List 30.
Politični oddelek.
Kraljevska opereta.
Ubogi srbski narod. Poklican je, da bi na balkanskem polotoku igral veliko ulogo. Brez tuje pomoči, iz lastne moči se je osvobodil in si pridobil politično neodvisnost, a po krivdi lastne, iz naroda izšle dinastije je ta država danes celemu svetu v posmeh.
Zdaj je srbska dinastija zopet obudila občno pozornost. Vladajoči kralj Aleksander je uprizoril nekako zaroto, vsled katere je nastala v Srbiji prava državna kriza. Vzrok je, kakor poje znani kuplet: eine kleine Witwe!
Kralj Aleksander je sedaj 24 let star. Njegov oče, razkralj Milan, je že na raznih dvorih trkal, da dobi za sina nevesto knežjega rodu, ali povsod je imel nesrečo. Neveste ni mogel dobiti. V tem si jo je kralj Aleksander poiskal sam. Našel jo je v Biarritzu, koder navadno stanuje njegova mati, in sicer v osebi njene dvorne dame gospe Drage Mašin.
Kralj Aleksander je star 24 let, njegova nevesta, ki je vdova in ima že precej velikega sina, pa šteje že 40 let. Kralj ima ž njo že več let intimno ljubavno razmerje, sedaj pa hoče to malo vdovo posaditi poleg sebe na kraljevski prestol in jej dati kraljevsko krono na glavo. Naj človek tudi še tako demokratično misli, mora se mu vender zdeti, da to ni prav resno, da je to nekako operetno.
Toda kralj ima resen namen. Izdal je bombastično, v slogu velike vojvodinje Geroldsteinske spisano prokla-macijo, s katero naznanja narodu svojo zaroko z malo, a ne več mlado vdovo Drago Mašinovo. To proklamacijo je izdal, ko je s svojim ženitovanjskim projektom naletel na največji odpor vseh političnih faktorjev. Gjorgjevičevo ministrstvo  je  takoj   podalo  demisijo,   ko  mu je  kralj
naznanil svoj projekt, in tudi razkralj Milan je takoj odstopil od zapovedništva srbske armade.
Kralj je torej glede svoje ženitve z malo vdovo naletel na odločno nasprotstvo. Tisti, ki se upirajo njegovemu projektu, sicer ne navajajo nikacih prepričevalnih razlogov. Če je kraljeva volja, se poročiti s staro vdovo, mu tega po srbskih zakonih ni možno zabraniti. Ustanovitelj dinastije Obrenovič je prodajal prešiče, predno je postal srbski knez in vladar, vsled česar Obrenovič i kot rodbina niso tako aristokratskega značaja, kbkor druge vladarske hiše in tudi nimajo nikacih hišnih ali rodbinskih postav, ki bi določevale, da se sme kralj poročiti samo z ženo ravnovredne rodovine.
S tem pa še nikakor ni rečeno, da bo kralj za-mogel svoj namen izvršiti, saj se lahko zgodi, da se mu ne posreči, dobiti novega ministrstva, zlasti ker se je kraljev oče, razkralj Milan, postavil na čelo opozicije. Kralj menda že sam računa s to eventuvalnostjo ter se je neki izjavil, da se rajši odpove kroni na korist raz-kralju Milanu, kakor da bi se odpovedal svoji nevesti, mali vdovi Dragi Mašinovi.
Operetna zaroka mladega srbskega kralja ima torej jako resno politično ozidje in to v vsakem slučaju. Če bi postal razkralj Milan zopet vladar Srbije, poostrila bi se vsa, itak velikanska domača nasprotja, strankarski boji bi postali še hujši in tudi razmerje mej Srbijo in mej Rusijo, Bolgarsko in Črno goro bi lahko postalo jako opasno.
Nasprotno bi se pa tudi v slučaju, če obvelja kraljeva volja, lahko politične razmere poostrile. Vsled tega, da bi bil razkralj Milan primoran, zapustiti Srbijo, bi se narodne stranke lahko konsolidirale, kralj Aleksander bi se moral nanje nasloniti in tega bi na Dunaju kaj neradi videli. Razkralj Milan je delal v Srbiji avstrijsko politiko, kakor so mu jo narekovali na Dunaju, srbske narodne stranke pa hočejo, naj dela Srbija narodno politiko in morda bi se na to tudi kralj Aleksander odločil, ko bi se oprostil vpliva razkralja Milana.
Z ozirom na to ima torej ženitovanjski projekt kralja Aleksandra tudi prav resen političen pomen. Ta afera nam zopet kaže, kako časih neznatne reči provzroče kar cel prevrat. V tem slučaju ga je provzročila postarna vdova, ki pa mora biti jako prebrisana in duhovita ženska, ker je v30 stvar tako spretno uprizorila, da ima veliko upanja na zmago in na pridobitev kraljeve krone.
Stran 284.