Poštnina plačana v gotovini.
MURSKA SOBOTA, 16. novembra 1930.
Cena 1 Din.
Izhaja vsako nedelo.
CENA: na sküpni naslov 25, na posameznoga pa 30 Din. V drügih evropskih državaj 75 Din. V Ameriki, Avstraliji z Marijinom listom vred 4 dolare.
Cena oglasov t cm2 75 par, med tekstom 1·50 Din., v Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Više od vsake reči 1 Dinar. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%— 25%. Takso plača uprava, Poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna.
Rokopisi se ne vračajo.
Marijin List s Kalend. Srca Jezušovoga
Uprava: Črensovci. Pošt. Ček. pol. št. 11.806.
Leto XVII. št. 46.
Glasilo Slovenske krajine
Uredništvo : M. Sobota Telefon št. 28.
Odlikovanje Nj. Vis. Petra.
Njeg. Visoč. Prestolonaslednik Peter je dobo od francuske vlade visiko Odlikovanje Veliki križ častne legije.
Ova kardinala Vmrla.
Vmrla sta kardinala: Mistrangela, nadpüšpek v Firenzi i Charosta, nadpüšpek v Renesi. Sv. Oča je za oba darüvao sv. mešo.
Smrtne žrtve vihera.
Na otokaj Pulo i Kandor je preminočo soboto divjao grozen viher (tajfun). Ponesrečilo se je prek 100 lüdi.
5 letna visokošolka.
V Berlini je bila sprejeta na visoko šolo muzike 5 letna Brigita Pfeifer, ki je tak nadarjena, da je že v 3. leti igrala najžmetnejše stvari.
S miljon bresposelnih.
Po poročilaj svetovnih listov vlada v ameriških državaj velka delavska kriza. Prek 5 miljon delavcov je brez zaslüžka.
Rüdniška nesreča v Ameriki.
V premogovniki Mielfieldi v državi Ohio so se vužgali gazi i je nastanola velka eksplozija. Mrtvih je do 200 delavcov.
2 miljardi dolarov zgübe.
Preminoči petek je bio za borzo v Newyorki žalosten. Mela je 2 miljardi dolarov (110 miljard Din.) zgübe.
Razbojniki napadnoli varaš.
Okoli 200 razbojnikov je napadnolo v Ameriki varaš Mataklupa. Vužgali so vse državne palače. V boji proti njim je bilo 7 lüdi bujtih, 20 pa ranjenih.
30 fiškališov brani ednoga obtoženca.
V Romuniji v Cluj se je začnola Sodna razprava proti novinari Grayi, šteroga toži maršal Avarescu. Za brambo obtoženca se je priglasilo 30 fiškališov.
Za Jugoslavijo i vladarski dom
Z navdüšenjom je sprejela tak Ljubljana kak cela Slovenija ministerskoga predsednika gen. P. Živkoviča i ministre: Serneca, dr. Sverljugo, Švegla i dr. Srskiča, ki so v nedelo prišli med nas kak odposlanci Njeg. Vel. krala, da bi s tem pokazali, da ščejo spoznati naš narod i ga poslühnoti na domačoj zemli. Pomenkanje prostora nam ne dopüsti, da bi na dugo popisali zmagoslavno pot gospodov ministrov po Sloveniji, za volo toga naglasimo le najvažnejše.
G. ministerski predsednik je v svojem govori, ki ga je meo v Ljubljani povdaro, da je z imenom „Jugoslavija“zaznamüvane „popuno edinstvo našega naroda i nerazdelivost, celota naše države, s tem je zajamčena popuna ednakost i enakopravnost vseh državlanov i ednaka skrb i briga za vse kraje.“ Naglaso je, da moramo biti: Slovenec dober, zaveden Slovenec, Hrvat zaveden Hrvat i Srb zaveden Srb, vsi pa moramo biti dobri, zavedni, požrtvovalni Jugoslovani, verna deca velike Jugoslavije i vrli podaniki miloga vladarskoga doma,
Reči g. predsednika valajo vsem državlanom brez razlike vere i narodnosti. Državlanska dužnost nas vseh je, da lübimo svojo narodnost i po narodnosti svojo domovino — Jugoslavijo, kak tüdi miloga vladara i njegov dom. Ta lübezen se mora kazati vsigdar i Povsedi. Iz vsakoga našega dela se mora spoznati, da smo zavedni narodnjaki i Jugoslovani.
V našo krajino g. predsednik ne prišeo, a njegove reči so segnole tüdi
do nas. Posebno tü na meji mora biti zavest jugoslovenstva i lübezen do domovine jako močna. Mi smo mejni stražari zato moramo biti neomajni narodnjaki Jugoslovani.
Otvoritev prometa pri Hodoši.
Kak smo v zadnjoj številki poročali, je železniška konferenca govorila tüdi od otvoritve železniškoga prometa pri Hodoši. G. predsednik trg. gremija je poslao sklepe konference zbornici za trgovino, obrt i industrijo v Ljubljani, da bi jih poslala na ministersko Predsedstvo i na ministerstva : prometa, zvünašnjih zadev, trgovine i industrije, notrašnjih zadev, javnih del, poledelstva i šum i rud. Zbornica je g. predsedniki odgovorila, da je vse to včinila. Nadale piše :
Na svojo vlogo je prejela zbornica dne 3. novembra od Ministerstva zvünašnjih zadev pod Štev. KT br, 9595 odgovor sledeče vsebine:
„V odgovori na predstavo te Zbornice, br. 15796 od 24. oktobra t. g. nanašajočo se na Otvoritev železniške proge z Madjarskov med M. Sobotov i Zalaegersegom, prek Hodoša je ministerstvi zvün. zadev čast sporočiti, da je isto prestavko vložilo
Ministerstvi za promet s prošnjov, da se vpoštevajo navedeni razlogi te Komore, ki je pozvana, da se briga za pridobitne interese svoga kraja.“
Zednim je prejela zbornica tüdi že odgovor od Ministrstva notrašnjih zadev, oddelka za državno zaščito. Odgovor se glasi:
„V odgovori na akt Br. 15796 od 24. X. toga leta je Ministerstvi notrašnjih zadev, čast sporočiti, da je ono že avgusta toga leta pod I. Br. 18.901 sporočilo Ministerstvi prometa, da bi s pogledom na ekonomsko-pridobitne interese trbelo otvoriti tovorni promet na navedenoj progi.“
18 miljon več žensk kak moških.
Najnovejše štatistike trdijo, da je v Europi 18 miljon več žensk, kak moških. V tom pogledi je na prvom mesti Rusija. Tam je 4 miljone več žensk. V Nemčiji jih je 3 miljone več, v Franciji 2 miljoni, na Češkoslovaškom poldrügi miljon. V drügih državaj je to razmenje menše.
2
NOVINE
16. novembra 1930.
Kalendar.
november (30 dni) 47. teden.
dnevi
tedna
17
18
19
20 21 22 23
pond.
tork
Sreda
četrtek
petek
Sobota
nedela
Rim. kat.
Gregor
Odon
Elizabeta
Feliks
Mar. dar.
Cecilija
Milivoj
Evang.
Hugon
Gelazij
Elizabeta
Edmund
Oliver
Cecilija
Klemen
Vreme: Vetrovno, oblačno.
Murska Sobota
—	Martinovo v Martinišči. Dnes,
dne 16. nov. bodo v Martinišči obslüžavali god zavodovoga Patrona. Svete meše bodo: zütra ob 7 vüri navadna dijaška meša, ob 10.30 pa predga i popevana sv. meša. Popoldne ob 2 bodo popevane litanije i blagoslov. Po blagoslovi bo pa v domačoj dvorani predstava igre:         „Za-
čarana obveza.“
—	Pridite po podobe ! Marijine podobe še neso odnesli: Škaper Treza, Dolič 13., Bakan Franc Sv. Jurij Kornhauser Alojz Sv. Jurij, Kosič Janoš Pertoča, Miholič Ivan Ropoče, Šimon Štefan Šülinci, Klekl Jožef V. Dolenci, Čirič Anton G. Petrovci. Naj pridejo (ali pošlejo) po njo v Prekmursko tiskarno.
—	Smrtna kosa. Preminočo nedelo je v špitali vmro dečko Cišmašija z Bistrice, šetroga je brat v pijanosti smekno pred večimi tedni. Še duga leta bi lehko živo, če ne bi bilo toga vražjega alkohola, ki lüdem jemle pamet
—	Nova banka. Namesto dozdašnje banke „Kreditna zadruga za trgovino in obrt“ se je v nedelo ustanovila nova „Kreditna banka“. Za načelnika je zvoljeni g. Josip Benko.
—V Prekmurskoj tiskarni se dobi: lepa povest „Kraljica Estera“ za 15 Din., »Kalendar Srca Jezušovoga“ za 10 Din. Fotografski mašini i vse fotografske potrebčine po zmernoj ceni.
Pletarski tečaj v Rakičani.
Poročali smo, da bi se meo 10. t. m. začnoti v Rakičani pletarski tečaj. Ar se je prijavilo premalo (komaj 5) obiskovalcov, se tečaj ne začno, nego se je preložo začetek na 24. november.
Do 24. novembra de to vekše delo končano. Što ma le količkaj prilike, naj se do toga časa prijavi. Naj vsaki pomisli, da njemi ostane preci penez v žepi, če njemi ne de trbelo küpiti košar, korblov i drügih stvari, ki se pletejo iz šibja. Še več de pa
meo haska, če tüdi lehko oda nekelko košar, korblov itd., štere sam splete.
Če za dnevni tečaj ne de zadosta obiskovalcov, se bo za bližanje vršo Večerni tečaj.
Ar de pletarski tečaj vsakomi v hasek, naj nihče ne zamüdi lepe prilike, nego se taki priglasi pri ravnatelstvi kmetijske šole v Rakičani.
Ka novoga v Belgradi ?
Zadrüžni mlini prosti zgradarine. Finančno ministerstvo je davčnim upravam razposlao okrožnico, da so zadrüžni mlini na dve kolej oproščeni zgradarine.
Agrarna konferenca. V pondelek se je začnola konferenca agrarnih držav. Na konferenci se bo govorilo od zadev kmečkoga gospodarstva.
Spomenik zahvalnosti Franciji. V tork je bio z velkimi sloves nostmi Odkriti lepi spomenik zahvalnosti do Francije. Slovesnosti se ne so vdeležili samo zastopniki naših oblasti, nego je tüdi Francoska poslala svoje zastopnike.
Svetovna politika.
Volitve v Austriji. V nedelo so se vršile v Austriji parlamentarne volitve. Zvoljenih je bilo: 72 social-
niva demokrata, 66 krščanskih socialistov, 19 Schobrov blok i 8 Heimwehrovcov.
Aretacije v Italiji. Fašisti nastopajo od dneva do dneva bole nasilno. Svojih nasprotnikov se ščejo rešiti na te način, da jih areterajo. Areteranih je že nad 1000 lüdi. Se razmi, da trpijo od fašistov najbole naši Slovanski bratje.
Volitve v Ameriki. V Zedinjenih državaj Amerike so se vršile volitve za parlament i senat. Volilni boj se je vršo med demokrati i republikanci. Obe stranki sta skoro ednako močnivi.
Belgijska Vlada odstopila. Zavolo šolskoga spora med Flanimci i Volonci je belgijske vlada v tork odstopila.
Bolgarska Vlada je pri okrožnih volitvaj doživela poraz, ar je dobila prek 100 jezer glasov menje kak opozicija.
Slovenska krajina.
Rapalski den v Črensovcih.
Prosvetno drüštvo v „Črensovcih se bo spominjalo dnes (16. t. m.) v „Našem domi“ desetletnice Rapalla. Prireditev se začne ob treh popoldnevi s tem sporedom : 1. Otvoritev, 2. deklamacija, 3. govor, 4. petje, 5. deklamacija, 6. recitacija, 7. deklamacija, 8. Zaklüček z „Bože pravde“.
Na prireditev vabi vse
Odbor.
—	Na banket ministerskoga predsednika g. div. generala Petra Živkoviča, ki se je vršo dnes teden v Ljubljani v hoteli Union ob 8 vüri večer, sta iz Slovenske Krajine bila povableniva gg. Klekl Jožef, izdajateo Novin i Benko Jožef sobočki župan. G. Klekl se je pri 25 letnici Mariji noga Lista sprehlado i zato se visokomi vabili, štero ga je jako počastilo, ne mogo odzvati.
—Zaročki. V tork sta se v Martjancih Zaročila g. Horvat Štefan, vnük g, plebanoša i gdč. Čepregi JuIiška, hči g. šolskoga upravitela i školnika. Prilüblenima mladima Želemo vnogo sreče.
—	Smrt našega dobroga človeka i stalnoga naročnika. Dnes tjeden je pobrala smrt po dugšem betegüvanji vrloga moža : Horvat Sabo Ignacij iz Gornje Bistrice. Pokojni je bio trden v spunjevanji svojih verskih dužnosti i vsikdar pristaš krščanskih načel v celom svojem javnom živlenji tak pod vogrskov oblastjov kak zdaj v našoj narodnoj državi. Pokojni je s celim srcom podpirao lüdsko stranko, zato ka ta nesamo, ka se je borila za versko sloboščino podanikov, nego tüdi zato, ka je ta stranka jedina bila med vogrskimi strankami, štera je priznavala pravico slovenskomi maternomi jeziki v uradaj i v šoli. Od začetka mao je bio naročnik naših domačih listov i cehmester lepe i velike črensovske cerkve. Najdemo ga kak podpornika vsake dobre reči, tak pri cerkvi, kak pri podpiranji sirot. Pokopani je bio pri velkoj vdeležbi v pondelek, 10. novembra. Do zadnjega je bio nabirateo Ža »Dom sv. Frančiška. Podpirao je vse dobre namene i tüdi drüge na to nadigavao. Njegova hiša je bila ognjišče prebüjene prosvete v črensovskoj fari, kde se je zbirala mladina. Duga leta je bio tüdi blagajnik pri kat. šoli na Bistrici. Za vse dobro, ka je včino Bogi na čast i bližnjemi na hasek, naj njemi plača dober Bog ! V molitev dobrih düš, vseh naših naročnikov ga zročimo.
— Polana. Na orožne vaje je odišeo naš prilübleni školnik, g. Fr. Balažic. Želemo njemi, da bi se tan dobro počüto i se zdrav povrno domo.
—Pozdrav pošilajo Iz Francije: Grah Jožef iz Vidonec celoj Slovenskoj kraji ni i posebi celoj gradskoj
16. novembra 1930.
NOVINE
3
Naročnikom na znanje! Širitelom na srce!
Konec leta se nam približavle. Vsaki naj spuni svojo dužnost! Mamo šče preci takših naročnikov, ki nam neso plačali cele naročnine! Duže jih nemremo čakati, zato ka tiskarna mora svoje dobiti ! Zavolo teh, na štere smo čakali, smo se mogli itak močno zadužiti ! Ne želite nam več kvara ! Zato vsaki naj taki plača ka je dužen naročnine i poštnine od kalendara, šteroga je brezplačno dobo ali dobi.
Širitelje, brez vsega čakanja sterjajte te mesec zaostalo naročnino i včasi začnite z nabiranjom nove naročnine za Novine. Cena ostane kak je dozdaj bila, najmre na sküpni naslov 25 dinarov na leto, ali 2 Din. na mesec, zadnji mesec pa 3 Din. Na posamezni naslov pa je cena 30 D.n. Vsaki mora nekaj naprej plačati že včasi meseca januara. Jako nam pa pomore tisti, ki na celo leto ali bar na polovico plača naprej.
Edno morete vsi zarazmeti: Mi bi drage vole počakali vsakoga tüdi do konca leta ali ne čafaa čaka, ap ne sme brez plačila nikaj gorvzeti i ap tiskarno ne čakajo delavci, ki morejo vsaki teden dobiti svoje teško zaslüžene krajcare ovak nemrejo živeti. Mi teda ne prosimo za sebe, nego naj duge plačamo, štere mamo zavolo naročnikov. Če bi meli peneze, bi lehko Čakali, ali da mamo samo duge, vsaka düša bo zarazmela, da nesmo mogoči čakati ! Damo pa to olejšavo vsakomi, ko lehko na mesece plačüje naročnino. Bomo dali vsakomi širiteli do rok bloke, na štere lehko mesečno pobere naročnino i nam jo pa po čekaj dopošle. Prosi mo, da se toga vsi držite i vsaki stari naročnik ne samo ka ne odstopi, nego naj nam spravi bar ednoga novoga naročnika.
Uprava Novin v Črensovcih.
fari. — Olaj Franc i Ana, Lukač Leopold, Zankoč Matija, Rainer Rudolf, Sever Janoš, Mencinger Jolanka, Ropoša Štefan i Matija ino Gomboč Jožef svojim domačim, Častitoj dühovščini i celoj krajini.
—Kobilje. Zaročo se je g. Lekner Julian, ki je v slüžbi pri finančnoj kontroli z našov domačinkov Bukovec Anov. V zakonskom stani, na šteroga se pripravlata, njima Želemo vnogo sreče.
Nesreča z biciklinom. Osemnajst letni Flisar Jožef iz Martjanec se je pelao iz Sebeborec proti domi. Pot je bila zavolo vnogoga dežja preci slaba. Dečko je naednok spadno i si je zvino roko. Oditi je mogao v špitao.
—	Črensovci. Črensovska fara ma štiri pokojne župnike, ki so v tesnoj zvezi z zdašnjov veličastnov Cerkvov. Ti župniki so : Berkovič Peter (†1830) Borovnjak Matjaž (†1859), Sabar Jakob (†1863) i Vogrinčič Boltažar (†l917). Vsi štirje so bili velki dobrotniki črensovske cerkve i župnije sploh. Borkovič je zapüsto svoje imetje za Zidanje cerkve i je s tem položo fundament, Borovnjak pa je začno zidati, Sabar jo je dozidao, Vogrinčič pa jo je popolnoma prenovo. Župnija svojih velkih dobrotnikov, ki niso skrbeli samo za cerkev, nego so storili tüdi drügači vnogo dobroga, ne pozabila. Za 100 letnico smrti prvoga i najvekšega dobrotnika, je dala prenoviti njihove grobe, ki se vrstijo pred velkim križom i je postavila vsem jako lepe nagrobne spomenike. Ti spomeniki so bili na Vse sveče blagoslovleni. Blagoslovitve se
je vdeležilo vnogo jezer vernikov, ki so se v veličastnoj procesiji pomikali proti grobom. K prenovitvi grobov i postavitvi spomenikov je vnogo pripomogla domača posojilnica, ki je dala v te namen več jezer.
— Slovo je vzeo od nas prilübleni g. živinozdravnik Naci Baša, brat
bogojanskoga g. plebanoša i dekanijskoga upravitela. Odišeo je v Banjaluko v vojaško slüžbo. Želemo njemi tam vnogo sreče.
Zastopstvo Transocenika, glavne italijanske linije je v D. Lendavi na glavnoj) vulici.	15
—Prva kapelica sv. Male Terezike. Šolske sestre v Žižkaj so si postavile novo hišo i v hiši kapelico, štero so posvetile sv. Maloj Tereziki od Deteta Jezuša. To je v Slovenskoj krajini prva javna kapelica te prelüblene svetnice. Ta kapelica je bila Preminoči teden slovesno blagoslovlena. Blagoslovitev je zvršo g. dekan I. Baša. Meo je tüdi sv. mešo i predgo. Pri blagoslovitvi je bilo dosta vernikov. Nastopila sta tüdi pevski zbor i žižkoska godba. Po cerkvenoj proslavi so sestre gostom lepo podvorile.
—	„INKA“ dišeča vinovica odstrani zagotovo i hitro vse bolečine reumatizma, zobobola, glavobola. Pri smicanji, prehladi, bolečinaj želodca pomaga „INKA“. Eden glažek z točnim navodilom košta 12 Din. Dobi se v apoteki pri SVETOJ TROJICI v DOLNJOJ LENDAVI.
—	Žalosten konec igranja z revolvov. Na Vse svece se je pripeto v Nedelici žalosten dogodek. Dečko D. je küpo revolvo. Doma se je nekaj ž njov Igrao. Revolva je naednok počila. Krugla je zadela Kovačovo. Oršo. Deklina je zdehnola: „Jezuš,
K. J. gasilec:
Gasilci i njihove veselice.
Če od dohodkov odbijemo veselično takšo i drüge neznajoče stroške, je dobiček prav mali. Najslabše je to če se gasilci sami med sebov spoštükajo. Oni, šteri ne vidijo radi gasilcov, ne bodo šli na veselico. Če pa prijateo gasilcov zapije 100 Din. dobijo gasilci 5 Din. Nebi bilo bolše, da tisti prijateo dobrovolno darüje 50 Din. Njemi ostane še 50 Din., drüštvo pa dobi 10 krat telko. Bodimo mi gasilci pionerje našega lüdstva i voditeli do bolše bodočnosti, s tem ka veselice odpovemo.
Tovariši mesto veselic po nedelaj, svetkaj prirejajmo telovadbo, vaje. J. G. Z. nam je priskrbela vaje s sekiricami, če nemamo sekiric, je dobro tüdi poleno (količ). Ja grdo bi bilo ? Pa nej tak ! Če vidim mlade dečke ali može v gostilni celo pri cerkvi ali gde indri divje letati s količi, velkim noži na smrt en drügomi; je to zaistino grda vežba, drügi den pa oča ali mati iščeta zdravnika, orožnike, potem pa fiškališa.
Edno pitanje pa je še ne rešeno i to, kde dobiti potrebne peneze za orodje, obleko i popravo brizgalne?
Pri nas smo na vekše sirmaki i ne ga tak velikodüšnih lüdi, šteri bi vekše šume darüvali za te potrebe. Potrebno bi bilo, da bi se tüdi oblast vmešavla v to i prisilila občinske može, da bi vsako leto postavili potrebno šumo v proračun. Naše brizgalne bodo po letaj popolnoma odpovedale i kde vzeti naednok tak velke šume i küpiti novo brizgalno? Vsa čast nešternim občinskim odborom, šteri z vsemi močmi podpirajo gasilno drüštvo. Samo teh je menje. Večina je takših, da niti s prstom ne genejo. Vsi odbori, če že ne dajo posebne postavke v proračun, naj bi med letom malo šparali i prihranek podelili gasil. drüštvi i ga nadzorüvati, če se pravično nüca.
Pri proračunaj od 20—50 jezero se letno brez vsake težave leho prišpara 2 do 3 jezero dinarov. Tak se proračun ne bi zvekšao, veselic bi bilo konec, ne bi se spotikao v naše veselice nihše i gasilci bi se še z vekšov vnemov poprijali svojega dela. Žalostno je za tiste občinske može ki ne podpirajo svojih dobrotnikov, tak da so si ravno z veselic mogli spraviti potrebne peneze.
Gasilci, naše delo mora biti: Bogi v čast bližnjemi v pomoč !
4
NOVINE
16. novembra 1930.
ZAVEDNI KMETJE, OBRTNIKI TRGOVCI i DELAVCI NALAGAJO SVOJE PRIŠPARANE PENEZE VARNO
pri KMEČKOJ POSOJILNICI v MURSKOJ SOBOTI.
CERKVENA CESTA ŠT. 5.	ČEK. RAČ. 15229.
V LASTNOJ HIŠI (PREK OD BIROVIJE.)
KMETJE TA KASA JE VAŠA, ZATO SE JE POSLÜŽÜJTE I JO TÜDI PRIPOROČAJTE DRÜGIM. HRANILNE, VLOGE SPREJEMA OD VSAKOGA NA HRANILNE KNIŽICE ALI TEKOČI RAČUN INO IE OBRESTÜJE NAJBOLŠE. - HRANILNE VLOGE ZNAŠA 10 DOZDAJ PREK
5,500.000 DIN.
ZA TE VLOGE JE PA DOBROGA STANJA POLEG LASTNE HIŠE DO
50,000.000 DIN.
POSOJILA DAVLE NA POROKE (KEZEŠE), TABULACIJO I TUDI NA TEKOČI RAČUN NA VEČ LET, NA DUŽNA PISMA, PO NAJNIŽIŠOJ OBRESTNOJ MERI. — RENTNI DAVEK OD PENEZ PLAČA POSOJILNICA SAMA. — KMETJE, OBRTNIKI, TRGOVCI I DELAVCI, NE SMETE SE SPOZABITI S TE KASE, ŠTERA PODPIRA V STISKI NAŠE LÜDSTVO. - PRIDITE V SVOJ DOM, KDE TE POSLÜŽENI PO SVOJOJ VOLI.
Marija, lekaj si me strelo“ i je mrtva spadnola vküp. Njena smrt je zbüdila velko žalost.
— Čüdna automobilska nesreča. V pondelek večer se je pelao g. Weiss Bela, živinski trgovec iz Sotine v Rogaševce. Kda se je bližao Rogaševcom, je zletela s ceste edna goska i se je zagnala v automobilsko steklo.
Steklo se je razbilo i so falački razrezali obraz dečki, ki je sedo poleg šofera. Auto so odpelali v Gradec v popravo.
ZA NEDELO.
Po risálaj dvajseta i trétja. Evang. sv. Mátaja vu 9. tali.
Vu onom vremeni: Kda bi gucsao Jezuš vnožini, ovo eden poglavar je Pristopo i molo ga je govoreči: Gospodne, hči moja je zdaj mrla; ali hodi, i položi roko tvojo na njo, i živela bode. I goristanovši Jezuš nasledüvao je njega i vučenicke njegovi. I ovo ženska vu krvavom otoki bodoča dvanajset Iet, pristopila je odzajaj, i doteknola se je krajine gvanta njegovoga. Ar je pravila vu sebi: či se doteknem samo gvanta njegovoga, Zdrava bodem. Obrnovši se pa Jezuš i njo videvši, pravo je: Vüpaj se hči: vera tvoja je tebe Zdravo včinila. I ozdravila je ženska od one vöre. I gda bi prišao Jezuš vu hižo poglavara, i vido bi žveglare i vnožino smečeno, velo je: odstopte; ar je ne mrla deklička nego spi. I osmijavali so se žnjega. I gda bi vö vrženo bilo lüstvo, notri je šo, i prijao je njeno roko, i gori je stanola deklička. I vö je razišao te glas po vsoj tistoj zemli.
Razgled po domovini.
Občni zbor Kmečke zveze. V nedelo se je v Ljubljani vršo občni zbor, na šteroga je prišlo 2000 kmetov iz vseh krajov bivše ljubljanske oblasti.
Konferenca dalmatinskih püšpekov. V tork se je v Špliti začnola konferenca dalmatinskih püšpekov, na šteroj se bo govorilo od važnih cerkvenih zadev v Dalmaciji.
Obletnica banske uprave. V sredo je preteklo edno leto začetka banske uprave. Pri toj priliki je vršilec banskih dužnosti dr. Pirkmajer v posebnoj okrožnici izrazo Uradništvi priznanje i zahvalo.
Tragična smrt mlade dekline. V samotnoj vesi v Senožeti so okoli polnoči Zoretovo družino zbüdili obupni klici, ki so prihajali iz drüge sobe, kde je spala hčerka Tončka. Starši so najšli svojo hčer zvijajočo se v strašnih bolečinaj i po sobici je dišalo po esencovoj kislini. Taki so dali pozvati zdravnika i prvle kak je Zdravnik prišeo, je že dekla Vmrla. Nesrečna deklina se je zavolo lübezni skončala.
Iz sveta.
Dijaško puntanje. V Santiago de Cuba v Ameriki je okoli 2000 dijakov demonštreralo proti vladi. Demonštranti so porüšili spomenik predsednika Macsada.
1800 lüdi obtoženih. Sovjetski državni Pravdnik Krilenko je v Moskvi vložo tožbo proti 1800 kotrigam industrijske banke. Obtoženi so kak veleizdajci.
Štük na sodnoj razpravi. V Washingtoni je bio obtoženi švedski iznajditeo Amel Olason. Zavolo kršenja patenta so od njega zahtevali 130 miljon odškodnine. Kak svedoka proti njemi so na sodnijo pripelali eden štük, šteri se je delao po njegovom načrti.
Vozni red:
Hodoš:
Prihod iz M. S. ob 1114 i 1748 vöri odhod v M. S. ob 606 i 1204 vöri
Murska Sobota:
Prihod iz Hodoša ob 745 i 1340 vöri odhod v Hodoš ob 930 i 16 vöri
prih. iz Ormoža ob 912, 1541,1935,2040 v. odh. v Ormož ob 516, 920, 1410  , 1858 v.
Ljutomer:
prih. iz G. Radgone 543, 1415, 1923 v. odh. v G. Radgono 840, 1510, 2004 v.
Ormož:
prih. iz M. S. ob 702, 1310 16, 2048 v. odh. v M, S. ob 728, 1355, 1615,1854 v.
D. Lendava:
prih. iz Čak. ob 516 908, 1349 2038 v. odh. v Čak. ob 526, 1015 1416, 21 v.
Čakovec:
prih. iz D. L. ob 625, ll23,1514, 2210 v. odh. v. D. L. ob 423, 802, 1255,1932 v.
Što ma opravek v Maribori, Ljubljani i Zagrebi, naj potüje tak iz Sobote, kak iz Lendave s prvim jütrašnjim vlakom.
Pošta uredništva.
Olaj Fr. Nesles Somme. Pozdrav je zdaj objavleni. Popis potüvanja pa pride v božičnoj številki, ar prle ne de prostora. Pozdravleni Vi, sestra i vsi drügi.
K odaji je
poldrügi plüg travnika z drvami vred. Cena se pozve pri MARIČ MIHALI Murska Sobota Mala ulica št. 2.
Ženltbena ponüdba.
Trgovec dovec, r. k. vere, ki ma svojo zidano hišo i pet plügov lastne zemle brezi dugá, s četverov drobnov decov bi si rad vzeo edno našo Prekmurko za ženo. Naslovi naj se pošlejo na upravo Novin v Črensovce i naj se naznani vrednost snehe. 2
16. novembra 1930:
NOVINE
3
Za naše male.
Botjak Matija:
Sedem laži.
Živela je grofica, štera se ne štela možiti, ar njoj nieden voglednik ne bio povoli. Vsi so jo silili i naslednje je pravila, da de se možila samo s takšim, ki de njoj znao tak lagati, ka de ona na tisto pravila: „to je grda laž". Te glas se razneso po celoj krajini. Dosta voglednikov je probalo grofico pripravlati na to, da bi ona povedala : „to je grda laž !“ Tak so šli ednok trije bogati voglednicje proti gradi. Med potjov so si pogučavali, kak bi jo pač mogli na to pripraviti, da bi povedala „to je grda laž“. Srečali so pastira, šteri je gnao svinje na pašo i so ga pitali. „Deček kama pa ženeš svinje ?“ „Ta, kama ščejo iti!“ „Odkec ženeš svinje?“ „Odkec njim repi visijo !“ Tak je odgovoro deček bogatim voglednikom. Stem se njim je jako dopadno. Mislili so si, te de nam znao pomočti, vzememo ga s seov v grad. Šli so mimo ogračeka, v šterom je grofica
okapala zelje. Pastir jo je včasi pozdravo z rečmi: „Dober den, milostivna, zelje okaplete?“ Mi pa smo že posekali zelje!" »To je dobro", odgovori gr fica. „Ne dobro, ar je zelje zagnililo!“ „To je božno!“ „Ne ravno božno, ar smo zelje na njivo za gnoj odpelali!“ „To je dobro!“ „Ne ravno dobro, ar smo odpelali na sosidovo njivo!“ „To je božno.“ „Ne ravno božno, ar so prišli Štirje i so tisto zelje na našo njivo znosili.“ »To je dobro.“ „Ne je ravno dobro, ar na njivi kusto Hrastje zraslo." »To je dobro." »Ne ravno dobro, ar bilo hrastje vodo“. „To je božno.“ „Ne ravno božno, ar se roj notri seo i je dosta medü nanoso.“ „To je dobro.“ „Ne ravno dobro, ar je prišeo medved i je pojo ves med." „To je božno“. „Ne ravno božno, ar je prišeo eden z železnim drogom i medveda tak vdaro, da je ž njega spadnolo sto centov medü.“ Nato je grofica, pravila: „To je grda laž.“ Tak je te postala grofica pastirova žena. Mogla je biti zadovolna s sirmaškim pastirom, ar je prle ne štela bogatašov.
Za orehe i kostane se ne določilo nikaj posebnoga. Sadita naj se najbolši vrsti.
Te Sadni izbor je za okraj velke važnosti. Drüge vrste se za naprej sploh ne bodo smele saditi, zato zasajüjte svoje ograde s temi vrstami.
Odaja detelčnoga semena. Zavolo odloka kmetijskoga ministrstva št. 57,410/11. od 8. oktobra 1930. sporoča kr. banska uprava sledeče: Ar je letošnja žetev detelčnoga semena na Madjarskom jako slaba, küpüjejo madjarski trgovci naše detelčno seme. Lehko pa se zgodi, da ostanejo na te način naši kmetovalci brez semena. Kmetovalci se opominajo nato, da se ne prenaglijo s odajov detelčnoga semena v inozemstvo. Na te način bi se mogle dosegnoti tüdi bolše cene.
Pošta upravništva.
Horvat Ludovik, Gaderovci. sprejeli 45 Din. naročnine za 7 mesečno pošiljatev Novin v Nemčijo. S tem je vredi vse za Grah Jožef, Maubeuge, Francija. 66 Din. sprejeli, Kalendar smo vam dali poslati. Nikaj ne plačate za njega, je z naročninov že plačan. Ne zastopimo pa vas, kakšo knigo želete. Molitveno ali kakšoj drügo, ali Marijin List? Dajte nam stalen odgovor. Toth Štefan, M. Sobota Koroška cesta 38. Dužni ste za Nemčijo ešče 12 Din. 50 par i za doma do novoga leta 5 Din. sküpno 17 Din. 50 par. Kozic Janoš, Pertoča, Kalendar smo ti poslali, podobo pa maš pri g. Hahni v Prekmurskoj tiskarni. Kda boš hodo tam, si jo odnesi. Kerec Alojz, Vidonci 117, 
Din. 39 za brata Antona sprejeli. Samo ka neje teliko dužen. Dajte nam glas, jeli bi njemi pošilali v Nemčijo še Novine ali pa ne; Če bi je trbelo; te se Višek vračuna, če je pa ne bi trbelo, te pa po vašem nameni. Dajte nam odgovor. Fujs Jožef, Šalamenci. Novine smo stavili za Nemčijo. V Šalamence hodijo na sküpni naslov, ne si nikaj, dužen, ešče k leti dobiš polleta brezplačno Novine zato ka si lani več plačao kak bi trbelo. Za Nemčijo smo sprejeli 50 Din. Edšidt Števan, Gederovci. Duga je ešče 55 Din. za Novine i 50 Din. za Poštnino od kalendarov. Horvat plača doma 15 Din. Gjergjek Janos, Kruplivnik. Vse ste plačali. Kalendare smo vam poslali, Ne bi pa trbelo vam plačati poštnine od svojega kalendara Priporačamo se i za novo leto. Bakan Š. Petrovci. Poslali smo vam kalendar, Poštnina je tüdi plačana, Za letos je vse v redi. Sukič Vendelin Solesmes Francija. 20 frankov sprejeli. Smo vam poslali kalendar, M. List i Novine. Zakaj neste se priči javili, ka je ščete naduže meti i zakaj so prišle- nazaj? Mi nesmo je stavili. V novom leti bomo tak dugo pošilali, kak dugo bo znosila naročnina.
VGANKE.
Predzadnja številka. Rešitve ne poslao nihče.
Zadnja številka. Rešitev:
1. Trgovina s papirjem in igračami.
3.	V Mursko Soboto.
4.	Zunaj lep, znotraj slep.
5.	Mlin.
6.	Kosa.
1.	U rat ečein hit i, Pa zid ate neu lov i. Ka je to ?
2.	V šterom meseci lüdje najmenje jejo?
Obe poslala Piv Marta, Martjanci.
3.	Što brez peroti leti?
4.	Što brez nog beži?
5.	Belo pleme, čarno seme, modra glava, ki je seje. Ka je to?
Vse tri poslala Erjavec Marija.
6.	Kak daleč beži Zavec v log?
7.	Kelko je Polovica od osem?
8.	Ka pride prek slamnato streho brez glasa?
Vse tri poslala Jug Marija, M. Sobota.
Za smeh.
V krčmi, Gost: Natakar, v župi plava edna stenica. — Natakar: Radi bodite, jih bo bar v posteli edna menje.
Pri doktorici: Kmet (ki je iskao doktora pa je našeo doktorico): Prosim, g. doktora iščem ! —
Doktorica: Doktor sem jaz.
Kmet: Odpüstite, jaz doktora nücam, ne pa babico.
Pri vojakaj. Doktor: Ali mate kakšo telovno falingo?
Rekrut: Ja, kratko viden sem.
Doktor: Kak mi to dokažete?
Rekrut: Lehko. Ali Vidite tisti cvek na steni.
Doktor: Ja.
Rekrut: Jaz ga ne vidim.
Sadni izbor za lendavski okraj.
V zadnjoj številki smo objavili, kakše vrste sadja so se določile za sobočki okraj. Preminoči petek se je vršila v Lendavi tüdi določitev vrst za lendavski okraj. Določile so se sledeče vrste:
Jabuka:
1. Letna: Charlamovsky i Beličnik. 2. Jesenska: Pisani kardinal. 3. Zimska (za višiše lege) : Jonathan, Kanada; (za ravnino pa) Londonski peping, Baumanovka, Ontario. Za celi okraj: Mošancger i Klopčenka.
Grüške:
1. Letna: Viljemovka; 2. Jesenske: Avranška i Boskovka; 3. Zimska: Pastorovka. — Za mošt pa Tepka (Loška, Kamenščica.
Črešnje: 
Hedelfinska, Dunajka, debela Čarna hrustavka i Lotovka.
Slive:
Domače slive, zelena Ringlota, Našička mirabelka.
Marelice, breskve:
Debela rana, Breda, Ambrožova marelica, Aleksander, Riverova rana, Proskavska breskev, Kralica vrlov.
Nove uganke: 
6
NOVINE
9. novembra 1930.
Cene:
Penezi (13. novemb.) dolar Din 56-—, Argentinski peso Din. 21, šiling Din. 7 90, lira Din 2̇90, pengő Din 9·80, marka Din 13·37, uruguajski peso Din. 50, frank Din. 2·20,
Živina: biki, jünci i telice Din. 7—8 (jako debeli Din. 9), krave Din. 4—6, teoci Din. 14—15—, svinje Din. 12—.
Zrnje: pšenica Din. 140; žito Din 120; oves Din. 150, kukorca Din. 150, krumpli Din. 50, ajdina Din. 110, proso Din. 90, lenovo seme 300, novi grah črešnj. Din. 200, mešani Din. 120.
Advokat
Dr. FERDO ČERNE
naznanja, da je otvoro svojo odvetniško pisarno v DOL. LENDAVI v hiši trgovca Ivana Toplak (nasproti evangeličanske cerkve.) Uradüje tüdi v Vogrskom jeziki. 3
Na odajo je fini med
od 1. 1930. za šteroga garantirani ; 1 kila košta 10 Din., nad 5 kil po 9 Din. HORVAT JANEZ Rankovci 16.
Odala posestva.
V Gederovcih je na odajo posestvo s hišov vred. Hiša je zidana s 6 sobami, leži pri glavnoj cesti i je primerna za trgovino. Posestvo obstoji iz 25 plügov njiv, 8 plügov travnikov i 8 plügov loga, vse v 6 parcelaj. Oda se v celoti ali po parcelaj. Zglasiti se pri KÜHAR JOSIPI v Tešanovci 11., pošta: Martjanci.	2
VAPNO je zdaj v jesen za              300 Din. falejše vagon, kak na sprotlike, i po zimi pogašeno za polovico več zaleže. Naročajte pri V. BRATINA Križevci pri Ljutomeri, ki ma za Prekmurje glavno zastopstvo.	1
Z bolše hiše se sprejme eden
  vajenec
v trgovino z mešanim blagom.
Več se zve v
PREKMURSKI TISKARNI, M. Sobota.
Dober leder i poplatje.
Če ščete biti zdravi v vlažnem jesenskom i zinskom vremeni, morete meti dobro obüteo i z dobroga ledra. Fál je samo dober leder, slab leder je dragi. Zakaj ? Dober leder trikrat tak dugo drži kak slab i se samo ednok od dela plača. Dober leder pa samo pozna, što ma dugoletno prakso v njem, ne pozna pa ledra, što je ne meo posla z njim, kakšteč se hvali. Vsi vučeni Šoštarje i kmetje posvedočijo, da je pri meni dober leder i poplatje, ar mam 30-letno prakso v njem. Kmetje, šteri pri meni leder küpüjejo, dobijo vsigdar po meri, ne več i ne menje, kak nücajo. Šoštarje pa, šteri pri meni leder küpüjejo, majo vsigdar delo. Zato vsi, ki ščete meti za jesen i zimo dobro obüteo, dober leder, dobre poplate i fál, to vsigdar dobite pri ŠKAFAR JOŽEFI trgovci v Beltincih. 3
Zabelo
dobite v vsakoj vnožini najceneje. Pitajte za najnižišo ceno v svoj hasek v trgovini F. SENČAR Ljutomer.	1
K odaji trgovska hiša
z 2 lokaloma i stanovanjom sposobna za vsako trgovino. Zglasiti se trbe pri lastniki 1
v Beltincih št. 20.
Betege pri svinjaj
zabranite, če jim dodenete konči dvakrat na teden
MASTELIN
Svinje se bodo dobro redile i postanejo debele. Mastelin dobite v vseh trgovinaj i apotekaj.	2
Odaja svinj.1
Pri veleposestvi v GORNJOJ LENDAVI se celo leto dobijo v plemenske svrhe, dvakrat cepleni 6—8—10 tednov stari zdravi prasci jako dobre fajte.
Naznanjam
cenj. občinstvi, da popravlam snežne čevle i galoše ino izdelüjem navadne čevle z gumi podplati
KOLOŠŠA JANEZ, čevlar 2	Cvetna ulica 5.
IZŠLA JE
BLASNIKOVA
V
ELIKA
P
PRATIKA
za navadno leto 1931. hl ma 365 dni.
„VELIKA PRATIKA“ je najstarejši slovenski kalendar, ki je bio že od naših pradedov najbole upoštevan i je še dnes najbole cenjeni.
V „Velikoj Pratiki“ najdeš vse, ka človek potrebüje vsaki den. Katoliški kalendar z nebeskimi, sunčnimi, mesečnina vremenskimi i dnevnimi znamenji; — sunčna i mesečna potemnenja; — mesečne spremembe; —- kalendar za proslavne i protestante; — poštne določbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke na menice, pobotnice, küpne pogodbe i račune; — konzulate tüjih držav v Ljubljani i Zagrebi; — vsa senja na Kranjskom, Koroškom, Štajerskom, Prekmurji, Medžimurji i v Julijskoj Benečiji; — pregled o konci brejosti živine; — tabelo hektarov v plügaj; — popis vseh važnih domačih i tüjih dogodkov v Preteklom leti; — tabele za računanje intereša; — živlenjepise važnih i odličnih oseb s slikami ; — oznanila predmetov, ki jih nüca kmetovalec i žena v hiši. —
Cena 5 Dinarov.
„VELIKA PRATIKA“ se dobi v vseh vekših trgovinaj i se lehko naroči tüdi pismeno pri založniki:
tiskarni J. BLASNIKA nasl. d. d. v Ljubljani.             5
Vse šolske potrebščine i knige se dobijo v trgovini
HAHN IZIDOR v Murskoj Soboti.
16 novembra 1930.
NOVINE
7
JEDINI SLOVENSKI ZAVOD BREZ TÜJEGA KAPITALA JE
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA
v LJUBLJANI, Dunajska cesta 17.
Sprejema v zavarüvanje:
1.	Proti ognji: a) za raznovrstne izdelane stavbe kak tüdi stavbe med časom zidanja, b) vse gibajoče blago, Pohištvo, zvone i spodobno; c) polske pridelke, zrnje i krmo.
2.	Zvone glaže proti razpoki i prelomi.
3.	Sprejema v živlenskom oddelki zavarüvanje na doživetje i smrt, dečinski herb, dale penzijska i lüdska zavarüvanja v vseh spremembaj.
Zastopniki v vseh mestih i faraj. Glavno zastopstvo za Slovensko Krajino pri upravi NOVlN v ČRENSOVCIH, štera potom svojih širitelov i drügih pomočnikov, šterih imena bomo objavili, ide vsem na roko. Javite se pri njoj i dobite vsa pojasnila brezplačno !
Zamenjava
tikvenoga semena.
Za 5 kg. nezlüščenoga sühoga semena se dobi 1 liter čistoga tikvenoga olja ali za 4 litre zlüščenoga semena 1 liter čistoga olja. Zamenja se pri
ALBIN SAGADIN v Beltinci. 
RAZGLAS.
Kmetje delavci nalagajo svoje prišparane peneze samo v
KMEČKO HRANILNICO i POSOJILNICO v GORNJOJ LENDAVI.
Štera obrestuje vloge po 8%, posojila pa dava po 1%. Kmetje ta kasa je Vaša i z njov opravlajo samo kmečki lüdje. (Porcijo) Rentni davek od Vlog plačüje kasa sama. Vlog je že prek 1,000.000 Din., dobroga stanja za kaso pa 30,000,000 Din. Pridite vsi v svojo domačo kmečko kaso, kde te poslüženi po svojoj voli.	3
ŠTEFAN LAZAR:
KRALJICA ESTERA.
Povest po zgodbi iz Sv. pisma.
—Onega, ki ima metlo iz vrbovega šibja in pometa dvorišče . . . Ne poznaš ga ?
—	Ne.
—A je dober človek ! Ker ima sina Kukli in ga vedno poljubi . . .
Hrepeneče je gledal na očeta-kralja.
—O, ti srček ! Saj tudi jaz tebe ljubim, toda imam toliko poslov . . .
Sklonil se je in ga kar petkrat poljubil. Pulu je ves srečen zdirjal; zemlja je bobnela pod njegovimi opankami (pokazati je hotel, kaj zna). Ko je prihitel do terebint, se je ozrl; odmev njegovih korakov se je izgubil v vrtu.
V kraljevi duši so se porajale dobre in lepe misli, prijetna čustva. Toda za hrbtom se je zaslišal šum. Mardohej je prihajal s tujo žensko; mrko se je priklonil:
—	Veličanstvo, ta žena ima tožbo zoper Amana !
Kserkses se je stresel.
—	Ali nisi Zeresová žena?
—	Da, kralj . . .
Z zlato palico se je dotaknil žene, ki je klečala pred njim.
-- Vstani in govori !
Žena se je dvignila.
—	Jaz in mož sva bila danes pri Amanu in smo govorili o Mardohejevem povišanju. Aman je jokat in klel. Žena ga je oštevala in ga tolažila: Pomisli, Aman, kaj bi bilo, ako bi Kserksa umorili ! Darijev sin te ljubi in tako bi s Kserksom padla tudi tvoja Zvezda ! — Aman je jezno zakričal: Kaj bi bilo ? Kralj bi bil postal ! Zagrabil bi državni prestol z vso oblastjo, s kraljevo palico vred in kdo neki bi se mi upal upreti ? !
V Kserksovih  očeh se je zabliskalo.
—	Pazi, žena: Ne laži!
Zeresova žena je prisegla.
—Mož Zeres mu je tudi dejal, da naj pravočasno podere vislice . . .
Misel se je zasvetila v Kserksovih očeh.
—In ti si sedaj prišla — je dejal ženi da da zatožiš onega Človeka, v katerega hiši si uživala dobrote ?
—To je bila moja dolžnost — je odvrnila Hefšiba mirno.
—	Bodi ! Kako nagrado želiš?
Žena je pogledate Mardoheja.
—	Nikake, ó králj . . .
Pod drevesi se je pokazalo nekaj rdečega. Artembares je ves zasopel tekel.
—	Aman je tukaj, šel je v kraljičino hišo !
Krekses je zahropel, zobje so zaškripali:
Za menoj !
S črno jezo je vdrl v zunanji preddvor Ženske
hiše.
—	Vojaki !
Aman je klečal pred kraljico in je s sklenjenimi rokami prosil usmiljenja.
— Vrnil si se ! Prosiš? Deset otrok imaš? Usmiljenje ? Zato, ker si oče ? Kaj pa sem jaz, ti lopov, kaj sem jaz?
Kakor bron je zvenel glas in donel je po vsej hiši.
—	Do srca sem te dvignil iz praha, ti topov, in ti hočeš imeti državni prestol, zapüščino kraljev ?!
—	Kdo je rekel?!
—	Jaz.
Zagledal je svojo ljubico. Omahnil je; zgrabil se je za srce. Obraz je zakril z dlanjo in se je zgrudil v sredini dvorane na tla . . .
Vojaki so prišli.
—Peljite ga na petdeset komolcev visoke vislice, ki jih je postavi! za Mardoheja! (Konec).
8
NOVINE
16. novembra 1930.
POLODELSKI MAŠINI KAK:
MAŠINI ZA SEJANJE, - TRIJERI, - TRIJERJI TÜDI TAKŠI, KI SILJE NA 4 TALE RAZTALAJO, - SLAMOREZNICE I REPOREZNICE, - PREŠE I MLINI ZA GROZDJE
so prišli dva vagona i se lehko ogledajo brez obveze na küp i vsaki den pri
ČEH & GÁSPÁR v MURSKOJ SOBOTI.
Vsi mašini se dobijo na rate na eno ali dve leti, takisto se dobijo mlatilni mašini, motori itd. ali pa inači pod jako ugodnimi pogoji.
Nadale se dobi tüdi tam :
Vse vrste umetnoga gnoja to je Tomažova žlindra, Superfosfat, kalijova sol, apne dušik, Nitrofoskal,
V
Čilski soliter itd. po najnižjih pri vekšem odjemi po originalnih fabričnih cenaj.
ČEH & GASPAR
trgovina z mešanim blagom
MURSKA SOBOTA.
GLAVNO ZASTUPSTVO ZAGREB ZRINJEVAC 16.
MAJKRACI I NAJBOLJI PUT
IZMEDJU
EUROPE I AMERIKE

Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti
Izdajatelj KLEKL JOŽEF.  Urednik FRANC KOLENC