nad tisoč smučarskih učiteljev.
V vseh krajih so gostom na voljo različne žičnice: po položnem svetu za otroke in za začetnike, po strminah za izkušene krmarje. V visoke gore se
lahko vozite z gondolo, z železnico ali pa kar s helikopterjem. Po kosilu popijete dobro kavo, nato vas ponese gondola v višino 2000 m, pred večerom pa že lahko tairokirate v domačem hotelu. Dobre prometne zveze so velika prednost tudi v zimskem turizmu.
708 2ICNIC
Za potrebe smučarjev so zgradili v Švici nekaj nad 500 vzpenjač in "vlečnic. Investicija se je izplačala. Ljudje se vozijo od jutra do večera in plačajo, kolikor je pač potrebno. Lepše je na snegu kakor v baru ali drugih zaprtih prostorih. Včasih tudi ceneje! Poskrbljeno pa je tudi za drsalce in igralce hokeja. V švicarskih zimskošportnih krajih je 80 drsališč.
V	Avstriji so v enem samem letu napredovali za 50 vlečnic in sedežnic, tako da jih imajo zdaj že 708. Za zimski turizem, pa seveda tudi za tekmovalno smučanje je to nedvomno velikega pomena. Tudi Avstrijci vedo, da ima dežela v zimskem času od gostov več koristi, kajti zdaj so v smučarskih šolah, zdaj se prevažajo z žičnico, zvečer pa se udeležujejo zabavnih prireditev.
Seveda, velika skrb za športno, to je zdravo razvedrilo "turistov nima svojih korenin v kdove katerih dobrodelnih posegih, temveč je rezultat sila preprostega računa: vsak človek gre najraje tja, kjer ima največ možnosti za zabavo in razvedrilo. To pomeni, da se turističnim krajem, hotelom in penzionom, kjer niso pozabili na te pomembne in odločujoče želje ljudi, ni treba bati majhnega obiska.
KAPACITETE BREZ USLUG
V	naših turističnih centrih je odnos do športa zaenkrat še močno zapostavljen. Nekako tako, kot da ne bi ničesar vedeli, kaj ljudje najraje počenjajo v svojem prostem času, ali, kot da nam je prav malo
marsikaj. Povečali smo kapaciteto turističnih krajev ter poskrbeli ža prenočišča in prehrano čim večjega števila ljudi. Vendar ne moremo preko vprašanja, ali bodo vse te ogromne investicije v turizem rentabilne, če bomo pri tem mislili le na postelje in prehrano ter povsem puščali vnemar tiste usluge, ki jih iščejo domači in tuji turisti.
VSAJ RAZUMEVANJE...
Uspešno že delamo na manjšem številu atraktivno športnih prireditev, ki so napravile našemu turizmu lepo uslugo Spomnimo se skakalnih tekem v Planici, novoletnega prvenstva v podvodnem ribolovu na Malem Lošinju, prvomajske mo. todirke v Crikvenici in drugih podobnih vabljivih atrakcij, ki privlačujejo na tisoče in deset-tisoče ljudi. Napaka je le v tem, da smo se preveč usmerili na tekmovalni šport, ki predstavlja kruh specializiranim
športnim novinarjem, ne pa zadovoljevanju potreb velikega števila domačih in tujih turistov po aktivnem športnem razvedrilu.
Naše organizacije, turistične in športne, bi lahko v precejšnji meri pomagale druga drugi. Seveda pa bi morale imeti turistične organizacije za začetek vsaj razumevanje za telesnokul-turno dejavnost.
Zanimivi so pogledi turističnih in telesno vzgojnih delavcev na turizem in šport:
•	turistična društva so v tako težkem položaju, da na šport res ne utegnejo misliti...
•	kadar govorimo o športu v okviru turizma, moramo poudariti, da športne organizacije v današnji situaciji nikakor ne morejo priskočiti na pomoč s sredstvi. Povsem drugo pa je vprašanje kadrov...
•	vse je prepuščeno gostinskim združenjem, ki so v zelo težki situaciji...
• turistična društva so odločujoči faktorji in od njih je odvisno, kako bo vse organizi-
SKLEPNA BESEDA:
Torej ni dvoma, da sta turistom potrebna aktiven oddih in športno razvedrilo. Vprašanje je le, kdo naj bi za to poskrbel, ko pa poznamo situacijo športnih in po drugi strani tudi turističnih društev.
Turistični delavci so danes v težkem položaju in iščejo pomoč drugod za najrazličnejše osnovne usluge. Torej priskočiti morajo na pomoč športne organizacije in njihove kadrovske ustanove. Morda je rešitev v tem, toda dodati je treba, da morajo iniciativo za" vse to pa le ‘ prevzeti turistična društva. Iluzorno je namreč pričakovati, da bodo na primer poleti plavalni učitelji ali pozimi učitelji smučanja sami od sebe trkali na vrata turističnih društev in iskali zaposlitev. A. ULAGA
FIS — A tekme v alpskih smučarskih disciplinah, ki so se v megli, dežju, pa tudi snegu in soncu, odvijale pred dnevi v Kranjski gori in na Pohorju — so za nami. Zmagovalci so poznani, še bolje, smučarski »asi« iz Francije so še enkrat dokazali, da so v alpskih smučarskih disciplinah res odlični. Žal ni prišlo do pričakovanega boja med njimi in odličnimi Avstrijci, kajti slednjih na tekmovanje kljub obljubi ni bilo.
Naši so bili nekoliko slabši, kot smo pričakovali.
Pa kaj bi. Slovenci smo bili še enkrat organizatorji velikega športnega tekmovanja in kot so se pohvalili nastopajoči, so bili Pohorci in Kranjskogorčani zelo dobri organizatorji ter odlični gostitelji.
Zanimanje za tekmovanje je bilo vse dni kljub slabemu vremenu (kot kaže tudi slika) — izredno veliko.
Organizatorjem lahko v bodoče želimo samo nekaj več snega, kajti dosti truda jih je stalo, da se je tekmovanje sploh lahko održalo.
• TGA KIDRIČEVO:
MOŽNOSTI SO, KAKŠNE SO PERSPEKTIVE
mar, če imamo od turizma izgubo, ali če nam prinaša dobiček. Vse skupaj nekako spominja na ribiča, ki koplje svoj trnek v vodi ter tako sedi ure in ure in se ne more načuditi, kako slab tek imajo ribe.
Na svoji obali smo sicer zgradili nekatera zares lepa turistična naselja, toda pri tem povsem pozabili na šport. Celo do tega je prišlo, da so arhitekti tako postavili svoje mojstrovine, da je danes vsaka naknadna izgradnja objektov za šport in razvedrilo povsem nemogoča.
Priznati moramo, da smo v turizmu -napravili zadnja leta
Marsikdaj slišimo pikre pripombe na račun rekreacijskega dela pri sindikalni podružnici TGA Kidričevo, čeprav z rekreacijskim športom nismo dosegli zadovoljivih rezultatov, pa vseeno ne bi smeli prezreti vztrajnosti in prizadevanja, da bi pridobili našo mladino in člane kolektiva za aktivno rekreacijsko dejavnost. Srečanja s sindikalnimi športnimi moštvi drugih delovnih kolektivov je ena izmed priljubljenih oblik športne dejavnosti v TGA Kidričevo. čeprav v raznih takih medsebojnih srečanjih sreča pogosto ni bila naklonjena domačim tekmovalcem,' smo se lahko marsikaj naučili. Vsekakor najboljša izkušnja je to, da se brez vztrajnega dela športnikov in brez moralne in materialne pomoči pristojnih forumov v podjetju, ne da doseči večjih uspehov. Kljub nekaterim analizam iz preteklega leta, ki sicer niso povsem negativne — saj smo dosegli nekaj lepih uspehov na področju sindikalnega športa
• ŽELEZARNA ŠTORE:
— pa je storjenega še vse premalo. Dejstvo, da je v TGA že od 1. I. 1964 42-urni delovni teden, postavlja pred kolektiv večjo odgovornost tudi na področju organizacije rekreativne dejavnosti.
Tovarniški odbor sindikata prav sedaj išče najboljše oblike rekreacije dela. Imamo lepe
6 TRBOVLJE:
športne objekte: nogometno igrišče, igrišče za odbojko, tenis, rokomet in strelišče. Potruditi se bo treba le, da vse- to s pridom izkoristimo. Tovarniški odbor sindikata pa pripravlja še razne kolektivne izlete v naravo in druge industrijske centre, kjer naj bi imeli razna športna srečanja. -ce
PRVENSTVO KOVINARJEV
Konec februarja je bilo na Vrheh nad Trbovljami VII. kovinarsko prvenstvo ljubljanskega in zasavskega področja v veleslalomu. Ugodne snežne razmere so omogočile, da je tekmovanje lepo uspelo. Pri tem imajo zasluge tudi organizatorji tekmovanja, člani kolektiva Strojne tovarne Trbovlje.
Nastopilo je 58 tekmovalcev iz devetih delovnih organizacij. Tekmovanje je bilo ekipno in posa-
VEČ IZLETOV
Pred dnevi je bila pri Sindikalni podružnici Železarne v Štorah seja komisije, ki skrbi za rekreacijo članov kolektiva. Letošnji program med drtigim predvideva, da bo poleg redne rekreacije v tovarni poskrbljeno še za najmanj dvanajst skupinskih izletov v bližnjo naravo, zlasti v rekreacijsko središče na Svetino nad Štorami. Izleti bodo združeni z zabavnim programom in športnimi tekmovanji. Pred sezono izletov bodo skušali pripraviti rekreacijski de-
lavci športne objekte in rekvizite pri počitniškem domu na otoku Rabu in na Svetini.
V počastitev mednarodnega praznika dela 1. maj, dneva mladosti in dneva republike, bodo v Železarni organizirali v »sto turnirjev v nogometu, odbojki, rokometu, namiznem tenisu, streljanju z zračno puško, malem nogometu in kegljanju. V športna tekmovanja bodo vključili tudi ribiče in lovce, ki so zaposleni v železarni.
J. M.
mezno. Proga je bilo dolga 1100 m in je imela približno 250 m višinske razlike ter 47 vratec. Med posamezniki je bil najuspešnejši član kolektiva Strojne tovarne Trbovlje Milan Širše, med člani starostne skupine, ki so se pomerili za »Bukov pokal«, pa je bil najuspešnejši Ludvik Šarf, član kolektiva ljubljanskega Litostroja. Tekmovalni vrsti Strojne tovarne Trbovlje je uspelo tudi letos doseči ekipno zmago, zato je prejela prehodni pokal v trajno last. Precejšnje število tekmovalcev je bilo obdarovanih s praktičnimi darili.
Rezultati: ekipno: 1. Strojna tovarna Trbovlje (Širše, Bajda Kmetič) 4:16,4, 2. Litostroj Ljubljana (Klemen, Kalan, Golob) 4:29,5, 3. »Jožef Stefan« Ljubljana 4:39,3.
Posamično: 1. Ludvik Šarf (Litostroj)	1:34,5, 2. Ljubo C var
(STT) 1:35,2, 3. Tone Erman (Litostroj) 1:42,1.
Člani (47): 1. Milan Širše (ST) 1:20,8, 2. Andrej Pelc (Ga-ljevica) 1:22,4, 3. Marjan Bajda (STT) 1:26,8, 4. Marjan Klemen (Litostroj) 1:27,8,	5. Igor Kos
(TEVE-Varnost, Zagorje) 1:28,2, 6. Stane Kmetič (STT) 1:28,8. P. R.

Gostuje zagrebški karikaturist Reisinger
— ivo žalost ne morem na dvorišče. Ata in mama se kregata, jaz pa moram paziti, da ne bo kdo prisluškoval!
liiiimHiiiitnnHiiiiiiiiHiiiiiniiitiiiiiiHiiHffliBiiiBiiiiiiiiiiiiiiiiiraHMiiiBHiiiiiriiiiinBHiiBiiBmiiiBiiiiiiiiiHiiniiiiliBnihBiiiiiiuiiiiiiiMiiiiiiiiniiininnilifflilHiumiuiiiHiiiiHniimnHHiiiA
Križanka
Vodoravno: 1. risalni pribor,
7.	ozvezdje, tudi mit. velikan,
8.	kradljivec, 9. štor, panj, 11. z morjem obdan del kopne zemlje, 13. pritrdilnica, 14. grška črka, 15. tuje moško ime, 17. jegulja (množ.), 18. priimek izumitelja dinamita, 20. ploskovna mera, 21. središče vrtenja, 23. kartaški izraz, 24. lov, 26. vrsta zemlje, 28. Noetov sin, tudi prislov kraja, 29. vojno, vojaško (srbohrv.), 31. čustvena razgibanost, ginjenost.
Navpično: 1. taborniški pribor, 2. muza ljubezenskega pesništva, 3. drobno rešeto, 4. prislov, 5. palec, cola, 6. nevihte, silni vihanji, 10. kraj, kjer voda odnaša zemljo, 12.. naziv za lesen stebriček, ki ga skušamo podreti pri neki določeni tekmovalni igri, 16. zadetek pri nogometu, 17. števnik, 18. vrata otroške bolezni, 19. ptica ujeda. 21. kar zanetimo z jjžigalico, 22. otočje v Tihem oceanu, 25. italijanska provinca, znana po vinogradništvu, 27. makedonsko kolo, 30. znak za kemično prvino.
tl	2	3	9	s		6
7						
8				9	to	
tl					75	
t*f			te	16		
		/>				
ts	Is				c	
2o					2*	22
23			29	25		
26 '		27		28		
		29	3o			
3/							
REŠITEV
PREJŠNJE KRIŽANKE
Vodoravno: 1. protein, 8. rezerva, 9. Asir, r, 10. dom, 11. nav, 13. or, 14. mora, 15. motel, 16 ananas, 18. retor, p, 20. tkem, 21.' ro, 22. I(van) T(avčar), 23. tip, 24. satrapi, 27. trapist.
Prodajni servis
Za dom, službo, dopust, izlet — vedno Prodajni servis »Modna hiša«
LJUBLJANA — MARIBOR
— Prosim vas, doktor, da mi dobro pregledate srce. Z ženo grem jutri nakupovat garderobo za pomlad.
— Kam pa ti, Stari? Kaj ne veš, da ti je doktor rekel, da s jo gripo še najmanj tri dni ne smeš iz postelje!...
B ti
-e
— Popolnoma ga razumem. Tudi jaz sem imel veliko sitnosti, preden sem dobil zobe ...
— Za paprike ne vem, a za kumarice ti lahko rečem, da ne bodo zdržale do poletja ...
— Da veš, Pepa, kako sem vesela, ker se mi je ponudila prilika, da ti lahko pokažem moje nove zavese...
— Vedela sem, da se bo to zgodilo. Pričelo se je pač nogometno prvenstvo!
Illlllllillllllllllllllllllllllillllllllilllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllll«^
NV\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\V^^^^
Spored RTV Ljubljana za teden od 5. do 11
ČETRTEK
5. marca
5.00—8.00 Dobro jutro! (pi-san_glasbeni spored) — 6.20— 6.35*" Tečaj ruskega jezika —
8.05	Z opernih in koncertnih odrov — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe — 10.15 Pihalni orkester Radia Leipzig — 10.30 Pet minut za novo pesmico in Pozdravi mladim risarjem — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! —
12.05	Zabavna glasba — 12.15
Kmetijski nasveti — 12.25 Domače melodije r— 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 —14.35 Glasbeni sejem — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo —	15.15 Zabavna
glasba — 15.40 Vsak dan za vas
—	17.05 Igra ansambel George
Shearing —	17.15 Turistična
oddaja — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Od Budimpešte do Varšave — 18.45 Kulturna kronika — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.45 Lahka glasba
—	21.00 Lirika skozi čas — 21.40 Georg Philipp Telemann: Suita za flavto in orkester v a-molu — 22.10 S popevkami po svetu — 23.55 Godala v ritmu — 23.20 skupnj program JRT — studio Sarajevo — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
PETEK
6. marca
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 6.20—
6.35	Tečaj hrvaško-srbskega jezika — 8.05 Veliki valčki in operetne uverture — 8.30 Slovenske vokalno-instrumentalne skladbe in odlomki — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Majhen dopoldanski sprehod — 10.15 Dva prizora iz Bravničar)eve opere »Hlapec Jernej« — 10.35 Novost na knjižni polici — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! —
12.05	Zabavna	glasba	—	12.15
Kmetijski nasveti — 12.25 Za prijetno razvedrilo — 13.15 Obvestila in zabavna glasba —
13.30	Robert Schumann: Karneval — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Domače pesmi in napevi za popoldne
—	15.15 Napotki za turiste —
15.20	Zabavna	glasba	—	15.45
Jezikovni pogovori —	16.00
Vsak dan za vas — 17.05 Iz življenja in dela Antonina Dvoraka —	18.00 Poročila —
aktualnosti doma in v svetu — 18.10	Pesmi borbe in	dela —
18.30	Pripoveduje nam... —
18 45 Iz naših koletivov — 19.00 Obvestila —	19.05	Glasbene
razglednice —	19.30 Radijski
dnevnik — 20.00 Lepe melodije
—	20.15 Tedenski zunanjepoli-
tični pregled — 20.30 Iz slovenske	violinske	glasbe	—	21.15
Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Glasbena medigra
—	22.15 Skupni program JRT
—	studio Zagreb — 23.05 Srečanje s pevcema Tonyjem Remsom in Mino — 23.20 Skupni program JRT — studio Ljubljana — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje
SOBOTA
• 7. marca
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 6.10—
6.15	Napotki- za turiste — 6.20—
6.35	Nadaljevalni tečaj angleščine —	6.45—6,50 Pregled
športnih prireditev za nedeljo
—	8.05 Vedre melodije za konec tedna — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 »Mld-_ dina poje« — 9.45 Četrt ure z ansamblom »The Shadows« —
10.15	Nekaj polk in valčkov —
10.35	Dva ameriška akademska
zbora — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! —	12.05 Zabavna
glasba — 1215 Kmetijski nasveti — 12.25 Sobotni zabavni mozaik — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30—14.35 Glasbeni sejem — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba
—	15.40 Nastopajo mešani, moški in ženski zbor Tehniške in Gradbene srednje šole — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov
—	18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Recitali znamenitih pevcev — 18.45 Novo v znanosti — 19.00 Obvestila — 19 05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Naši pevci pojo lepe melodije — 20.20 Milenko Misailovič: Sanje v izsanjanem mestecu — 21.00 Sobotni ples
—	22.15 Oddaja za naše Izseljence — 23.05 Prijeten konec tedna — 24 00 Zadnja poročila in zaključek oddaje
NEDELJA
8.	marca
6.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 6.30—
6.35	Napotki za turiste — 7.40 Pogovor s poslušalci — 7.55 Mladinska radijska igra — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - I- — 10.00 Se pomnite, tovariši... — 10.30 Operna matineja — 11.30 Nedeljska reportaža — 11.50 Deset minut z orkestrom Franck Pourcel —
12.05	Naši 'poslušalci čestitajo in pozdravljaj? - II _ 13.10 Obvestila In zabavna glasba — 13.30 Za našo vas — 11.50 Koncert pri vas doma — 14.10 Novosti iz arhiva zabavne glasbe
—	15.05 Rapsodije in plesi —
16.00	Humoreska tega tedna — 16.20 Domače melodije za nedeljsko popoldne — 16.45 Igra plesni orkester Aimč Barelli
—	17.05 Hammond orgle -
17.15 Radijska igra —	18.60
Glasba iz znamenitih oper -r-
19.00	Obvestila. — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20,00 Izberite svojo popevko — 21.00 Srečanje s sopranistko Zinko Kunc in pianistko Dubravko Tomšič — 22.10 Plesna glasba — 23.05 Večer sodobne slovenske glasbe
—	24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje
PONEDELJEK
9.	marca
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) —	8.05
Prvi posnetki Gorenjskega vokalnega okteta — 8.25 Glasba ob delu — 8 55 Za mlade radovedneže — 9.25 Pojeta sopranistka Sonja Hočevar in baritonist Edvard Sršen —	10.15
Klavirske skladbe in priredbe Sergeja Rahmaninova — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Popevke, ki ]th radi poslušate — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 —14.35 Glasbeni sejem — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo —	15.15 Zabavna
glasba —	15.45 * S knjižnega
trga — 16.00 Vsak dan za vas
—	17.05 Iz opernega albuma —
18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Melodije vzhajajočega sonca -18.36 Godala v ritmu — 18.45 Pota sodobne medicine — 19.00 Obvestila —	19.05 Glasbene
razglednice —	19.30 Radijski
dnevnik — 20.00—22.00 Skupni program JRT — studio Zagreb
—	22.10 Glasbena medigra —
22.15	Skupni program JRT — studio Beograd — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 S popevkami po sveta — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje
. marca 1964
TOREK
10.	marca
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 5.15— 5 20 Poročila in vremenska napoved — 6.20—6.35 Začetni tečaj angleščine — 8.05 Vrtiljak zabavnih zvokov — 8.35 Nekaj domačih — 8 55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Veliki valčki — 9.45 Zlata Ognjanovič poje samospeve Pavla Sivica — 10.15 Plesne miniature — 10.40 Uvertura in drugi odlomki iz Galuppijeve opere »Podeželski filozof« —	11.00
Pozor, nimaš prednosti! —
12.05	Zabavna glasba — 12.15
Kmetijski nasveti — 12.25 Domače pesmi in napevi — 13.15 Obvestila in zabavna glasba —
13.30	Gioachino Rossini-Ottori-no Respighi:	Rossiniana —
simfonična suita — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo —
14.35	Zborovske pesmi in priredbe Zorka Prelovca — 15.15 Zabavna glasba — 15.30 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Poročila — aktualnosti doma m v svetu — 18.10 Češke popevke pojeta Jarmila Vesela in Milan Ohladil — 18.25 Plesni orkester RTV Ljubljana in njegovi solisti — 18 45 Na mednarodnih križpotjih — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Claudio Monteverdi:	Solze ljubimca na grobu
naj dražje — 20 20 Radijska igra — 21.10 Skladbe Beethovna in Brahmsa —	22.10 Glasbena
medigra — 22.15 Skupni program JRT — studio Zagreb —
23.05	Za vsakogar nekaj — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje
SREDA
11.	marca
5.00—8.00 Dobro jutro! (P1-san glasbeni spored) — 6.20-—
6.35	Tečaj makedonskega jezika — 8.05 Jutranji divertimen-to — 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb — 9.25 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe
—	10.15 Slovenski zbori in ansambli pojo pesmi raznih narodov — 10.45 Človek in zdravje — 10.55 Glasbena medigra
—	11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Zabavna glasba —
12.15	Kmetijski nasveti — 12.25 Nenavadni ansambel Davida Carolla — 12.50 Deset minitit s pevcem Rafkom Irgoličem
13.15	Obvestila in zabavna glasba — 13.30 V svetu slovanske in romanske glasbe — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Od Sofije do Moskve — 15.15 Zabavna glasba
—	15.40 Komorni zbor RT"V
Ljubljana poje pesmi P. L Čajkovskega — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Ciklus Chopinovih skladb — 17.35 Iz fonoteke radia Koper — 18.00 po* ročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Mojstri orkestrske igre —	18.45 Ljudski
parlament — 19.00 Obvestila •"
19.05	Glasbene razglednice *' 19.3— Radijski dnevnik — 20.00 Suita in capriccio — 20.30 Lepe melodije —	21.05—23.20
Skupni program JRT — studio Ljubljana — 22.10—22.15 Glasbena medigra — 23.25 Zapleši' Šimo z orkestrom TommyJ* Dorseya — 23.35 Melodije za lahko noč — 24 00 Zadnja poročila in zaključek oddaje
30. komuna TOLMIN
Komune:
1.	VELENJE
2.	IDRIJA
3.	JESENICE
4.	KRANJ
5.	KAMNIK
6.	SEŽANA
7.	NOVO MESTO
8.	SEVNICA
9.	LOGATEC
10.	NOVA GORICA
11.	GROSUPLJE
12.	MURSKA SOBOTA
13.	PTUJ
14.	TREBNJE
15.	METLIKA
16.	RADOVLJICA
17.	RAVNE
18.	ŽALEC
19.	ŠKOFJA LOKA
20.	SLOVENSKA BISTRICA
21.	DOMŽALE
22.	SLOVENJ GRADEC
23.	VRHNIKA
24.	LAŠKO
25.	SLOVENSKE KONJICE
26.	SMARJR PRI JELŠAH
27.	POSTOJNA
28.	ČRNOMELJ
29.	ŠENTJUR
Družbeni načrt tolminske komune
pred volilci
Območje tolminske občine je po površini največje med občinami v Sloveniji. Skupno meri 93.940 kvadratnih kilometrov in znaša relacija po dolžini od prvega do zadnjega naselja v občini več kot 100 km. Ti podatki povedo, da jeza razvoj ne samo gospodarstva, temveč vseh ostalih služb potrebnih mnogo več naporov in denarnih sredstev zato, da se kolikor toliko zadovoljijo osnovne potrebe in zahteve prebivalcev na tako obsežnem področju.
Treba je posebej naglasiti, da je sedanje območje občine Tolmin ostalo po osvoboditvi brez kakršnekoli gospodarske podlage, saj ni obstajala niti ena gospodarska dejavnost. Zlasti v zadnjih petih letih pa se je gospodarstvo razviio do take stopnje, da so ustvarjeni osnovni pogoji za nadaljnji razvoj. V tolminski občini dajejo prednost predvsem nadaljnjemu razvoju industrije, kmetijstvu (v katerem prihaja v poštev živinoreja) ter turizmu in gostinstvu. Te tri panoge imajo najboljše pogoje za razvoj in nadaljnji vzpon. Seveda se vzporedno ob njih razvijajo tudi druge dejavnosti s področja prometa in obrtništva, ter dejavnosti, ki so v občini najbolj kritične in potrebne za zadovoljevanje vsakdanjih potreb občanov. i
Po osnutku družbenega načrta naj bi v letu 1964 v tolminski občini porastla vrednost bruto produkta v celotnem gospodarstvu za 16,5 °lo. V samem družbenem sektorju naj bi porast dosegel 18,5 °U. Porast narodnega dohodka je še ugodnejši in sicer bo ta večji za 22,7 °!o v primerjavi z lanskim. Ce je npr. lani odpadlo na enega prebivalca 215.918 din narodnega dohodka, ga bo po predvidevanjih družbenega plana do konca leta odpadlo že 258.520 din. Največji porast družbenega bruto produkta je predviden v industriji. Znašal bo 23,5 °/o. V zasebnem sektorju kmetijstva predvidevajo porast družbenega bruto proizvoda za 7 °/o, toda v glavnem na račun boljših cen kmetijskih pridelkov in le deloma zaradi večjega odkupa živine za zakol, ker zadnje čase kmetijci precej pitajo živino. Družbeni sektor kmetijstva predvideva nižji celotni dohodek, to pa zaradi opustitve nakupa lesa in gospodarjenj3 v zasebnih gozdovih. Le-to je namreč prevzelo v celoti Soško gozdno gospodarstvo. V družbenem sektorju kmetijstva se bo povečalo število živine, predvidena pa je tudi večja kmetijska proizvodnja, ki bo v celotnem kmetijstvu porastla za 6 °/o.
V industriji se bo po predvidevanjih družbenega načrta najbolj povečala proizvodnja v avto-elektro podjetju pa v Tovarni igel, pri Kredi, v »Mctaflexu«, v tekstilni tovarni Bača in pri Avtoprevozu.
Družbeni načrt predvideva tudi nadaljnje močno naraščanje produktivnosti. Le-ta naj bi porastla za 16,7 °lo, pri čemer bo spet prednjačila industrija, kjer naj bi povečanje produktivnosti doseglo celo 25 °/o. V tej panogi je na vrhu lestvice naraščanje produktivnosti pri podjetju Avto-elektro, kjer naj bi se povečala produktivnost za 60 °/o.
Tudi letos so za tolminsko gospodarstvo značilne znatne gospodarske in negospodarske investicije. Osnutek družbenega načrta predvideva, da bi v gospodarstvo vložili milijardo 400 milijonov din. Med panogami bi bila na prvem mestu industrija in sicer: za tovarno igel v Kobaridu, za ClB v Bovcu, za Kredo na Srepenici in še nekatera manjša podjetja. Veliko sredstev je predvidenih za nadaljnje geološke raziskave za gradnjo nove hidroelektrarne in akumulacijskega jezera na Bovškem. Družbeni sektor kmetijstva bo pri investicijskih sredstvih udeležen s 75 milijoni, predvsem za nadaljnjo izgradnjo farme na Kobariškem blatu. Med ostalimi investicijami so pomembna še sredstva za nakup tovornih vozil pri Avtoprevozu pa gradnja gostišča v Mostu na Soči in za obnovo ter modernizacijo električnega omrežja.
Razmeroma veliko sredstev predvideva osnutek družbenega načrta za negospodarske investicije. Med njimi je na prvem mestu stanovanjska izgradnja v Tolminu, v Mostu na Soči in v Kobaridu. V teh treh centrih naj bi zgradili skupaj z zasebnimi stanovanji vsega 63 družinskih stanovanj. Zna'tne investicije bo terjalo tudi urejanje vodovodov, javne razsvetljave, kanalizacija, projektiranje itd. Znatna sredstva, namenjena za šolstvo in kulturo, bodo porabljena za zaključek adaptacije šole v Mostu na Soči, za dokončanje šole v Podbrdu ter novih šol v Tolminu in Kobaridu, za ureditev kulturnega doma v Mostu na Soči in Kobaridu, za ureditev knjižnice v Tolminu ter za ureditev graščine na Kozlovem rogu. Za zdravstvo bodo porabljene investicije za dokončanje zdravstvenega doma v Tolminu ter za adaptacijo in opremo okrevališča za tuberkulozne bolnike na Petrovem brdu. Močna postavka udeležbe pri investicijskih sredstvih je tudi gradnja obrata družbene prehrane in otroškega vrtca v Tolminu.
ZDRAVSTVENI DOM TOLMIN Za boljšo kurativo in temeljitejšo preventivo
Vsa povojna leta je zdravstvena služba v Tolminu delovala v nepri-
mernih prostorih, ki niso odgovarjali potrebam. Razmeščena je bila kar na petih različnih krajih po Tolminu. Zaradi težkega stanja so predlagali bivšemu občinskemu ljudske-
bulanto, zobotehnični laboratorij, dispanzer za žene, otroški dispanzer, šolska robna ambulanta, fizioterapija, RTG, laboratorij, higienska postaja, lekarna, so prostori za nekatere specialistične službe, za dežurstvo zdravnika in- sester, za patronažno službo, je pralnica, likalnica,
samske sobe za uslužbence in upravni prostori.
KOMUNALNI ZAVOD TOLMIN Drobna, toda potrebna dela
Normalno obratovanje tega zavoda, ki opravlja vse komunalne posle na Tolminskem, je nujno potrebno, zato bi bilo treba, da bi
Bovec — na desni novi ALP hotel
skladišče za zdravila in za dezinfekcijski material. Kako nujna je bila gradnja, pove samo primer, da je moral Zavod za socialno zavarovanje in deloma občina plačevati stroške, ker so morali zavarovanci hoditi k ortopedu v Gorico. Samo k ortopedu je hodilo enkrat mesečno okrog 80 otrok, ki so jih povečini spremljali starši. Vsaka potnina je
dobil še več finančnih sredstev in pa samoprispevkov občanov. Pričel je z gradnjo novega vodovoda v Bovcu in rekonstrukcijo cest tudi v obrobnih vaseh, ki so zaradi komunikacij in vode v kritičnem stanju. Za izvajanje del se je zavod zadnje čase tehnično opremil in ima tudi zadovoljivo število strokovnega kadra. Uredil je v Bovcu park in
Kobarid — s spomenikom Simonu Gregorčiču in novim hotelom Zvezda
Tolmin
mu odboru, naj ta uvede samoprispevek občanov, da bi z. zbranimi finančnimi sredstvi lahko zgradili nov zdravstveni dom v Tolminu. Predlog o uvedbi samoprispevka je dal bivši občinski ljudski odbor res v javno razpravo na zbore volivcev, na delovne kolektive in na organe upravljanja. Ker je bil predlog sprejet, je bivši občinski ljudski odbor na svoji seji 30. januarja 1962 sprejel odlok o uvedbi krajevnega samoprispevka za gradnjo novega zdravstvenega doma v Tolminu, Ta samoprispevek je bil določen v višini 2 % na mesečni osebni dohodek delavcev in uslužbencev za dobo enega leta in 2 % na katastrski dohodek kmetijskih proizvajalcev za dobo dveh let.
Sredstva so se zbrala, dom so začeli zidati in pred kratkim je bil prvi objekt »A« odprt. Občani so plačali 8 milijonov in pol dinarjev več, kot je bilo planirano, medtem ko samoprispevek iz skladov gospodarskih organizacij in zavodov ni bil dosežen. 25 delovnih organizacij ni vplačalo ničesar. V novem objektu »A« so začele delovati vse predvidene strokovne enote in službe. In sicer sta v objektu dve splošni ambulanti, trije prostori za zobno am-
znašala okrog 2500 din. Če sem prištejemo še izgubljeni dohodek zaradi odsotnosti zavarovancev z dela, ni težko ugotoviti, da je organizacija nekaterih specialističnih služb v novem zdravstvenem domu v Tolminu gospodarsko več kot utemeljena, zato bi bilo treba pokneniti vse, da se začne in dogradi drugi, »B« objekt, za katerega so sredstva deloma že zagotovljena. Vendar bi bilo treba še dobiti ostala sredstva za končno dograditev celotnega zdravstvenega doma. Objekt »B« bo nudil prostor reševalni postaji, proti-tuberkuloznemu dispanzerju, v njem bodo garaže za reševalno postajo,
dopolnil javno razsvetljavo. Vodil je raziskovalna dela in pripravil načrte za nov vodovod v Tolminu, Avsu, Smastu, Drežniških Ravnah in drugih krajih. Prav tako je nudil strokovno pomoč v Bači in Modreji. Ogromno dela je opravil pri ureditvi ulic, kanalizacije in vodovodne mreže na novo zazidanih površinah v Tolminu, Kobaridu in Bovcu. Sodeloval je pri asfaltiranju trga pred postajo Mosta na Soči in vodi stalno skrb za pokopališča in za vsa manjša komunalna dela. Lastne delavnice mu omogočajo kvalitetno izvrševanje naročil. Ker je veliko število (Nadaljevanje na naslednji strani)

Najmodernejši zdravstveni dom v Tolminu
Wxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx^xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxvxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxsxxxxJ
DELAVSKA ENOTNOST - Št. 9. - 5. marca 1964

cest četrtega reda prešlo v oskrbo občine, skrbi zanje tudi Komunalni zavod. Delo je obsežno in ga ni mogoče podrobno našteti, vendar že iz tega sledi, kako važno funkcijo opravlja. Komunalni zavod v komuni Tolmin.
TURIZEM IN GOSTINSTVO pomembni panogi na Tolminskem
Sicer lani v gostinstvu in turizmu na Tolminskem niso bili doseženi pričakovani rezultati:	promet
gostinskih uslug v družbenem sektorju je porastel za 11,9 %, ocena realizacije turističnega prometa pa je takšna, da je število gostov poraslo le za 2,2 %, medtem ko je število prenočitev celo nazadovalo za 1,9 %. Plan za leto 1964 predvideva porast gostinskih uslug v vseh sektorjih lastništva za 17 %, predvideno pa je tudi močno naraščanje turističnega prometa. Število gostov naj bi letos porastlo za 32 % in število prenočitev za 33 %.
Letos so gospodarske organizacije in nekatere družbeno politične organizacije mnogo storile v smeri-priprav za uspešno gostinsko in turistično sezono. Dograjene so nove gostinske in hotelske kapacitete kot npr. nov moderen hotel »B« kategorije v Bovcu, končana je modernizacija hotela »Zvezda« v Kobaridu, pravočasno bo dograjen, hotel »Soča« v Mostu na Soči. Gostinsko turistični objekti, ki se lahko merijo tako po modernizaciji kot po kvalitetnih uslugah in s katerimi računa občinski družbeni plan, so naslednji:
Gostinsko podjetje Bovec, ki ima hotel »Goluibar«, hotel »Kanin«, Kavarno v Trenti, hotel »Orel« in v Logu nad Mangartom gostišče;
Alp hotel Bovec;
Gostinsko podjetje Kobarid, ki upravlja hotel »Zvezdo« in vse ostale gostinske obrate v Kobaridu;
Gostinsko podjetje »Krn« Tolmin, ki ima hotel »Krn« in vsa ostala gostinska podjetja v Tolminu;
Gostinsko podjetje Most na Soči, ki ima gostišče »Soča«, gostilno »Na Kneži«, gostilno na Slapu, gostilno v Podbrdu in gostilno pri postaji v Mostu na Soči.
Za razvoj turizma na Tolminskem bodo tudi letos kot v preteklih letih prispevala ustrezni delež lokalna turistična društva. Le-ta imajo v pia-
ciji lahko zelo živahna, kar bo imelo nedvomno močan učinek v turističnem in gostinskem prometu. Trenutno so že v pregovoru za poživitev turističnega prometa preko predilskega prelaza po Soški dolini do Gorice in Trsta. Maloobmejni promet bi bil namreč tudi v zimskem času s turistično gostinskega gledišča zelo pomemben, toda v tem primeru bi bilo treba zagotoviti, da bi bila cesta čez Vršič čim dlje odprta.
Nasploh je za tolminsko gostinstvo in turizem glavni problem, kako podaljšati turistično sezono čim dlje. Letna sezona je namreč prekratka in daje premalo, da bi mogli od tega vse leto živeti. Obstajajo načrti za ureditev smučišč na Livku ter za gradnjo žičnice na Kanin. Obstajajo pa tudi že večji načrti za športno turistični center v zimskem času ob Bovškem jezeru, kjer predvidevajo v kratkem graditi novo hidroelektrarno Trnovo. Po načrtih bo to jezero najlepše v Sloveniji, dolgo 12"km in 1 km široko. Že tako lepa planinska priroda bo s tem jezerom pridobila' še več. In zimski turizem bo dobil s tem materialno osnovo.
Avtoprevoz Tolmin—Idrija—centralna mehanična delavnica
nu ne samo izpopolnitev propagandne, informacijske in menjalne službe, ampak tudi ureditev in gradnjo določenih turističnih objektov. Turistično društvo Bovec je lani uredilo in razširilo camping v Bovcu ter montažni plavalni bazen. Turistično društvo v Tolminu je uredilo prvo fazo campinga ter obračališče ter parkirni ..prostor pred vhodom v tolminska Korita. Turistično društvo Kobarid je v grobem pripravilo načrt za kopališča ob Nadiži in športno turističnega doma na Livku. Turistično društvo v Mostu na Soči je izpopolnilo kopališče na Idrijci in uredilo nekatera sprehajališča ter turistične točke. Sredstva za vsa ta dela so društva dobila iz občinskega sklada za pospeševanje turizma. Letos ostane v prvem planu rešitev vprašanja usposobitve in opreme letališča v Bovcu, ki je interesantno za turistični aeropromet. Le-ta ima zelo pomembno • vlogo pri hitri povezavi gora z morjem. Z združitvijo koprskega in goriškega okraja se je namreč ustvaril interesanten turistični bazen, v katerem bo omogočena turistično posrečena povezava med morjem in gorami preko Krasa. S pravilnimi organizacijskimi prijemi in s primemo propagando bo izmenjava turistov na tej rela-
AVTOPREVOZ TOLMIN — IDRIJA
Specializirani tovorni prevozi
Podjetje »Avtoprevoz« Tolmi Idrija z obrati v Tolminu, Idriji L. Cerknem se je izrazito usmerilo na specialne prevoze tovora in to na področju tuzemskega in mednarodnega transporta. V ta namen je opremilo polovico . voznega parka samih specialnih vozil za prevoze v gradbeništvu, v gozdarstvu itd Tako ima n. pr. najmodernejše av-tovlake za prevoz cementa v razsutem stanju, avtovlake prekucnike, cisterne za prevoz goriva, avtovlake za prevoz pohištva, samonakladalna vozila za potrebe gozdarstva itd. Vozni park podjetja sestavljajo v glavnem novejša vozila. Specializacija prevoza tovorov koristi 'tako proizvajalcem kot kupcem in samemu podjetju. Za proizvajalce n. pr. cementa in ostalih gradbenih materialov, ki jih prevaža na svojih specialnih vozilih Avtoprevoz Tolmin-Idrija, odpadejo stroški za nabavo drage embalaže, poceni se nakladanje in razkladanje, ki je direktno iz silosov, kar vse vpliva na zn.atno nižje cene prevoza gradbenega materiala direktno na gradbišče. Podjetje pa, ki se je usmerilo na specializirane prevoze, lahko bolj plansko izkorišča svoje kapacitete.
Prometne ekonomske enote podjetja, ki so v Tolminu v Idriji in Cerknem, ustvarijo okrog 70 % celotnega letnega bruto dohodka, medtem ko ostalih 30 % odpade na druge ekonomske enote in sicer: na mehanični delavnici v Tolminu in v Idriji, na servis »Zastava« v Tolminu, na Servis za prodajo goriva ter na Kovinski proizvodni obrat.
Podjetje trenutno zaposluje nad 370 delavcev in uslužbencev. Od tega 54 vajencev. Opremilo je okrog 40 specialnih avtomobilov. Ce primerjamo leta, ko je pred dvanajstimi leti podjetje pričelo poslovati in je prvo leto zaključilo s 13 milijoni dinarjev prometa, lani pa je preseglo že milijardo 250 milijonov, je to več kot ogromen uspehi Letni plan je podjetje tako po količini kot po vrednosti izpolnilo s 149 % po fakturirani realizaciji.
V	okviru podjetja že več kot eno leto posluje tudi Kovinski proizvodni obrat, ki je bil k podjetju priključen zaradi šibkega finančnega stanja. No, danes je tako po proizvodnosti, kot po dohodku ta obrat ena najuspešnejših ekonomskih enot. Proizvaja razna transportna sredstva in opremo, oziroma pripomočke za mehanične delavnice, po katerih je čedalje večje povpraševanje. V obratu so uvedli, serijsko proizvodnjo in delajo nad 40 standardnih izdelkov, seveda pa tudi po naročilu. Za izvoz so pripravili dva primerna izdelka; in sicer »regloskop«, to je naprava za usmerjanje žarometov pri avtomobilih. Napravo potrebujejo servisne delavnice pa komisije za tehnični pregled motornih vozil itd. Drugi artikel, s katerim nameravajo iti na izvoz, je priključek za prikolice.
V	sklopu podjetja sta mehanični delavnici v Tolminu in v Idriji za
Avto-elektro Tolmin — varjenje negativne elektrode na ohišju vžigalne sveče
vse vrste popravil motornih vozil (generalna, tekoča in servisna popravila). Podjetje ima popoln servis za Tamove avtomobile in za avtomobile. Zastave. Podjetje se trudi, da bi dobili popoln servis tudi za avtomobile OM. Ker podjetje za potrebe servisov pošilja vsako leto v tujino na specializacijo v matične tovarne svoje strokovnjake, so ti servisi tako strokovno izvršeni, da je po njih podjetje zaslovelo- široko po Sloveniji. Tako je naval za servisne preglede za »Fičke« takšen, da morajo stranke čakati tudi po več tednov. Podjetje ima svoje delavnice opremljene z vsemi sodobnimi stroji in instrumenti. Da stranke do-
vžigalnih svečk ter izdelke iz sinter-korunda. Vse te izdelke so do pred nedavnim izključno uvažali, zdaj pa podjetje zalaga z njimi domače tržišče. Zelo zanimiva je razvojna pot, ki jo je podjetje doživelo od svoje ustanovitve do sedanjih uspehov.
Podjetje je bilo ustanovljeno avgusta 1955. Takratni okrajni ljudski odbor je določil, naj dela na študiju za osvojitev postopka izdelovanja avtomobilskih vžigalnih svečk, ker tovrstne industrije v državi ni, treba pa je na tolminskem področju zaposliti odvišno delovno silo. Glede perspektive prodaje vžigalnih svečk je bila ideja zelo dobra. Toda kako jo realizirati z nestrokovno delovno silo in kako osvojiti silno zahtevno in specializirano proizvodnjo? O tem jih je malo vodilo računa. Majhna skupina je delala na študiju razvoja izolatorja za avtomobilsko svečko tri leta. Vrstili so se- poskusi za poskusom. Na raznih kemično neraziskanih postopkih, na različnih temperaturah, z različnimi neraziskanimi masami. Prvotne poskuse so delali na podlagi stiskanja in struženja izolatorja tako, da so najprej keramično maso oblikovali v cilindrične palice, nato pa le-te stružili; Seveda so se taki izolatorji pri žganju v improviziranih pečeh na sorazmerno prenizkih temperaturah krivili in deformirali. Ni bila torej dosežena zahtevanj prebojna in mehanična trdnost.
V tem času je podjetje živelo od dotacij in deloma od kreditov. Z vseh vetrov si je nabavilo neuporabno opremo, ki so jo sami usposabljali. V kratkem času so vsi pričakovali, da bo podjetje na starih stružnicah, na nekaj polavtomatih in vrtalnih strojih izdelalo čudežne avtomobilske svečice. Seveda uspehov ni bilo in podjetje je zašlo v
Tovarna volnenih izdelkov »Bača« v Podbrdu
bijo popolno zaupanje, so v servisu vpeljali redek in uspešen postopek: ko namreč pride stranka na vrsto, pred njo samo avtomobil preizkusijo, ugotove vse napake in nato začno pred stranko napake odpravljati. Ni treba posebej poudariti, da je popravljanje avtomobilov pred samo stranko zanjo zelo učinkovito šolanje, kajti niso redki vozniki-amaterji, ki šele ob takšnem servisu spoznajo ustroj avtomobilskega motorja. Spoznajo pa seveda tudi, na kaj je treba vozniku predvsem paziti in kako delati z motorjem. Če drugod ne opravljajo tako servisov, ne delajo -tako zato, ker je za podjetje to nerentabilno in zamudno. Toda Avtoprevoz Tolmin-Idrija je dal besedo matični tovarni, da bo vestno in v redu opravljal servise.
Podjetje Avtoprevoz Tolmin-Idrija se širiii. Trenutno je v Idriji v gradnji nova velika sodobna mehanična delavnica. Po planu naj bi Avtoprevoz Tolmin-Idrija v letošnjem letu ustvaril 1 milijardo 300 milijonov dinarjev realizacije, kar je za -11 % več kot lhni. Lahko z gotovostjo rečemo, da bo plan po vsej verjetnosti preseglo.
AVTO-ELEKTRO PROIZVODNJA * AVTOELEKTEO IZDELKOV TOLMIN
Iz nič do avtomobilske svečke
Podjetje proizvaja zelo zanimiv -in specialhe proizvode: 9 vrst ogrevalnih svečk, 5 vrst preduporov, kontrolnik za diese-1 motorje, termostate zax grelce in 3 osnovne tipe
Tovarna pohištva KRN Kiavže
krizo. Proizvodnjo so organizirali tako, da so poleg študija vpeljali stransko kovinsko proizvodnjo, ki je ustvarjala toliko dohodka, da je bilo možno kriti izdatke za študij. V tem času je podjetje uspelo sicer v manjših količinah, izdelovati žarilne svečice za Perkins motorje ter druge kovinske izdelke za strešne konstrukcije, po naročilu Cementarne Anhovo.
Prvi uspeh, ki je bil mejnik tudi za področje jugoslovanske tehnike v keramiki je podjetje doseglo 1958. leta pri laboratorijskem poskusu izolatorja za vžigalne svečice. Takrat je podjetje pri Upravi za patente v Beogradu vložilo zaščitni zahtevek za izolator avtomobilske vžigalne svečke. S tem pa za podjetje še ni bilo vse opravljeno in rešpno. Pravi boj se je šele pričel. Zavod za raziskavo materiala v Ljubljani, kateremu je podjetje dalo v preizkus nekaj vžigalnih svečic, je izdalo dokument, atest, da so v poskus dane svečke dosegle in v nekaj primerih celo presegle Svetovno priznane tehnične norme. Nekatere so prevozile preko 30.000 km. Toda predno se je podjetje s svojimi izdelki toliko re-nomiralo, da so vanj verjeli na republiških vodstvih in odobrili večji investicijski načrt ter da je bil za podjetje odobren uvoz nujno potrebne tunelske peči, brez katere ne bi bilo moč odžigati izolatorje za svečke na toploti 1700° C, je bila še dolga pot.
Vse težave so bile prebredene. Blizu Tolmina stoji sedaj na novo zgrajena modema tovarna. V njej je zaposlenih preko 110 delavcev, ki so v podjetju našli kruh in kvalifikacijo. S svojimi proizvodi je podjetje skoraj docela izrinilo tuje tovrstne proizvode, čeprav je jasno, da vseh težav še ni konec.
»BAČA« —
TOVARNA VOLNENIH IZDELKOV
Kamgarni, ki jim ni primere
Tovarna volnenih izdelkov »Bača«, Podbrdo, je začela redno obratovati konec decembra leta 1955. Večina delavcev je prišla iz okoliških hribovskih vasi, brez kvalifikacij in brez strokovnih izkušenj. Začeli so izdelovati mikano prejo, volnene tkanine iz mikane preje in postopoma volnene tkanine iz česane volnene preje. Proizvodnja je bila zahtevna zlasti glede na hudo konkurenco, ker ima tekstilna industrija v ostali državi bogato tradicijo. Člani kolektiva so se pridno priučevali na de-
lovnih mestih in na večernih tečajih poglabljali znanje.
Leta 1960 je tovarna dosegla ravnotežje med proizvodnjo izdelkov iz mikane in izdelki iz česane volnene preje. Poleg tega so v tovarni začeli izdelovati tudi volnene odeje iz domače volnene preje. Leta 1961 je delavski svet podjetja odločil, da podjetje opusti predilnico in s tem izdelavo volnenih odej. S tem je »Bača« prešla na specializacijo: odslej izdeluje samo fine volnene tkanine iz česane volnene preje in sicer lahke, srednje in težke kamgarne za moške in ženske obleke.
Za specializirano proizvodnjo artiklov, ki so sloves podjetja ponesli široko po državi in celo na tuja tržišča, si je podjetje nabavilo nove moderne stroje in najsodobnejšo apreturo. Ko bodo dobili še sukalne stroje, bo rekonstrukcija končana. Zanimivi so podatki primerjave porasta proizvodnje od ustanovitve do danes: Če vzamemo prvo leto proizvodnje 1956 indeks 100, potem je podjetje svojo proizvodnjo povečalo že leta 1957 na 300, leta 1960 na 1020. leta 1961 na 1546, toda leta 1962 1230 in leta 1963 na 1400. Padec proizvodnje leta 1962 v razmerju z letom 1961 gre na račun opustitve proizvodnje volnenih odej in prehoda na specializacijo samo proizvodnje tkanin iz čiste volnene preje.
Kriza je prebredena. Izdelki tovarne »Bača« so se uveljavili, poznani so doma in že tudi na tujem. Iskani so in cenjeni. Podjetje svoj program razvoja usmerja v to, da bi se širilo z gradnjo nove predilnice na Poljubinjskem polju. V to svrho ima že potrebne programe in načrte. Toda, v kolikor bi se uresničila najnovejša ideja, da bi nova predilnica prešla v sklop investicije in razvoja »Iplasa« v Kopru za izdelavo terilen vlaken, bi bilo to za »Bačo« po dosedanjih ugotovitvah že lepša rešitev in perspektiva.
TOVARNA POHIŠTVA »KRN«, KLAVŽE — PODMELEC
Konkurenčni s cenami in kvaliteto
Tovarna pohištva »KRN«, Kiavže — Podmeiec je renomirano podjetje z bogato delovno tradicijo. V Baško grapo, ki jo obdajajo gozdovi z bogatimi zalogami, je tovarno postavil neki Križnič iz Kanala ob Soči. Med prvo svetovno vojno je delo prenehalo, ker so tovarniški prostori bili spremenjeni v vojaško bolnišnico zaradi bližine fronte ob Soči.
Delo so v tovarni obnovili Italijani po prvi svetovni vojni, a sredi leta 1943 so odpeljali vso strojno oprejo. Po vojni je bilo treba začeti znova.
Od takrat tovarna ne le, da niti en dan ni prenehala z delom, ampak se je hitro in močno razširila, proizvodnjo povečala in modernizirala. Sedaj je v tovarni namreč zaposlenih že okrog 325 delavcev, ki napravijo 720 milijonov bruto produkta.
Leta 1953 se je tovarni priključil obrat Cerkno, leta 1954 obrat Bovec, leta 1959 Galanterija Bovec in leta 1960 obrat Kobarid.
Odločilen in usoden za nadaljnji razvoj tovarne pohištva »KRN« je bil leta 1952 sklep vodstva tovarne, da se bo le-ta specializirala na proizvodnjo pisarniške opreme. Samo specializacija, ki je prinesla podjetju ogromne koristi zaradi cenenosti artiklov, boljše kvalitete in hitrega prilagajanja na tržišču je povzročila, da se je tovarna v hudi konkurenci, ki je tisti čas vladala, obdržala in utrdila. Danes je edina tovarna v državi, ki se ukvarja samo z izdelovanjem pisarniške opreme. Njeni artikli so dobro poznani na domačem trgu pa tudi v tujini. Podjetje ima razpredeno trgovsko mrežo po vsej Jugoslaviji, svoje izdelke pa izvaža v Zahodno Nemčijo, Anglijo in Švico. Čeprav je izvoz artiklov tovarne pohištva »KRN« zaenkrat še skromen, letni iztržek okrog 140.000 dolarjev tudi ni majhna vsota. Ima pa veliko perspektivo. Z analizo povpraševanja in potreb na domačih in tujih tržiščih podjetje prilagaja svoje izdelke zahtevam kupcev. S tem in s solidno izdelavo širi krog svojih odjemalcev. Realni pogoji so takšni, da bo podjetje po 7-letnem programu razvoja investiralo 84 milijonov lastnih sredstev v moderni-,zacijo in izpopolnitev strojnega parka (najelo bo tudi kredit), doseglo pa bo vrednost nad 1 milijardo dinarjev vseh proizvedenih izdelkov. S tem se bo tovarna uvrstila med naj večja podjetja svoje stroke v državi.
Morda je zanimivo tudi to, da je tovarna pohištva »KRN«, Kiavže — Podmeiec, med redkimi podjetji v državi, ki cene svojim izdelkom od leta 1957 ni spremenila. Kljub različnim podražitvam lesa, reprodukcijskih materialov, energiji in zvišanju osebnih dohodkov svojim delavcem. To je delovni kolektiv dosegel z večjo produktivnostjo in z ostalimi izboljšavami v tehnologiji proizvodnje in organizaciji dela, kar vse je vplivalo na nižje predelovalne stroške. Ko bi podjetje ne bilo raztepeno na toliko obratov in bi moglo vpeljati še modernejšo proizvodnjo, bi bili njihovi proizvodi še mnogo cenejši. So pa kljub vsemu tako po cenah kot po kvaliteti izdelave doma in v tujini močno konkurenčni.
ž. .XXXX\\X'.X\\X%XXXXX\XXXXXXXXXXX\\'AXXXX'X\X\XX\X\V^X'AX>>^XXX>^\\X\XX>XX\XX\XV\XXX\XXX>X>X\XX>^X<>>X>>^\>XS.XX>X\XVN>N>XX'XVXXX>X>^^X<X>>XXX\>>^V'X^\>XVX\X',XV^<\XW^>^X^
DELAVSKA ENOTNOST - St. 9. - 5. marca 1964
>XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX>XXXX\XXXXXXXXXXXXXVvXXXXXXXXXXXX>XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX'XXXX'XXX>X>XX^XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXNXX^WXX'XXXXX<XXXXXX>XXXX>XX>XXXXX\NXXXXXXXXN>>XXXXXXXNX\XN\XSXXW>»X\X."
SPECIALIZIRAN OBRAT V KOBARIDU
»Angora«, tovarna pletenin iz Ljubljane ima svojo ekonomsko enoto v Kobaridu, ki je povsem specializirana za izdelavo moške vrhnje pletenine. Obrat je skoraj povsem mehaniziran z modernimi stroji in -zaposluje trenutno 100 žensk, ki so se s predhodnim delom v centralnih obratih ANGORE usposobile za ta posel, ki zahteva strokovno izobrazbo. Ta mladi obrat ima lepo bodočnost in je važen faktor za dvig standarda v tem obmejnem predelu.
ELEKTRO GORICA — POSLOVNA ENOTA TOLMIN
Potrošnikom čimveč cenene električne energije
Bivše podjetje Blektro Tolmin je od 1. julija 1963 dalje pos-ldvna enota s samostojnim obračunom Flektro-Gorice, to je podjetja za distribucijo električne energije. Glavna dejavnost te poslovne enote, ki deluje na območju tolminske komune je:
— nakup, prenos, transformacija, razdeljevanje in prodaja električne energije, vzdrževanje vseh objektov in naprav, ki služijo prenosu, transformaciji, razdeljevanju in prodaji električne energije, projektiranje rekonstrukcij in novih gradbenih objektov in naprav ter projektiranje vseh električnih instalacij in strelovodov, izvajanje rekonstrukcij in novih distribucijskih objektov in naprav, popravila električnih naprav, priprav in aparatov. Enota zaposluje okrog 125 delavcev.
Podatki o distribuciji električne energije v zadnjih 10 letih povedo, da je enota prodala 1953. leta tri milijone 658 tisoč 169 kWh električne energije, leta 1963 pa 16 milijonov 805 tisoč 962 kWh. Prodaja električne energije se je torej povečala za 4,59-krat. V razvitih deželah je porast potrošnje električne energije približno 7 % letno, kav daje v 11 letih 110 %-no povečanje. Torej doživlja področje tolminske komune v tem pogledu zelo hiter tempo razvoja, ki ga lahko s ponosom primerjamo z marsikaterim drugim področjem v okviru republike. Postranska dejavnost enote je več ali manj vezana na osnovno dejavnost, saj so gradbene skupine v glavnem zaposlene pri obnovi, rekonstrukciji in gradnji električnih naprav po letnih investicijskih programih in po programih investicijskega vzdrževanja naprav. Projektivna grupa projektira vse gradnje v okviru enote. Servisna delavnica popravlja vse vrste gospodinjskimi in gospodarskih aparatov. Servisne skupine so na razpolago odjemalcem za popravila, obnovo in ža nove instalacije. Avtopark služi za notranji transport delavcev, materiala in orodja. Pred kratkim sprejeta nova tarifa za prodajo električne energije ne bo prizadela gospodinjstev, zlasti pa ne večjih odjemalcev, kot so rudniki ter kovinske, tekstilne in podobne industrije. Enota je že ugotovila, da bo lepo število odjemalcev nakupovalo energijo po nižji ceni kot doslej, zlasti še, ko bodo odjemalci spoznali ugodnosti, ki jih nudi ta tarifa.
Enota ni zanemarila tudi stanovanjske problematike. Samo lani je dala svojim delavcem devet stanovanj. S tem je že 23 % članov kolek-

Metalflex Most na Soči — montažni ' trak za izdelavo termostatov
tiva preskrbljenih s stanovanji, last enote. Omembe vredna je tudii izgradnja počitniških hišic. Prav lani je uspelo enoti priti do lastnih počitniških kapacitet v San Simonu Pri Izoli in pri Portorožu. Tudi vzgoja kadrov ni bila zanemarjena. Enota ima 4 štipendiste na srednji strokovni šoli, na elektrogospodarskem šolskem centru, v Novi Gorici pa šola 7 vajencev. Na elektrotehniški fakulteti v Ljubljani je lani diplomiral štipendist inženir. Z denarno Pomočjo je enota omogočila 10 delavcem izreden študij. Tako je za
šolanje kadrov in za strokovno usposabljanje delavcev dala enota lani 1 milijon 100 tisoč dinarjev. Od 1955. dalje pa je enota skupno na raznih šolah štipendirala 66 delavcev.
Ko delovni kolektiv razmišlja, kako bi še bolj ekonomiziral svoje poslovanje, ugotavlja: prodati je treba več električne energije z manjšimi stroški in manjšimi izgubami. To lahko dosežemo, s pravilnim investiranjem v osnovna sredstva distribucije, tako da bi zadostili povpraševanju po kvalitetni električni energiji. Veliko skrb je treba posvečati industriji in tovarnam v razvoju na ta način, da enota poskrbi za vse ugodnosti pri napajanju, s kvalitetno in neprekinjeno dobavo električne energije.
SOŠKO GOZDNO GOSPODARSTVO TOLMIN
Mehanizacija rešuje rentabilnost
Soško gozdno gospodarstvo Tolmin posluje na področju štirih komun: Idrije, Ajdovščine, Gorice in Tolmina. Ima 9 gozdnih obratov (na področju Idrije 3, Ajdovščine 2, Gorice 2, Tolmina 2), Ima lastni obrat za gozdno mehanizacijo (izdelava žičnic in traktorskih vlek) in lastni obrat za gozdne gradnje. Teritorij je zelo obsežen, zlasti odkar je Soško gospodarstvo prevzelo gozdove privatnega sektorja od kmetijskih zadrug. Prej je imelo na skrbi 35.000 ha gozdov, sedaj pa skrbi za celotno gospodarjenje, eksploatacijo in nego za 92.000 ha gozdov. Ker so vsi gozdovi v skoraj izrazito kraškem terenu, in ker so večinom porastli z listavci, z njimi podjetje ne dosega tolikšnih dohodkov, kot jih n. pr. dosegajo gozdna gospodarstva, kjer so v pretežni večini iglavci. Stroški so isti, zato si je moralo Soško gozdno gospodarstvo iz težkega gospodarskega položaja poiskati izhod v čim večji mehanizaciji, tako same eksploatacije, kot gradnje gozdnih poti. Sedaj zaposluje podjetje okrog 700 ljudi. Še pred nekaj leti jih je zaposlovalo nad 1100, pa je skrbelo le za 35.000 ha gozdov. Da z manjšim številom delovne sile Soško gospodarstvo obvlada trikrat večji teritorij, je to možno samo: zaradi večje in popolnejše gozdne mehanizacije in zaradi večje strokovnosti delovne sile.
Soško gozdno gospodarstvo ima 70 motornih žag. Ima 7 traktorjev. 16 žičnih žerjavov za izvlek lesa itd. Na Lokvah ima podjetje lastni šolski fcenter, kjer gozdne delavce specializirajo za posamezna dela in z določenimi stroji. Večina delavcev je šla že skozi specializirane tečaje na Lokvah, tako da obvladajo tehniko svojega dela.
Ker se je celotno podjetje specializiralo, da bi obvladalo z gozdno mehanizacijo čimveč gozdnih del, je v svojem obratu začelo izdelovati gozdne žičnice in ostalo mehanizacijo. Te izdeluje tudi po naročilu za druge interesente v državi. Tako so monterji Soškega gozdnega gospodarstva montirali tovorne žičnice na Komni, na Zelenici, v Osijeku letos pa bodo montirali podobne žičnice v Bosni in dve v Črni gori. Zanimivo je, da so z boljšo organizacijo dela zmanjšali na obsežnem teritoriju tudi število logarjev, medtem ko je število uslužbencev na sami upravi minimalno. Boj za rentabilnost podjetja je tu zaostren do najvišje možne meje.
GP »POSOČJE« TOLMIN Gradnje od Podbrda do Breginja
Gradbeno podjetje »Posočje« se je razvilo iz bivšega Remontnega podjetja Tolmin. V istem času je podjetje zaposlovalo samo okrog 25 delavcev, danes pa jih zaposluje že 150. Res je, da je večina članov kolektiva domačinov iz vrst polprole-tarcev, toda so si v teku let pri delu v podjetju pridobili kvalifikacije in polkvalifkacije. Treba je povedati tudi to, da bivši Remont ob ustanovitvi ni imel nobenih osnovnih sredstev ampak le nekaj orodja. Današnje podjetje pa je kar lepo mehanizirano in ima tudi svoj lastni avtopark. To je doseglo podjetje s pametnim gospodarjenjem, saj je vsa leta vlagalo lastna sredstva za mehanizacijo.
Gradbeno podjetje »Posočje« deluje v območju tolminske komune, to je od Podbrda do Breginja, odnosno Bovca ter dosega letno okrog 230 milijonov realiacije. Izvršuje vse vrste gradbenih popravil, najrazličnejše adaptacije in rekonstrukcije, dela novogradnje stanovanjskih objektov pa seveda manj zahtevnih gospodarskih objektov. Podjetje se lahko pohvali, da je do sedaj zgradilo na področju svoje komune veliko število manjših in večjih objektov. Tako je zgradilo mizarsko delavnico v Bovcu, sodelovalo pri rekonstrukciji tovarne Bača v Podbrdu, izvedlo rekonstrukcijo, trinadstropne stavbe na glavnem trgu v Tolminu, zgradilo devet večjih stanovanjskiih objektov itd.
Lani prvič je gradbeno podjetje »Posočje« Tolmin začelo graditi za tržišče. In sicer je zgradilo pet stanovanjskih dvojčkov, en šestorček in en devetorček. Hkrati je zgradilo tudi devetstanovanjski blok za lastne delavce in uslužbence. Med objekte, ki jih je lahko« šteti za večje in jih trenutno gradi podjetje, je hotel Soča na Mostu na Soči, gasilski dom v Tolminu, dva šestorčka pa še druga gradbena dela. Lani se je podjetje v sklopu SGP Gorica vključilo z manjšim številom delavcev tudi v obnovo porušenega Skopja.
Soško gozdno gospodarstvo Tolmin — izdelava bukovih hlodov z motorno žago
»METALFLEX«
Od obrtne delavnice do pomembne industrije
Ko se je leta 1960. ustanovilo sedanje podjetje »Metalflex« so mu dali en milijon sto tisoč dinarjev dotacije za osnovna in 'obratna sredstva. Podjetje je nastalo iz majhne obrtne delavnice na pravila s petimi člani kolektiva. Svoje prostore je imelo takrat podjetje v adaptiranih prostorih nacionaliziranega hleva. Sedaj ima podjetje cca 100 milijo-■ nov osnovnih sredstev. Lani je za-
in drobno. Seveda je glavna dejavnost podjetja trgovanje na debelo in sicer z industrijskim in prehrambenim blagom. Za potrebe tako obsežne dejavnpsti pa ima podjetje lastna skladišča in avtopark, s kapaciteto 29 ton. Uprava podjetja ima zgrajene upravne prostore skupno s skladiščem, ki se nahaja na železniški postaji v Mostu na Soči. Lokacija skladišč blizu železniške postaje je za’podjetje izrednega pomena, ker niso potrebni dragi prevozi. Podjetje ima razpredeno maloprodajno mrežo in sicer v Baški grapi, na Šentviški pianoti, v Gorenji in Dolenji Tribuši in Sebreljah.
Podjetje je bilo ustanovljeno poleti 1947. leta. Treba je bilo poudariti, da je v vseh letih podjetje aktivno poslovalo in stalno dvigalo blagovni promet in širilo asortiman artiklov. Zanimiv je primer, iz katerega je razviden porast dejavnosti: Leta 1958 je' znašal skupni promet podjetja 842 milijonov dinarjev, lani ob zaključku leta pa je podjetje ustvarilo prometa nad 1 milijardo 872 tisoč dinarjev, to je za več k<?t 122 % več. Verjetno so grosisti v nekaterih drugih predelih države dosegli v istem času še večje uspehe, toda stva je podjetje vložilo za obnovo in dela »grosist Soča« in ti pogoji so zelo težki, so njihovi uspehi vsega priznanja vredni..
Podjetje je ves čas poslovalo z lastnim zaslužkom in je vložilo znatna sredstva v modernizacijo svojih poslcfvalnic. Podjetje ima namreč 13 poslovalnic z mešanim
1*
Grosist Soča, Most na Soči — glavno skladišče in uprava
ključilo poslovno leto s 300 milijoni bruto prbdukta in zaposljrje nad 100 delavcev. Kravka, toda jedrnata zgodovina poti uspešnega podjetja, ki ima načrt zaposliti 250 delavcev in ustvariti letno nad 1 milijardo bruto produkta.
Kot obrtna delavnica je podjetje prvo leto proizvajalo drobno kovinsko galanterijo, predvsem elastične jeklene pasove za ročne ure. Že prvo leto so uvedli nove proizvode: najprej bimetalne termometre. Največji skok je podjetje napravilo v letih 1961 in 1962, ko je že postalo industrija. Adaptiralo je razne provizorične delavnice na Mostu na Soči, zaposlilo skoraj vso odvečno delovno silo v svojem okolišu in uvedlo široko kooperacijo z raznimi tovarnami. Sedaj podjetje proizvaja razne regulacijske aparate, proizvode iz bakelitnih mas in drobno kovinsko galanterijo. Proizvaja vse vrste termostatov za bojlerje, regulatorje za likalnike in štedilnike, termostate za potrebe industrije plastičnih mas, mikrostikala za industrijo sodobne avtomatike in elektronike, bimetalna varnostna stikala itd. Vsi ti artikli so se morali prej uvažati iz tujine, tako, da podjetje letno prihrani okrog 120 tisoč dolarjev pri uvozu.	x
Podjetje zaposluje v glavnem žensko, nekvalificirano delovno silo iz svoje okolice. Čeprav so v šestih obratih raztreseni po vasi. in je težko uvesti sodoben tehnološki proces, kontrolo proizvodnje in racionalno poslovanje ter je hkrati težko strokovno izpopolnjevati nekvalificirane delavce, se vendar podjetje lahko pohvali s tem, da je od 127 sedaj zaposlenih komaj četrtina še nekvalificirana. Vsi ostali so si s pomočjo tečajev in s priučevanjem na delovnem mestu pridobili pol-kvalifjkacije in kvalifikacije.
Podjetje »Metalflex« j6 eno izmed redkih podjetij, ki' nima posojila. Vsa osnovna sredstva si je v treh le|ih pridobilo z lastnimi sredstvi. Lansko leto je svoje poslovanje zaključilo uspešno. Kolektiv se je v korist predvidene gradnje odpovedal delu osebnega dohodka tako, da je bilo razporejeno 6015 % čistega dohodka na sklade. Podjetje nujno potrebuje sposoben strokovni kader, inženirje in tehnike. Toda tega kadra ne dobi kljub temu, da ima na razpolago potrebna stanovanja, pa tudi primerne osebne dohodke. Letos bo pričelo graditi novo enotno stavbo, v kateri bo organiziralo moderno serijsko proizvodnjo.
blagom in 1 z železnino. Poslovalnice so v oddaljenih vaseh. -Znatna sredstva je podjetje vložilo za obnovo in modernizacijo poslovalnice v Huda-južni v Kneži, v Ponikvah in v Nemškem rutu. Trgovina s skladiščem v Mostu na Soči pa je popolnoma na novo zgrajena.
Podjetje ima sicer izdelan lastni perspektivni razvoj, toda je prišlo na podlagi gospodarskega računa do prepričanja, da bi bila integracija s trgovino, ki skrbi za tolminski predel, zelo koristna. Skupna uprava pa skupne nabave in skupna sredstva, ki bi jih vlagali v modernizacijo poslovalnic bi koristilo predvsem po-
jetje je ustvarilo lani 1 milijardo 650 milijonov dinarjev prometa. Uprava zaposluje samo 8 ljudi. Glavno poslovno življenje pa se odvija na štirih poslovnih enotah, ki so povsem samostojne. Samostojne ekonomsko, kajti žive po ustvarjenem prometu in doseženem dohodku. Sredi poletja lani so se v sedanje veliko podjetje združila štiri trgovska podjetja. »Bistra«, »Jadranka«, »Nadiža« in »Turist« ter se pripojila k »Tolminki«. Kakor so v začetku mnogi gledali na to združitev zelo skeptično, pa je bilanca dela in uspehov že po prvem polletju presenetila. Medtem, ko je v I. polletju znašala realiaclja v vseh podjetjih le 756 milijonov, je znašala v II. polletju v enotnem podjetju 984 milijonov. To je porast kar za 123 %. No, in drugi pokazatelj, katerega ni podcenjevati: v celem letu je bilo okrog 30 miliijonov prihrankov, od te vsote samo v drugem polletju 22 milijonov. To je uspeh združitve zmanjšanja režije in racionalnejšega poslovanja. Računajo, da bodo ti uspehi v letošnjem letu še večji, ko se bo sedanja organizacija v enotnem podjetju uredila in stabilizirala.
Enotnejše podjetje razpolaga tudi z več sredstvi. Za modernizacijo lokalov in opreme v poslovalnicah. Med drugim so se odločili, da bodo letos sredi Tolmina začeli z gradnjo velike trgovske hiše. Pri tej gradnji bo sodelovala tudi tovarna »Planika« Tolmin in Klavnica. Ker pa je podjetje vključeno tudi v program* za razvoj in pospeševanje turizma na Tolminskem, ima v načrtu modernizacijo trgovskih lokalov v Soški dolini in v mestnih centrih.
Treba je podčrtati, da se je pri uspešnem gospodarjenju uveljavilo delavsko samoupravljanje. Pri podjetju namreč obstoja cemrui-ni delavski svet in upravni odbor. Vsaka poslovna enota pa ima svoj delavski svet in upravni odbor. Uprava podjetja pa ima strokovni kolegij.
KZ TOLMIN
Edinstven primer mlečne proizvodnje samo na pašniško-košniškem i sistemu
Na novo zgrajena sirarna je spričo upadajoče proizvodnje mleka na privatnem .sektorju zahtevala ureditev specializiranega družbenega obrata za proizvodnjo mleka za predelavo. Najbolj ugodni pogoji za razvoj takšnega obrata so bili dani z melioracijo Kobariškega blata, kjer je že farma, obrat KZ Tolmin. Farma ima sedaj okrog 130 ha površin ,in redi blizu 200 govedi. Ima izdelane načrte in elaborate za dokončno izgradnjo, ki bo imela v končni fazi 312 ha travnikov in 120 ha planinskih pašnikov. Redila bo 300 molznih krav, ki naj bi dajale letno 1 milijon 80 tisoč litrov mleka ter 137 glav mlade živine. Razen obratov pri Kobaridu in Sužidu bo zadruga postopoma razvila še tretji obrat pri Breginju. Doslej je bilo v farmo pri Kobaridu vloženih 48 milijonov din, medtem ko znaša predračunska vrednost za dokončno izgradnjo farme še 235 milijonov dinarjev.
Trgovsko podjetje »Tolminka« Tolmin — moderna prodajalna »Manufaktura«
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXvXXXXXXXXXXXX».XXXXXXXXXXNXXXXXX.XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX^
DELAVSKA ENOTNOST - Št. 9. - 5. marca 1964
GROSIST »SOČA«
Trgovina na debelo in drobno
Trgovsko podjetje »Grosist Soča« s sedežem Most na Soči ima predmet poslovanja trgovine na debelo
trošnikom, ki bi prišli do boljših in cenejših artiklov, koristilo pa bi tudi sami trgovski mreži, ki bi postala sodobnejša.
TRGOVSKO PODJETJE »TOLMINKA«
Združeni so cenejši in bogatejši
TrgSvsko podjetje »Tolminka« v Tolminu je grosistično in detajli-stično trgovsko podjetje. Skrbi za preskrbo prebivalstva z živilskimi artikli od Trente in Podbrda do Breginja. Na tem področju ima 66 svojih poslovalnic, od katerih jih je le pet na teritoriju občinske skupščine Gorica. Po Vaseh so vse poslovalnice živilske trgovine, medtem ko so po centrih kot so: Bovec, Kobarid, Tolmin, Most na Soči, Bač specializirane trgovine z industrijskim tekstilnim blagom, živilskimi artikli, delikatese, železnine, trgovine s sadjem in zelenjavo itd. Tu je veliko, močno podjetje, ki se bavi pravzaprav s prodajo vseh artiklov. Zaposluje okrog 180 kvalificiranih ljudi, od katerih je 16 vajencev. Pod-
Živinorejski obrat Kobarid je edinstveni primer v Sloveniji. Nase je namreč opozoril z napredno znanstveno metodo spremljanja rezultatov mlečne proizvodnje na pašniško-košniškem sistemu travniškega gospodarstva.• Na obratu namreč vodijo sistematični nadzor nad rezultati proizvodnje mleka po omenjenem sistemu. Točno izračunajo, koliko škroba pridelajo na hektar in na enem čredinskem pašniku in hkrati, koliko litrov mleka pridelani škrob daje. Izračuni so pokazali sledeče:
Medtem, ko je evropsko povprečje okrog 4500 kilogramov škroba na ha, živinorejski obrat Kobarid na nekaterih čredinskih pašnikih dosega vrednost tudi po 5000 kg škroba na ha. Povprečna hranilna vrednost na vseh čredinskih pašnikih je bila v letu 1962 1740 kg škroba na ha, leta 1963 pa 2700 kg škroba na ha. Na podlagi teh vzpodbudnih rezultatov upravičeno pričakujejo, da bo živinorejski obrat Kobarid KZ Tolmin dosežene uspehe izboljšal in jih izkoristil v proizvodnji na novo pridobljenih zemljiščih.

GRADBENO REMONTNO PODJETJE BOVEC
Vedno pripravljeni na uslugo
Gradbeno remontno podjetje Bovec ni veliko v svoji stroki, šteje komaj 60 delavcev in je lansko poslovno leto imelo za 104 milijone dinarjev prometa. Delovna siila je skoraj vsa kvalificirana, Poleg drobnih uslug, popravil in adaptacij, sprejema podjetje tudi nove gradnje, trenutno gradi na Vršiču »Tičarjev dom«, ki bo končan letos. Podjetje je prevzelo delo v celoti. Ker na področju tolminske komune delajo tudi nekatera druga, večja gradbena podjetja, se le ta poslužujejo v kooperaciji uslug gradbeno remontnega podjetja Bovec. Tako je npr. podjetje prevzemalo vsa tera-cerska dela na območju občine Tolmin.
»TIK« — TOVARNA KOVINSKIH UTENZILIJ KOBARID Namesto uvoza — izvoz
Tovarna igel Kobarid je edina v državi, ki proizvaja vse vrste igel: ročne, strojne, tekstilne in injekcijske. Ker spričo razvoja druge industrije potrebe po iglah naraščajo, si prizadeva »Tik« s svojo proizvodnjo nadomestili uvoz igel. Tako bo letos »Tik« povečal zlasti proizvodnjo tekstilnih, strojnih in injekcijskih igel. V proizvodnji injekcijskih igel je tovarna npr. dosegla takšno kvaliteto, da je lani precejšnjo količino le-teh izvozila. Letos bo izdelani. Tovarna igel Kobarid uspešno
tcklem letu je tovarna igel dosegla 2 milijona 350 tisoč dinarjev vrednosti proizvodnje na enega zaposlenega. Po končani rekonstrukciji se bo vrednost proizvodnje na enega zaposlenega povečala na preko 3 milijone dinarjev in tako dosegla evropsko povprečje v tej stroki proizvodnje.
»CIB« — INDUSTRIJSKO PODJETJE ČIPK, LAHKE IN POSTELJNE
KONFEKCIJE, BOVEC
Prvi ogledniki v tujini
Vsa Tolminska, zlasti pa področje Kobarida in Bovca, je že od nekdaj prenaseljena. Prebivalci so si deloma iskali dodatnih zaslužkov v rudarstvu in v gozdarstvu. Po zadnji vojni sta obe možnosti odpadli. Zato so na celotnem področju zrastla podjetja, ki gospodarsko niso bila čisto upravičena, toda so zaposlila odvečno delovno silo. Med taka podjetja na Tolminskem spada tudi Industrijsko podjetje čipk, lahke in posteljne konfekcije v Bovcu. Stroje za novo industrijo so dobili iz Tacna. Po 60 letih so jih namreč tam nadomestili z novimi. V Bovcu so jih rade volje sprejeli in na njih v petih letih ustvarili nove dohodke, izkoristili so jih namreč več kot bi kdo mogel verjeti. Ustvarjen je bil pravi čudež. Zastareli stroji in ljudje brez kvalifikacij ob njih. Tržišče pa je dobilo kvalitetne izdelke klekljanih čipk, posteljno konfekcijo (prevleke, blazine, rjuhe, kapne), razne prtičke in robce s čipkami ali kot konfekcijo in najrazličnejše otroške pletenine. Tako po kakovosti kot po ceni so postali izdelki čipk skoraj brez konkurence. In odkar so tehnološki postopek v tovarni reorganizirali, je proizvodnja tako napredovala, da so se ojunačili in lani že poslali prve oglednike v nekatere zahodne ev-
Industrijsko podjetje čipk in lahke posteljne konfekcije »CIB« za pletenje otroških žabic
oddelek
kooperira z mnogimi kovinsko-obde-lovalnimi obrati in z elektroindustrijo. Za njihove potrebe proizvaja razne vrste osovin. Npr. zahtevne oso-vine za števce kooperira z »Iskro«, izdeluje razne osi za tovarno ur »In-sa« v Zemunu, izdeluje razne izvijače, igle za šestila in druge učne pripomočke, žebljičke za nadometno instalacijo, osi za gramofone in igrače, kontaktna podnožja za elektrone, kot: noval, magnoval, oktal, fantom, cineskop in visoko napetostna podnožja za televizorje in radio aparate. Tovarna igel Kobarid v celoti oskrbuje radioindustrijo Zagreb z gornjimi deli. Izdeluje pa tudi vzmetne podložke, ki so izredno kvalitetni glede na to, ker ima tovarna bogate izkušnje v postopkih termičnega obdelovanja in ima avtomatsko ka-lilno opremo usposobljeno za najbolj delikatna kaljenja.
Zaradi hitrega razvoja proizvodnje, velikega povpraševanja po izdelkih podjetja na domačem in tujem trgu ter z namenom, da bi zaposlili odvečno delovno silo v svojem okolišu, je podjetje v preteklem letu začelo z rekonstrukcijo tovarne.
Na začetku Kobarida že gradi veliko novo moderno poslopje, ki je za cca trikrat večje od sedanjih neustreznih prostorov. Investicija v novo gradnjo bo veljala nad 300 milijonov din, od tega nad polovico za opremo. 1
Obseg proizvodnje se bo po končani rekonstrukciji povečal za tri do štirikrat in bo dosegel preko 1 milijardo din vrednosti. Z rekonstrukcijo tovarne se bo povečalo tudi število zaposlenih za 200 do 250 novih delavcev, ki bi sicer morali iskati zaposlitve izven svojega domačega kraja.
Lani je TIK ustvaril 414 milijonov bruto produkta in izvozil manjše količine svojih izdelkov v Italijo, v vzhodne države in tudi v afriških in azijskih državah že poznajo njihove proizvode. Interes za proizvode tovarne je v tujini velik. Toda tovarna bo lahko uspešno izvažala svoje izdelke po končani rekonstrukciji, ko bo lahko nastopala z večjimi količinami blaga, ki bodo interesantne za tuje kupce in za naša izvozna podjetja.
Morda bi kazalo povedati še to, da je TIK dosegel izredne uspehe v produktivnosti dela. Če produktivnost v letu 1961 ponazorimo z indeksom 100, potem je TIK dosegla v letu 1962 123,2; lani pa 145,7. V pre-
ropske države, celo v Ameriko. Indijo, Kanado. Ogledniki, torej ponujeni vzorci, so bili povsod lepo sprejeti, toda pogoj za naročila so velike količine. Tako stoji sedaj tovarna pred odločitvijo. Rekonstruirati svoje podjetje do temeljev in vpeljati moderno veliko proizvodnjo ali pa životariti v današnjih merah, da zgolj zaposluje odvišno delovno silo v svojem okolju.
V sedanjih pogojih ni možno nič več kaj izboljšati. Ko so na že davno amortiziranih strojih z reorganizacijo uvedli tekoči trak in preuredili tehnološki proces proizvodnje, so do maksimuma skrajšali delovni čas in povečali proizvodnjo. Z isto delovno silo in z istimi stroji so npr. povečali proizvodnjo od 60 na 180 posteljnih garnitur dnevno. Zmanjšali so tudi stroške režije do največje možne meje. Ker si je podjetje v teh letih ustvarilo potrebne fonde in ker je s svojim delom pokazalo življenjsko aktivnost, je bil sklep kolektiva in vseh upravno-političnih organizacij v občini, da podjetje preide še letos v rekonstrukcijo in popolno modernizacijo proizvodnje. Podjetje že sedaj zaposluje nad 110 delavcev, ki so po večini ženske. Ker pa je v neposredni okolici veliko nezaposlenih žensk in da bi družinam omogočilo večje dohodke, je podjetje že dose-daj sezonsko nad 60 gospodinjam dalo delo na dom. Po končani rekonstrukciji pa računa, da bo podjetje zaposlilo vse sposobne ženske. Toda podjetje se je odločilo, da bo iz svoje proizvodnje črtalo proizvodnjo pletenin. Da se bo torej izključno specializiralo na lahko posteljno konfekcijo in na pozamenterijo. S temi artikli namreč je podjetje konkurenčno tudi v tujini.
»TRENTA«, KOVINSKO INDUSTRIJSKO PODJETJE BOVEC
Včeraj še kmetje — danes industrijski delavci
Leta 1957 je bila v Bovcu ustanovljena kovinska industrija »Trenta«. Povsod na svetu je navada, kjer se ustanovi kovinsko podjetje, da se ustanovi bodisi zaradi surovin, ki so v neposredni bližini, bodisi zaradi bližnjega trga, največkrat pa zaradi kvalificirane delovne sile, ki je v kraju na razpolago. Za ustanovitev kovinske industrije v Bovcu ni bilo nobenega izmed teh treh pogojev. Podjetje so ustanovili zato, da bi zaposlili nekvalificirano odvečno silo, ki je izgubila delo v gozdovih,
rudarstvu in kmetijstvu. Ves kvalificiran kader sta bila dva ključavničarja, en mehanik in dva absolventa industrijske šole. Vseh sredstev je bilo vloženih v podjetje 29 milijonov dinarjev. Podjetje je začelo delati. Danes zaposluje preko 140 delavcev, od katerih jih je že več kot polovica polkvalificiranih in kvalificiranih. Letos bosta prišla v podjetje že dva inženirja, štipendista podjetja, in pet tehnikov. Podjetje je zaključilo leto 1963 z 230 milijoni dinarjev bruto produkta in razpolaga s 138 milijoni dinarjev poslovnega sklada. V vsem času pa je podjetje samo vložilo v lala milijon injekcijskih igel več kot razvoj podjetja nad 100 milijonov dinarjev.
Danes je podjetje že moderno organizirano, ima popolnoma nov strojni park in nekatera dela tečejo po industrijskem tekočem traku, nekatera dela pa so še organizirana na obrtniški način. Ves čas svojega obstoja je moralo podjetje paziti, da je poleg razvijanja osnovne dejavnosti proizvajalo tudi tiste artikle, ki so podjetju donašali potrebne dohodke. In tako sedaj izdeluje preko 100 različnih artiklov. Najrazličnejšo kovinsko galanterijo, razna okovja, vijačno blago, baterijske škatle, proizvajajo lastne oljne čistilce (filtre za Fiat 600, 750 in 1100), v kratkem bodo začeli s proizvodnjo tudi za filtre Fiat 1300. Izdelujejo tudi zračne zgo-ščevalke za kolesa itd.
Podjetje kooperira s preko 50 velikimi podjetji po vsej državi, kot npr.: Saturnus, Kartonažna tovarna, Zmaj itd. Ker je podjetje sedaj že sposobno, da preide na. proizvodnjo kvalitetnejših in specialnih artiklov, je sklenilo, da zoži število kooperantov, zoži tudi število artiklov, toda poveča količine in da preide na zahtevnejše, specializirane artikle. S takim proizvodnim programom upa podjetje doseči po sedemletnem planu nad eno milijardo bruto produkta. Ker pa je delovni kolektiv dose-daj izredno veliko lastnih sredstev vlagal v nadaljnjo rast in izpopolnjevanje proizvodnje, pri tem pa so imeli delavci razmeroma zelo nizke osebne dohodke (povprečje v letu 1963 je 24.000 din), je delavski svet sklenil, da bo že v letošnjem letu znatno dvignil osebne dohodke. To in pa prihod visokokvalificiranih kadrov v podjetje bo znatno prispevalo k še hitrejšemu napredku podjetja.
»KREDA«, SRPENICA
Razširitev proizvodnje in osvajanje novih izdelkov
Podjetje »KREDA« v Srpenici je poleg svoje osnovne dejavnosti — eksploatacije krede, razširilo proizvodnjo tudi n<a razne kemične izdelke, ki po svojem bruto produktu presegajo kredo. Na ta način je bila v tem podjetju večkratno povečana proizvodnja oziroma bruto produkt v nekaj letih. Res je, da je tu glavna osnova kreda, vendar prispevajo levji delež k takemu povečanju predvsem kemični izdelki. Asorti-man proizvodnje se iz leta v leto veča. Tako proizvajajo v tem koncu naše domovine izdelke, ki so celo edinstveni v državi. Poleg proizvodnje steklarskega kita, minij kita in mangan kita, ki so bili osvojeni v letu 1957, proizvajajo sedaj sintetična lepila, avtopolituro, čistilo avto-lakov, plastelin za modeliranje, čistilo za pohištvo »Balzam«, čistilo za kovine in plastične mase, brusne kite za les, brusne kite za kovine, univerzalni brusni kit, izolirne trakove za ladjedelništvo ter za industrijo železniških vagonov ter posebne dodatke cementu za hitro vezavo, za vodonepropustnost. ter kombinirano sredstvo za iste namene.
Kovinsko podjetje Trenta — oddelek stiskalnic
Predvsem pri slednjih je možnost velikega razvoja z ozirom, da se ti dodatki pri nas doslej še ne proizvajajo. Pri podjetju je bilo lani zaposlenih 65 ljudi ter je znašal bruto produkt 243 milijonov din, letošnji plan pa je 300 milijonov din. V podjetju z optimizmom gledajo na postavljeni plan, predvsem zaradi čedalje večje afirmacije podjetja in njegovih izdelkov na tržišču. Prav
tako zaradi predvidevanja proizvodnje nekaj novih izdelkov, že v tem letu.
Lansko leto so bili povprečni osebni dohodki 33.000 din. Porast osebnih dohodkov v letu 1963 pa podjetje upravičuje s povečanjem proizvodnje, dohodka, storilnosti dela ter skladov podjetja, ki so v primerjavi z letom 1962 skoraj za 100 r/o večji. Porast osebnih dohodkov temelji torej na zdravih osnovah.
Rentabilnost podjetja se je v letu 1963 povečala močno. Primerjavo
Tovarna kovinskih utenziiij Kobarid — koničenje igel
nam daje podatek, da je dal vloženi dinar 2,07 din, medtem ko je dal v letu 1962 1,47 dinarja.
Konjunktura izdelkov podjetja narekuje nujno rekonstrukcijo, predvsem proizvodnje krede. Le-ta naj bi se po rekonstrukciji povečala od sedanjih 4000 na 20.000 ton letno. Priprave za rekonstrukcijo so že v teku.
Vzporedno s tem naj bi rekonstruirali tudi sedanji obrat za proizvodnjo kemičnih izdelkov ter naj bi ga prilagodili potrebam, ki jih zahteva tehnološki proces glede na vrsto proizvodnje.
Tu bodo poleg sedanjih dodatkov za cement osvojeni še novi dodatki, prav tako razširitev proizvodnje in osvojitev novih vrst brusnih kitov in raznih izdelkov iz bitumna.
Po končani rekonstrukciji naj bi podjetje postalo eno najmočnejših v gornjem Posočju. Možnosti in perspektive so velike, vendar bo morala tudi družba razumeti težnje podjetja in mu priskočiti na pomoč s krediti.
PODJETJE ZA NAKUP IN PREDELAVO MLEKA »PLANIKA«
Mleko in mlečni izdelki
Vsako leto odkupi Podjetje za nakup in predelavo mleka »Planika«, Tolmin, oziroma Kobarid okrog 6 milijonov kg mleka. To mleko mlekarna predeluje v glavnem v sire in v sladkano kondenzirano mleko. S proizvodnjo kondenziranega mleka je mlekarna začela letos. V prihodnje namerava mlekarna čimveč odkupljenega mleka predelati v kondenzirano sladkano mleko in v mlečni prah. V podjetju so v ta namen že montirali vso strojno opremo in proizvodnja že teče. Pravkar so končali z montažo valjčnega stroja za proizvodnjo mlečnega prahu. Tudi za mehanizacijo predelave mleka v sire je mlekarna nabavila holandsko avtomatsko banjo z zmogljivostjo 5000 litrov mleka naenkrat. S tem bodo dosegli enovitejšo kakovost sira. Po letošnjem proizvodnem planu bo mlekarna 40 % svoje proizvodnje namenila predelavi mleka v mleko v prahu in v sladkano kondenzirano mleko, medtem ko bo proizvodnja sirov manjša.
Tako ugodna konjunktura za prodajo mleka in mlečnih proizvodov v tujino, kot je bila lani, verjetno ne bo več. Lani je mlekarna »Planika« izvozila na bližnji italijanski trg mleka in mlečnih izdelkov za nad 107 tisoč dolarjev, čeprav je planirala izvoz v višini le 48 tisoč dolarjev. Izvozno obveznost je presegla za več kot 123 °/o. Za letos je »Planika« predvidela izvoz v vrednosti le okrog 60.000 dolarjev, ki pa bo verjetno presežen.
KMETIJSKA ZADRUGA BOVEC Najnižja lastna cena mleka
KZ Bovec ima samo 80 glav lastne goveje živine. Pri proizvodnji mleka pa je zadruga dosegla naj nižjo lastno ceno mleka družbenega sektorja v državi. Leta 1961 je ta znašala 31 din za liter, leta 1962 42 dinarjev, a lani okrog 50 din. Iz kalkulacij KZ je razvidno, da odpade le 30 °/o na stroške za krmo (medtem ko znašajo na ostalih družbenih posestvih nad 60 %). Živina t^ovške zadruge se celih 6 mesecev prepase na pašnikih, ki jih je na Bovškem v izobilju. Spomladi se živina pase mesec dni v nižini, nato jo odženejo za 4 mesece na planinsko pašo. Jeseni je značilno varčevanje s krmili in krmljenje z doma pridelanim senom. Molznost na eno kravo so dosegli 2300 do 2500 kg, kar je za cike lepo povprečje. Zaradi majhne vrednosti hlevov in živine amortizacija skoraj ne bremeni rejskih stroškov. Tudi upravni stroški bremene lastno ceno le s 7 "/o.
ICZ ima v upravljanju 4 tisoč ha nižinskih in višinskih pašnikov. Upravlja tri goveje planine: Predo-lino, Slatenik in Golobar. Prireja je kljub neugodnim zemljiškim in podnebnim razmeram zadovoljiva. Povprečni dnevni prirastek mlade živine znaša 0,40 do 0,60 kg na dan, prireja mleka na kravo pa v začetku predpaše 7 do 8 kg na dan. Proti jeseni večina krav presuši, ker je lak-tacija tako urejena, da telijo vse krave od novembra do marca.
V zadnjih dveh letih je KZ nako-sila veliko trave in jo posušila. Vsako leto jo je prodala nad 80.000 kg, lansko jesen pa ne več toliko, ker je zadruga nameravala ustanoviti lastno pitališče za pitanje sivorjavega goveda.
MESARSKO PODJETJE
»KLAVNICA«, TOLMIN Telečje meso
Mesarsko podjetje Klavnica Tolmin ima predmet poslovanja odkup živine, prodajo mesa in predelavo v mesne izdelke vseh vrst. Živino nakupujejo v Zgornjem Posočju. Klavnica je zelo moderna in se je osamosvojila pred dvema letoma. Zgrajena je bila 1958. leta v okviru Gospodarske poslovne zveze Tolmin. Prvo leto je zaposlovala 9 uslužbencev, sedaj pa jih zaposluje že 56 od katerih je večina kvalificiranih. Promet iz leta v leto stalno raste. Trenutno ima podjetje namen, da bodo razširili obrat predelovalnice in hladilne naprave in da bodo uredili lokale v Tolminu, Kobaridu, Bovcu ter v Novi Gorici. Podjetje zalaga z mesom vse Gornje Posočje s Tolminom vred, sveže goveje meso pa za čvrste valute izvažajo. V Trstu in Gorici je najbolj iskano pa tudi dobro plačano specialno telečje meso z gornjega področja Soče.
OBRTNO PODJETJE PEKARNA IN SLAŠČIČARNA TOLMIN
Obrtno podjetje pekarna in slaščičarna Tolmin peče kruh in najrazličnejše slaščice. Ima 4 obrate, in sicer 3 v Tolminu 1 pa v Podbrdu. S kruhom po količini in kakovosti zadovoljuje potrebam, toda podjetje bi rado razširilo svojo proizvodnjo in jo moderniziralo tako, da bi uvedlo tudi peko suhega peciva. V ta namen bo izvršilo rekonstrukcijo.
TOVARNA ČEVLJEV »JELEN«, TOLMIN
Specialni ženski čevlji
Predmet izdelovanja tovarne čevljev »Jelen« v Tolminu so specializirani ženski čevlji tako imenovani »galanterka«. Trenutno so to najmodernejši ženski čevlji v državi, in zelo iskani. Izdelujejo jih iz finega telečjega usnja. To skoraj specialno surovino dobiva tovarna iz tržiške usnjarne, iz Šoštanja in iz Slovenskih Konjic. »Konus« iz Slovenskih Konjic zalaga tovarno čevljev tudi z znamenitim materialom »konit«, ki tovarni služi za specialne ženske pete.
Tovarna čevljev »Jelen« je bila ustanovljena kot obrtno podjetje leta 1947. Svojo proizvodnjo je tako razširila, da je 10 let kasneje podjetje postalo industrija. Seveda je takrat izločilo servisno dejavnost. Ni se pa odpovedalo ročnemu delu v nekaterih fazah. Zgradilo je takrat nove objekte, ki ji še danes povsem ustrezajo. V kratkem bo tovarna dobila 16 najmodernejših strojev in s tem bo prišla na velikoserijsko strojno proizvodnjo. Danes zaposluje tovarna nekaj čez 100 delavcev in ima samo eno svojo trgovino v Tolminu, medtem ko čevlje po vsej državi prodaja potom potnika. Kako je tovarna dosegla veliko produktivnost, je razvidno iz podatka, da je še leta 1962 isto število delavcev ob istih strojih izdelalo 60 parov čevljev dnevno, letos januarja pa 220 do 240 parov dnevno. Tovarna čevljev »Jelen« je pravkar sklenila najožjo kooperacijo s »Peko« iz Tržiča glede skupne prodaje in izvoza čevljev.
4xXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXNXXXXXXXXXXXXXXXX^XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXxxXXXXXXXXVXXXVXv--------------------------------
DELAVSKA ENOTNOST - St. 9. - 5. marca 1964