Narodopisna razstava češko- slovanska v Pragi 1.1895. Napisal dr. M. Murko. I. Zgodovina razstave. eta 1891. proslavil se je češki narod z deželno raz­ stavo svojega kraljestva. Bila je’velikanska, poučna in lepa.1 ) To pa še ni bilo vso, kar je delalo čast večini vsega češkega naroda. Razstava se je namreč zvala jubilejna, kar je spominjalo na prvo industrijalno razstavo na evropskem kopnem, pri­ rejeno o priliki kronanja Leopolda I. za češkega kralja. To slavo pa so nehote še povečali češki Nemci, ki se iz narodnopolitičnih razlogov niso hoteli razstave udeležiti ter dali Cehom priliko, da so se sami pokazali svetu sijajno. Po _ komaj štirih letih so bili isti razstavni prostori zopet napolnjeni, in ves narod češki, ne samo iz kraljestva, pri­ redil ju sebi in vsemu omikanemu svetu novo razstavo, ki je zopet prva svoje vrste. V dobi, ki prinaša leto za letom toliko razstav po celem svetu, zdi se nam čudno, da je mogel jeden iz slovanskih narodov, in sicer iz manjših, ki še niti ni popolnoma svoj gospodar, na tem polju kaj novega stva- riti. In vendar so Cehi zaslužili to slavo svojemu in sploh slovanskemu imenu! Kako je kaj takega mogoče? vprašal bo pač marsikdo. Novodobni »narodopis« ima svoj začetek že v preteklem stoletju. Prenapeto češčenje omike in razuma vzbudilo je reakcijo, kateri je bil glavni propovednik .1 . .1 . Rousseau, ki je klical: Vrnimo se zopet k naravi! Ljudje so se začeli za- ‘) Gl. moje nMisli s češke razstave'1 v „Lj. Zvonu“ 1.1892, št. 1. in 2. 76 Dr. M . Murko: Narodopisna razstava češkoslovanska v Pragi 1.1895. n im ati za svoje nižje brate in posebno za razne »divjake«. 1*0 tem potu so prišle tudi prve slovanske narodne pesmi v beli svet, najbolj po llerderju in (Joetheju. Se bolj pa so to gibanje, razširili in povečali nasledki francoske revolucije, posebno pa boj proti svetovni vladi Napoleonovi. Takrat je vsak narod iskal zaslombe v svoji individualnosti in pre­ teklosti. Najbolj so razvijali nemški romantiki nauk, da ima vsak narod ne samo svoj jezik, ampak tudi svoje popolnoma izvirno pesništvo, svojo stare— veso^svoje samobitno pravo, svoje samobitne šege in navade, kar si je vse sam stvaril s svojim »narodnim duhom«. Slovani smo se najbolj vsled tega gibanja prerodili in napredovali ogromno. Nekatera slovanska plemena, ki so bila v višjih slojih že popolnoma potujčena, zajemala so vse svoje moči iz »prostega naroda« ali iz »ljudstva«, vendar tudi večja in samostalna plemena je oživljal in prerajal pogled v dušo svojega naroda. Vsled tega je imelo za Slovane zbiranje jezikovnih spomenikov v pismu in živem govoru, narodnih pesmi, pravljic, preg vorov i. t. d. posebno važnost, in slovanska narodopisna književnost, posebno pa gradivo za njo je neizmerno naraslo in se v tem duhu razširja do naših dni. Brez vseh okolnosti se lahko reče, da imajo vsi Slovani o svojem ljudstvu več narodo­ pisnega gradiva, nogo katerikoli evropski narod, Skandinavske morebiti izvzemši. Znanstveno obdelano in za občni narodo- pis porabljeno to gradivo pač ni tako, kakor hi zaslužilo. Zahodnoevropskim narodom takega narodopisa ni bilo posebno treba, in vsled tega tudi ni imel za nje tako veli­ kega pomena. Tam so svoje ljudstvo, še bolj pa tuja, navadno študirali le učenjaki. V narodopisnih muzejih po Evropi na­ hajali so se do naj novejše dobe navadno skoro samo pred­ meti raznih zamorskih narodo.v. Le polagoma so je znova širilo tudi zanimanje za svoje narode, ali v poslednjih deset­ letjih je naenkrat neizmerno naraslo. Novodobna kultura niveluje namreč vse narodne svojine, in zaradi tega se čuti povsod potreba, naj se ohranijo spomini na vse dosedanje narodovo življenje v raznih predmetih, ki so ž njim v zvezi, ali pa vsaj v pismu. Odtod izvira množica narodopisnih časo­ pisov in knjig pri romanskih in germanskih narodih. Vendar to ni več stara romantiška navdušenost za »narodne sve­ tinje«, ampak novejši narodopis stoji tudi pod vplivom veli­ kega napredka naravoznanstva. Sedaj nas zanima v es človek in ves narod, no samo duševne lastnosti, ampak tudi telesne, in ne veruje se več v popolnoma samobitno kul.turo kateregakoli naroda, v popolno iz­ virnost in osebnost njegovega mišljenja in čutenja, ki se izraža v njegovih verovanjih, šegah in navadah, v pesmih, Dr. M . Murko: Narodopisna razstava češkoslovanska v Pragi 1.1895. 77 pravljicah in pregovorih. M i danes vemo, kako so plodi člo­ veškega uma ravno tako kakor razni to vari romali od naroda do naroda in povsod zapustili svoje sledove, in ravno tako jasno je dokazana resnica, da je človeški duh povsod jednak in da si v podobnih razmerah povsod stvarja jednake pred­ stave. Marsikatera prazna vera, šega in navada je pri nas že precej obledela, ne vemo, kaj pomeni, ali bo nam takoj razumljiva, ako jo poiščemo pri nas in pri sorodnikih v starših časih, ko jo n. pr. preganjajo cerkveni zbori ali duhovni pisatelji, še bolj jasna pa nam bo, ako jo najdemo pri popol­ noma nesorodnih narodih celo v Afriki in Avstraliji, ki so se ohranili na prvih stopnjah človeškega razvitka. Te nazore, pred katerimi so se s početka prekriževali narodnjaški in uče- njaški romantiki ter celo primerjajoči jezikoslovci, ki nikakor niso mogli dopuščati primerjanja »plemenitih« indoevropskih narodov z avstralskimi divjaki, so najbolj stvarili in razširili Angleži (Lubbock, Tylor, med Nemci Bastian), in po njih je pomlajena in razširjena stara znanost, ki se v prvi vrsti za­ nima za nižje ljudstvo, dobila celo novo ime »folklore« (= volkslehre, v nemščini volkskunde), tako da se danes na vseh jezikih govori o folkloristiki. V našem jeziku bi temu odgovarjala beseda ljudopis (kakor češki lidopis) ali Ijudoznanstvo, kar ni neutemeljena novotarija, kajti besedi ljudstvo in ljudski se pri nas še rabita. Med Cehi in Slovaki so nabirali narodopisno gradivo njih prvi buditelji, učenjaki in pisatelji, ki so tudi na nas južne Slovane vplivali. Cela ko v s k v je pokazal svetu češke in druge slovanske narodne pesmi in pregovore ter dramil brate ob Dravi in Savi, naj se tudi oglase s svojimi zakladi; nje­ gove »Narodni pisno slovanske« (1822,1825,1827) in SafaHk- Kollarjeve narodne pesmi ogrskih Slovakov (1823, 1827), pomnožene v Kotlarjev ih »Zpievankah« (1884, 1835), spod­ bujale so naše in druge jugoslovanske rojake; z Erbenom, najboljšim zbirateljem češkega narodnega blaga, bilje Stanko Vraz v najožji zvezi. V češkem muzeju, osnovanem 1 . 1818. po primeru graškega Joaneja, in v »Časopisu Ceskeho Mu- seum« (od leta 1827.) našle so domovinske in rodoljubne težnje svoje središče. V znanstvenih delih o sedanjosti in preteklosti češkega naroda nahajamo povsod v duhu časa ro- mantišlie pojme, ki so zapustili svoje sledove tudi v javnem življenju. Kaj je narodno pesništvo koristilo pesnikom pri vseh Slovanih in tudi pri Cehih, vemo vsi dobro. Da je pa Cehom stvarila narodna umetnost tudi velike glasbene mojstre, kakor Smetano in Dvofclka, je svet šele v naših dneh iz­ vedel. A med Cehi so se gojile že dolgo jednake težnje, naj bo vsa narodna umetnost vzor sedanjim umetnikom. V 78 Dr. M . Murko: Narodopisna razstava češkoslovanska v Pragi I 1895 tem duhu je vplivala na umetnike in občinstvo največ »Ume- lecka Beseda« v Pragi. Med slikarji je posebno Jožef Manes vedno opominjal, da se je treba od naroda učiti, posebno z ozirom na motivev in ornamente, in je s tem namenom večkrat potoval po Češkem in Moravskem. S svojim delo­ vanjem je probujal tudi narodopisce in rodoljube, ki so se začeli zanimati za vse narodno življenje. Tako vemo n. pr., da je Manes na Moravskem vplival na vso rodbino Wanklovo, ki ima za tamošnji narodopis največje zasluge. V novejšem času se je narodopisno gibanje začelo znova posebno na Moravskem, kjer je v prvi dobi zbiral Sušil narodne pesni. Tu se je posebno med bogatimi II a n a k i, med Vala hi v njih je pač iskati s Slovani pomešane ostanke nekdanjih planinskih rumunskih pastirjev, ki so s svojimi čredami celo v le kraje došli — in med Slovaki, katere po pravem deli od njih bratov na Ogrskem le deželna meja in kulturna zveza s češkim plemenom, ohranilo mnogo sta­ rega, bolj izvirnega in zares lepega v narodnem življenju, v nošah, v šegah, stavbah itd. Na te posebnosti so M ona va ni in njih posamezna plemena jako ponosni. Da jih odkrijejo in pokažejo svojim »manje slovanskim« bratom na Češkem, osnovali so I . 1888. pod vodstvom prof. Havelke in dr. VVankla »Vlastenecky musejni' spolek« v Olomucu, ki je začel izdajati svoj »Časopis«, v katerem je spodbujal rojake, naj zbirajo razne zgodovinske in sedanje predmete iz ljudskega življenja, posebno pa vzorce narodnega šivanja, pletenja in vezanja. Mnogo so posebno na poslednjem polju delovale in še delu­ jejo \Vanklove hčere in druge ženske, ki imajo razen Olomuca še v brnski »Vesni« svoje središče. Najbolje pa je narodna narečja in ves narodni život opisal šolski svetnik Kr. Bartoš v Brnu, danes gotovo najboljši slovanski etnograf, katerega dela je že peterburška akademija znanosti počastila s svojim darilom. Iz Olomuca se je izdalo tudi geslo, da je treba ne samo umetniška dela narodova, ampak tudi vse njegovo staro in častitljivo življenje hraniti in na novo pre­ bujati, ako se je že izgubilo. To se je učilo z besedo in peresom, nazadnje pa tudi v dejanjih na narodopisnih raz- stavicah. Prva je bila l. 1887. v Nčmčicah pri Prostejovu, in skoro so ji sledile i druge. Razstavljali se niso samo predmeti, ampak ljudstvo samo je predstavljalo tudi svoje slavnosti, obrede, šege in navade. Moravane so pa takoj posnemali ogrski Slovaki, ki so v tem zanimanju za narodopis v starem romantiškem duhu iskali tolažbe in zaslombe za svojo tlačeno narodnost. Tudi tukaj so se jako udeleževale ženske tega gibanja, in njih društvo »Živena« priredilo je leta 1887. prvo razstavo .»slovenskych vyšivok« Dr M . Murko: Narodopisna razstava češkoslovanska v Pragi 1.1895. 79 v Turčanskem sv. Martinu, v malem mestecu, ki je narod­ nostno središče ogrskih Slovakov. Na Češkem je bolj iz praktičnih namenov vzbudila tako gibanje že leta 1 iS77. gospa znanega zaslužnega narodnjaka Jos. Naprstka, ki se je obogačen z ameriškimi skušnjami in denarjem trudil, da povzdigne med svojimi rojaki narodno industrijo in obrt, zaradi česar jim je zbiral v svojem »Pru- myslovem museju« dobre vzore. Umetna- narodna vezila in pletila so imela torej tudi to nalogo, in njih zbiranje je našlo naslednike po vsem Češkem. Ze 1 . 1879. priredil je v Pragi prof. Studnička razstavo češko-moravskih noš, »Umelecka Beseda« pa je izdala 1 . 1880. proglas, naj se čuvajo tudi stare stavbe. Od te dobe sc za-nje jako zanimajo arhitekti in slikarji. Tako se je zanimanje za narodopis v precej obsežnem pojmu širilo že pred jubilejno deželno razstavo leta 1891. Kakor na drugih, je bila tudi tukaj kakor nekaka pritiklina »češka chalupa«. Po študijah profesorjev Jiraska in Koule ter akad. slikarja J. Prouska stvaril je arhitekt A. Wiehl neko idealno severnovzhodnočeško kmetiško hišo. V tej se je pomest,ilo staro lepo rezano pohištvo s slikami, domača posoda, narodno pecivo, nekaj noš, predstavljenih na ligu- rinah, posebno mnogo pa narodnih našivkov (ve/.il in pletil) na raznih oblačilih. Mnogo takega gradiva je bilo tudi na galeriji glavne razstavne palače. In glej! Poleg glavne palače z deli češke industrije ni bilo drugega mesta, kjer bi se ro­ jilo toliko ljudi in kamor bi se obiskovavci nekolikrat vračali, kakor v češki halupi. Češka inteligencija je nekako pobožno gledala hišo, v kakršnih so se narodili mnogi buditelji češkega naroda in predniki marsikaterega sedanjega me­ ščana, ljudstvo samo pa je bilo nekako iznenadeno, ko je videlo sebe na razstavi. Vsega, kar je bilo tu zbranega, seveda ni v vsaki hiši, posebno pa tako lepega in starin­ skega ne, in to je seveda vzbujalo še posebno pozornost. Večkrat pa so si ljudje tudi govorili: Vidiš, tega pa vendar nimajo, takih reči je pri nas še več in še lepših, one pa so drugačne. Temu se je začudil tudi nam Slovencem dobro znani ravnatelj narodnega gledišča, F. A. Šubert, in opazoval je skoro vsak dan obiskovavce češke hiše. In tako se mu jo rodila misel: kaj pa bi bilo, ako bi mi zbrali take predmete iz vseh čeških dežel in med ogrskimi Slovaki, razen hiš, našivkov, obleke in posode ves antropologični, jezikoslovni, sociologični, glasbeni in sploh umetniški materijal, skratka, ne dala bi se stvariti velika narodopisna razstava, ki bi kazala češki narod na koncu 19. stoletja? Ne vem, je li gosp. ravnatelj Subert teoretično zasle­ doval moderno folkloristično gibanje, ali zdi se mi, da je 80 Dr. M . Murko: Narodopisna razstava češkoslovanska v Pragi 1.1895 kot jasiui glava precej sam pogodil pravo, kar se morebiti mnogim učenjakom ne bi posrečilo. Iz člankov, katere je spisal v »Osveti« o razstavnih pripravah, vidim, da je bil ne samo v začetku, ampak tudi pozneje duša vsemu podjetju kot glavni polnomočnik odborov in njegov podpredsednik. Po dolgih in raznovrstnih bojih je nazadnje obveljala v glavnih rečeh vendar njegova beseda. Gotovo je kot rav­ natelj češke drame in opere ter kot dramatiški pisatelj pridno študiral svoj narod, tako da je lahko povsod dajal dobre svete, saj je celo ustanavljal merilo hišnim modelom. Mnogo mu je seveda pomagal njegov položaj v pisateljskem in umetniškem svetu, znana so mu bila pota k višjim go­ spodom ter k avtonomnim in državnim uradom, z ljudmi pa dober glediščih ravnatelj seveda zna ravnati in jih organi- zovati. Na delo pa so ga nagibali razni nameni. Prvi je seveda bil,, naj se porabita sijajni uspeh jubilejne razstave in občna narodna navdušenost za novo razstavo, ki bi vzbu­ jala narodno samozavest ter širila slavo in moč češkega naroda doma in na tujem. Mali narodi branijo se najbolje s tem, da se svoje individualnosti kakor največ zavedajo. Razstava pa naj bi zapustila tudi viden spomenik: češki narodopisni muzej, za katerega bi se dalo pridobiti mnogo raz­ stavnih predmetov. Pri tem je imel na misli vzorni ljudopisni nordiški muzej v Stockholmu in muzej grofov Dzieduszyckih v Lvovu, v katerem je zbranib tudi mnogo ljudopisnih pred­ metov. In tretjič: v dobi politične razdraženosti in razcep­ ljenosti češkega naroda naj si poiščejo njega sinovi tolažbo in mir v skupnem delu za ves narod. Ravnatelj Hubert je napisal program take razstave in ga v 300 izvodih razposlal pisateljem, umetnikom, delavcem na narodopisnem polju, poslancem, časnikom in važnejšim društvom. Od vseh strani so prihajali pritrjevalni in navdu­ šeni odgovori. Razni vplivni in izkušeni možje so obetali svoje sodelovanje, kajti obče se je čutilo, da je jubilejna razstava vendar-le predstavljala samo gospodarstvo, indu­ strijo in obrt kraljestva češkega, premalo pa ves češki narod, njegovo slavno minulost in duševno življenje. Posebno važne pa so bile mlade moči, ki so upoznale novo folkloristiko. Ravnokar sta se vrnila iz svojih študij po evropskih stolicah dr. Č. Zib rt in dr. L. Ni od er le in sta začela priprave za izdavanje časopisa »Cesky L id«. To Hubertu prej ni bilo znano, njima pa ne, kaj namerava gosp. Hubert. Tu imamo lej) primer, kako lahko v isti dobi razni ljudje in z raznih stališč prihajajo do istih rezultatov, ki so v duhu časa. Ali še nekaj je treba omeniti. Tudi narodopis v novem na- ravoznanskem in kulturnozgodovinskem zmislu lahko dovolj Dr. M . M urko: Narodopisna razstava češkoslovanska v Pra.gi ]. 1895. 81 služi narodnemu ponosu in narodni odgoii v korist lepše bo­ dočnosti, tembolj ker se ne navdušuje slepo za vse, kar se nam zdi narodno, ampak nas uči resnice, k i je vendar povsod ne samo smoter znanosti, ampak tudi najboljši temelj vsakemu početju. Kaj nam de, ako izvemo, da nam marsičesa ni stvaril mitičen »slovanski duh« ? Vsa novodobna k u tura je večstoletno delo vseh narodov, in vpraša se le, k o 1 i k o je kdo ima, kaj je kdo v njo prinesel in k a ko je o n o, kar je .o d drugih sprejel, i p a k po svoje prenaredil. V tem oziru ima pa vsak narod svoj značaj, poleg- telesnih posebnosti tudi svoje duševne, ki so odvisno od njegovih zemljepisnih, verskih in zgodovinskih razmer. Neizmerno zanimivo je, da so si med Slovani tudi danes Poljaki najprej osvojili sodobno folkloristiko, ali vsaj osnovali prvi popolnoma narodopisu posvečeni časopis »Wisla« ( 1 . 1887.) pod vodstvom Jana Karlovvicza v Varšavi. V začetku stoletja po izgubi svoje »Ojczyzne« bili so Poljaki najbolj pripravljeni za stvarjenje romantiškega slovanskega duha proti germanskemu, danes pa živi večina poljskega naroda v nenormalnih razmerah in se je po takem hitro lotila novega sredstva, s katerim lahko kaže svojo narodnost. Za »Wisto« je prišlo skoro (1 . 1889.) na svetlo »Etnograličeskoe Obozrenie« v Moskvi, katerega urednik J. Jančuk, Malorus iz kraljestva Poljskega, je sam pisal tudi v »\Vislo«. I * o primeru teh izvrstno uredovanih časopisov je bil osnovan (leta 1891.) zbornik »Cesky Lid«, posvečen študiju češkega ljudstva na Češkem, Moravskem, Sleškem in Slovaškem. Uredništvo antropologičnega in arheologičnega oddelka je prevzel dr. Lubor Niederle, ki je znan kot pisatelj izvrstne knjige o antropologiji, kulturnoliistoričnega in etnografičnega oddelka pa dr. Cenčk Zibrt, ki se je že proslavil kot pisatelj večjih in manjših študij iz svojega predmeta. Neizmerno mar­ ljivega predhodnika in sovrstnika ima Zibrt v prof. Winterju. Časopis je hitro združil mnogo izvrstnih sodelavcev po vseh čeških krajih. Po takem so bila tla češki narodopisni razstavi tudi v znanstvenem oziru temeljito pripravljena. Resnobna znanost in narodna navdušenost sta si podali roke; ali tega še ni bilo dovolj, da se stvari tako ogromno delo, kateremu doslej ni bilo primera. Treba je tudi tako kulturnega, trudoljubivega in zavednega naroda, kakor je češki. »Narodo­ pisno gibanje« se je razširilo nazadnje med ves narod. Od 1 . 1891. -do letošnje spomladi je bilo v čeških deželah 175 (ako so doštejejo prejšnje, bilo jo vseh okoli 200) razstav in razstavit;, na katere so prihajali zastopniki glavnega odbora in provincijalnili odborov, da se pogovarjajo in določujejo,. G 82 Dr. M . Murko: Narodopisna razstava češkoslovanska v Pragi 1.1895. kaj in kako je treba zbirati; večjih narodopisnih shodov je bilo 13, predavanj o narodopisnih rečeh po mestih in vaseh jo bilo na tisoče, saj so jili samo dijaki imeli okoli 1400; sej in sejic raznih odborov seveda še več, pri čemer je še treba opomniti, da so Cehi o takih prilikah mnogobesedni govorniki. Razstava jim je torej jemala neizmerno mnogo časa in moči. Sam praški izvrševalni odbor je imel do razstave 200 sej, ali poleg njega je delovalo tam še 33 pododborov in odsekov. Poseben »Vestnik« je od 1 . 1893. vsakih 14 dni poročal o pripravah, poučeval in budil sodelavce na deželi. Seveda je tudi med Cehi ogromno razvito časnikarstvo podpiralo pri­ prave, in celo v lističih po deželi so se nahajale vedno se ponavljajoče kratice: NVC (narodopisna vystava českoslo- vanska), NMC (muzej) in NSC (společnost = drušlvo). Za svojo narodopisno razstavo je sodeloval n a z a d n j e ves narod, dobro po u č e n in izvrstno ve d on. V s I a d t e g a j e tudi bilo m o g o č e p o k a z a t i svetu ves n a r o d češki in slovaški, in tako se je priredila razstava, ka­ kršne še dosedaj ni bilo. Svetovne in deželne razstave so imele sicer že tudi narodopisno oddelke, ali povsod so se kazali le odlomki narodnega bitja, tako tudi na etnogralični razstavi v Moskvi 1 . 1867. Vendar n iti starejše romantiške niti novejše folkloristiške ideje se niso rodile na čeških tleh, ali j živo obliko, v celotno sliko so jih prestvarili najprej Cehi, in sicer tako velikansko, vkusno in krasno, da bo drugim narodom težko jih doseči, ker za tako bolj idealno delo ne zadostujejo stotisočne subvencije, ampak za to je tudi treba marljivih in sprotnih delavcev, ki ne iščejo denarnih koristi, in pa naroda, ki ni samo za svojo narodnost, ampak tudi za resno in težavno delo navdušen. Preveč prostora bi bilo treba, ako bi hotel podrobno poročati o pripravah, dasi bi to za Slovence in druge Slo­ vane bilo bolj koristno, nego opisovanje razstave same, kajti ne vem, so li celo oni rojaki, ki so razstavo videli, zadosti premišljevali, koliko človeških moči, časa in truda je bilo za-njo treba. Omenim naj torej še le važnejše reči. Mnogo pogovorov in prepirov je bilo o vprašanju, kaj se naj razstavi. Mlajši ljudopisci in sam ravnatelj Subert so mislili več ali manj le na ljudstvo po vaseh, potem tudi na obrtnike in delavce po trgih in manjših mestih. Vendar kje so tukaj meje, posebno pri tako razvitem narodu, kakor je češki? In marsikaj, kar se še danes med ljudstvom hrani, prišlo je na kmete vendar iz mest in od visoke gospode, meščanski pisatelji, umetniki in učenjaki, ki so stvarili se­ danjo češko kulturo, pa prihajajo v velikem številu iz kmetov in delavcev, ali pa so vsaj iz kmetiškega življenja zajemali Dr M . Murko: Narodopisna razstava češkoslovanska v Pragi 1.1895. 83 svoje snovi in oblike. Po takem so razni možje zahtevali, naj se program razširi na ves narod do najvišjih aristokra- tičnih slojev in na vsa polja narodove delavnosti in omike. To bi po pravem zahtevalo novo občno razstavo in pri tem še razširjeno na vse češke dežele. Križali so se seveda tudi stari romantiški (v tem duhu je napisan posebno proglas Eliške Ivrasnohorske) in novi folkloristični pojmi. Vendar se je iz vsega tega stvarilo nazadnje nekaj srednjega in zares primernega: jedro razstavi je ostal lj ud opis, ali dodani so bili kulturnozgodovinski oddelki od p ra ve k a do naših dni. Tu je bilo torej prostora dovolj za ves narod, ali nazadnje si plemstvo vendar ni postavilo svojega paviljona, in tudi socijalnodemokratiški delavci so zakrivili, da delavski stan ni bil tako predstavljen, kakor se je nameravalo. Odstopili so, ker se jim ni moglo dovoliti, da precej rdeče nabarvajo statistiko dohodkov tovarnarjev in svojih plač. češka narodopisna razstava se je imela sploh boriti z velikimi ovirami. Zaslužni in za delo sposobni starejši in mlajši možje so opešali ali se pa odstranili, ker se niso ujemali z večkrat spremenjenim programom, ali niso hoteli ali pa niso mogli zastonj žrtvovati dragega časa, ali pa so izgubili vero v uspeh vsega podjetja. Kes jim ni bilo lahko ostati vztrajnim. Razstava je bila najprej predložena za 1 . 1893., potem vsaj za 1 . 1894., ali ker je bil leta 1893. češki deželni zbor predčasno zaprt in ni mogel sklepati o podpori, morala se je preložiti na 1 . 1895. Najbolj so torej politične razmere zakrivile tako prelaganje in neko malodušnost, kar pa ni bilo slabo za dolge in težavne priprave. Kmalu po začetku pravega dela je bilo namreč proglašeno (13. sept. 1893) iz­ jemno stanje za Prago in okolico. S tem je bilo omejeno pravo zborovanja, in glavni odbor je trepetal celo za svoj život, tako da si je takoj imenoval testamentarnega nasled­ nika, katerega si je pa moral šele stvariti, da bi lahko na vsak slučaj njegovo delo dokončal. »Narodopisna společnost (društvo) českoslovanska« je bila sicer že 1 . 1891. ustanov­ ljena, ali ni začela svojega delovanja, ker je bilo treba vseh moči za razstavo; vendar v tej zadregi si jo je odbor takoj prikrojil za vsako potrebo in jo za dobo razstave šele-takrat zastavil, ko se je prepričal, da mu ipak ne preti nobena ne­ varnost. Vlada sicer ni rada videla priprav za novo razstavo, na kateri se je bala omladinskih in morebiti tudi drugih de­ monstracij, ali zabranjevala in naravnost ovirala jih tudi ni. Podpore pa, moralne in materijalne, letošnja razstava od vlado ni dobila nikake; ni ji pokroviteljstvoval namestnik grof Thun, kakor jubilejni, in država je odklonila svojo pod- G* 84 Dr. M . Murko: Narodopisna razstava češkoslovanska v Pragi 1.1895. poro, akoravno je odborov memorandum poudarjal, da je razstava tudi dobra priprava za kako bodočo avstrijsko! Še število razstavnih sreček je bilo iz 500.000 skrčeno na 200.000. Razstava pa tudi zaradi tega ni bila po godu vplivnim kro­ gom, ker je bila izključno češko narodno podjetje, pri ka­ terem ni bilo mesta deželni dvojezičnosti. Ne bomo se torej čudili, da deželna zbora moravski in sleški tudi nista dala nikake podpore, ali treba je omeniti, dajo je na Moravskem vsaj proračunski odbor predlagal. Na Slovaškem pa se za razstavo ni moglo niti javno agitirati, ker tam tiči v vsakem narodnem gibanju »panslavizem«; korporacije, društva in tudi posamezniki pa se je niso mogli udeležiti, da st; no pregroše proti celokupnosti ogrske države. S pomočjo doma­ činov je odbor tam večino predmetov nakupil, ali še izmed teh so bili nekateri pri odpošiljatvi zaplenjeni. Odbor je moral biti še zaradi tega posebno previden, da ne da ogrski vladi prilike za reklamacije pri avstrijski vladi, ki podjetju itak tudi ni bila naklonjena. Podpora je torej prišla le od deželnega zbora kraljestva češkega, od stolice Prage, od narodnih ustavov, mest in okrajev tor od požrtvovalnih posameznikov. Denarja pa je tudi bilo mnogo treba. Že I . 1898. so bili stroški preraču- njeni na 550.000 gld., ali potem je bilo treba še precej od­ dati za razne stavbe, in šele takrat, ko je razstava kazala že lep uspeh, se je odbor odločil tudi za novo fontano, tako da so stroški znašali okoli milijona gld. Trebnje tudi pomis­ liti, da na taki razstavi večinoma razstavljavci ne plačujejo za odmerjene jim prostore in da tudi instalacijski in prevozni stroški večinoma spadajo na odbor. Ker vlada ni bila razstavi prijazna, je tudi plemstvo ostalo pasivno. Nekoliko zaslugo ima ipak, da se ni proti- vilo deželni podpori (G2.000 gld.), brez katere razstava ni bila mogoča, kajti to je bila tudi moralna podpora, in šele za deželnim zborom je sledila Praga (15.000 gld.) in za njo druga mesta. Pa ne samo z ozirom na vlado se plemstvo ni odločilo za sodelovanje, ampak tudi zaradi političnega nasprotstva, ki so je med njim in večino češkega naroda močno zaostrilo. Razdraženost nekaterih velikašev je šla celo tako daleč, da odboru niso hoteli prepustiti niti zani­ mivih, nedavno najdenih izkopin. Koliko je pa ostalo kul­ turnozgodovinskih, neizmerno važnih reči v čeških gradovih! Ni bilo težko tudi pokazati, kako je živel češki plemič, po­ sebno manjši, v preteklih stoletjih, kar bi bilo posebno važno za starejšo dobo, ko je plemstvo bilo še popolnoma narodno. Pomislimo tudi, da si je ljudstvo marsikaj prisvojilo od svoje Dr. M. Murko: Narodopisna razstava češkoslovanska v Pragi 1.1895. 85 gospode in je to le dalje ohranilo. Popolnost zgodovinske slike češkega naroda je od tega gotovo trpela. Takim podjetjem, kakor narodopisni razstavi, je seveda treba tud i čislanega in visokopostavljenega predsednik a. Za take si Cehi, ki so sicer veliki demokrati, vedno radi zbirajo visokega plemiča. Ali takrat so tudi pri tem imeli svoje križe. Kakor poklican za to mesto je bil grof Jan Ilarrach, ki se šteje k najbolj narodnim aristokratom ter za narodna podjetja no samo žrtvuje, ampak tudi umeje delati in dobro voditi. Bil je res izvoljen za predsednika glavnemu odboru, ali kmalu je to mesto odložil, kakor se mi zdi vendar le bolj zaradi tega, ker se kot čist romantik') ni ujemal z mnogimi odborniki in ni bil zadovoljen, ako se ni zadosti oziralo na njegovo kompetencijo. Pri iskanju primernega kandidata morali so odborniki nazadnje seči po mladem in malo znanem, ali imeli so prav srečno roko. Dr. jur. Vla­ dimir grof L a ž a n s k y ni bil samo za parado, ampak je sam jako marljivo delal, potoval in agitiral. Bil jo tudi požrtvo­ valen in je dal češki razburjenosti, ko je moravski deželni zbor odklonil vsako podporo (budžetni odsek je vsaj 5000 gld. namesto 20.000 gld. predlagal), prvi duška z 2000 gld., tako da je zavržena podpora po njegovem zgledu bila v kratkem več kot nadomeščena. In še jedno dobro lastnost je imel: govori dobro tudi češki. Zalibog je treba to še tudi pri Cehih posebej poudarjati, saj je celo še predsednik jubilejne razstave imel težave s češčino. Grof Lažansky se je po takem lahko v odboru in med narodom popolnoma udomačil, in ni ga danes med Cehi bolj popularnega plemiča od njega. Aristokrata pa nazadnje ni bilo na častnem mestu, kjer bi ga najbolj pričakovali. Cisto narodni značaj razstave se je kazal tudi v tem, da ji je protoktor bil C. Gregor, primator kraljevskega glavnega mesta Prage. Vendar nted častnimi predsedniki nahajamo polog državnega poslanca Adamka, ki je mnogo deloval za narodopis in razstavo, in etnografa Bartoša tudi grofa llarracha in državnega poslanca grofa Arnošta 8 y 1 v a-T a r o u c c a. Poslednjega ime pa ostane zvezano z razstavo in s češkim narodopisom sploh. Možje, ki so razstavo pripravljali, so takoj mislili, da ji mora biti jeden glavnih namenov osnovanje Narodopisnega mu­ zeja, v katerega bi lahko takoj prešlo mnogo razstavnih predmetov. Za tega je seveda treba primernih prostorov, ‘) N. pr. je blagi grof že zadnja leta žrtvoval precejšnjo svoto za delo, ki dokazuje, da so pirenejski Baski — Slovani. Temu iskanju starih Slovanov po vseh kotih še vedno ni konca! Iščimo in izučujmo rajši žive! S tokrat bolje bi n. pr. denar bil porabljen za kako delo o Slovakih. 86 Dr. M . Murko: Narodopisna razstava češkoslovanska v Pragi 1.1895. dokler muzej ne dobi svoje strehe, česar pa ne bo mogoče s v koro doseči. Odborniki so se spomnili, kako se je nekdaj Češki muzej pomeščeval v aristokratičnih palačah, in imeli so hitro dve palači na misli. V prvi vrsti jim je šlo za veli­ častno Nostičevo palačo na Prikopu, na najodličnejši in naj- dostojnejsi ulici praški. Sedanja posestnika, grof Sylva-Taroucca in njegova žena, rojena grofica Nostic, ki živita navadno na svoji graščini, pokazala sta takoj, da razumeta nalogo plemstva med svojim narodom. Najlepši prostori, za katere se je še pred kratkim ponujalo bojda 20.000 gld. letne najemnine, so za deset let brezplačno prepuščeni Narodopisnemu muzeju. Tako je lahko razstavni odbor že imel seje v svojih prostorih, po razstavi pa je vse prostore, ki so bili že v začetku premajhni, takoj napolnil in popolnoma uredil, tako, da se je muzej mogel že 15. maja l. 189G. odpreti. Prekosil je druge muzeje tudi v bogastvu takih reči, ki se že dolgo zbirajo. Tako je n. pr. zbirka noš v njem samo po darilih večja nego v bero- linskem »Museum ftlr deutsche Volkstrachten« ali pa v mo­ skovskem Rumjancovskem muzeju. II. R azstavišče. Narodopisni oddelki. Kaka pa je bila razstava sama? Težko je povedati, kaj jo človek videl, še manj pa se to da opisati in oceniti. Morem torej le v glavnih potezah ohraniti spomin na veliko delo bratskega nam naroda. črez Vltavo in novi VII. okrog mesta Praškega se vozimo do Stromovke. Pri vhodu na razstavo vidimo vse kakor 1 . 1891. Na lepo razvedeni loki nas pozdravlja češki lev iz cvetlic, na njenem koncu še stoji spomenik najslavnejšega češkega kralja .lurija Podebradskega, namenjen njegovemu rojstnemu mestu. Na levo in pravo so shranjene iste stavbe, pred nami pa stoji velikanska industri- jalna palača, vzorno delo moderne tehnike, ki skoro izključno rabi železo in steklo. Na njenem stolpu se blišči na večer češka krona, pri vhodu pa vidimo kipe cesarja Leopolda v ornatu češkega kralja po jedni, cesarja Franca Jožefa po drugi strani. Tu se je predstavljala pred štirimi leti visoko razvita češka industrija. Kako je bilo mogočo to palačo in skoro vse nekdanje razstavišče napolniti z narodopisno raz­ stavo, posebno če ji je glavni smoter ljudoznanstvo, mislil sem si večkrat pred prihodom v Prago. Vendar kmalu sem se čudil, kako se je dalo toliko predmetov zbrati in razstaviti, in rad sem verjel, da je moral odbor pustiti še marsikaj v škrinjah, ker ni imel prostora dovolj, da bi se isti predmeti večkrat ponavljali. Dr M . Murko: Narodopisna razstava čeSkoslovanska v Pragi 1.1895. 87 Oglejmo si najprej jedro razstave. Tu imamo v sredini pred seboj plastične in navadne mape dežel češke krone in Slovaškega. Jednako se nam predstavljajo tudi razni kraji in mesta, potem geologija, rudninstvo, rastlin­ stvo in meteorologija čeških deže 1 . Potem izvemo vse statistične podrobnosti o Cehih in deloma tudi o Slo­ vakih (vseh je v Evropi in Ameriki 8,117.008). Ne plašijo pa vas samo številke, ampak razno mape, kartogrami in diagrami vas mičejo, da se .vendar zanimate za raznovrstno statistiko o prebivavstvu vsega Češkega, Moravskega in Sleškega in njih okrajev. Tej skrbi in temu trudu, da so vse številke nag ledno predstavijo, čudili se bomo na celi razstavi. O te­ lesnih lastnostih (antropologija) češkega naroda nas poučujejo .jednaki pomočki, potem pa mnogoštevilne foto­ grafije, slike, kostenjaki in črepinje, posebno iz starejše dobe. Potem pride na vrsto jezik češki. Na posebni mapi se skušajo določiti stara narečja po plemenih, ki so sc na Češkem naselila; sedanja narečja pa predstavljajo posebne mape, Duškova za Češko, Hartošcva za Moravo in Hendova za Slovaško. Izleženi so tudi primeri češčine iz raznih dob ter primeri sedanjih narečij. Na Češkem v zadnjih letih zbirajo dialektologiško gradivo posebno marljivo učitelji po »vzornih stavkih«, katere je sestavil prof. Dušek po zgledu nemških dialektologov tako, da se v njih nahajajo kolikor mogoče vse posebnosti, ki so v glasoslovju in oblikoslovju mogoče. Seveda je tudi treba popolnega vzorca dotičnega narečja v kaki pravljici in pa zbirk posebnih besed vsakega kraja. Izložena so tudi važnejša gramatična in dialektologična dela; delavce na teh poljih nam predstavljajo fotografije, imena zbirateljev dialektologičnega gradiva pa so zapisana na kar­ tonih, podobnih spominskim ploščam. Seveda jo bilo treba omeniti tu tudi sorodstva češkega jezika z drugimi slovan­ skimi jeziki in njih razmerja med seboj, ali to je predstav­ ljeno pomanjkljivo in tudi krivo. Cehi niso izvedeli, koliko je drugih Slovanov, iz delitve slovanskih jezikov pa se niso mogli mnogo učiti. Človek skoro ni mogel verjeti, da se na­ haja med narodom, ki je vsemu slovanstvu dal Dobrovskega in Safafika. Tudi primer, kako plitvo je vse naše »slovanstvo«! Kako si narod stavi svoje hiše, gospodarska po­ slopja, mline na vodo in veter, žage in kovačnice; kako si je slavil v prejšnjih časih lesene cerkvice, kapelice in zvonike, stare županske hiše po mestih in »rychte« na kmetih, kažejo nam najprej natančno delani modeli. Pred seboj vidimo cele »statke« (posestva) v najbolj tipičnih vzor­ cih iz različnih krajev ali pa rojstne dome znamenitih mož, kakor Jungmanna in Riegerja. Modeli so navadno tako de­ 88 Dr. M. M urko: Narodopisna razstava češkoslovanska v Pragi 1.1895. lani, da se lahko odprejo ali razložijo, in po takem imate tudi njih notranjost pred seboj. Naravno bi bilo, da sedaj idemo v češko vas, ali ostanimo v palači in oglejmo si oddelke na levi strani. Tu se nam v sredini skupno predstavlja, kako so češko in slo­ vaško ljudstvo ob delavnikih in praznikih oblači, kako si svojo obleko krasi s šivanjem, pletenjem in vezanjem. Tu imamo neštevilna oblačila, moška in ženska, od navadnih starodavnih iz domačega platna do najbogatejših iz volne, sukna in svili'. Še lepše pa se nam vsa obleka predstavlja na mnogih, neizmerno dobro izdelanih ligurinab. Večkrat se vam zdi, posebno iz daljave, da imate pred seboj žive ljudi, in ne morete se zadosti načuditi raznovrstnosti, lepoti in bogastvu narodnih noš. Tudi šege in navade češkega ljudstva so po mogoč­ nosti predstavljene. Na slavnostne dni od sv. Miklavža črez vse leto spominjajo nas podobe, popisi, maske, slavnostni ko­ lači in raznovrstno pecivo. Posebno bogati! so zbirke veliko­ nočnih jajec, pravih »pisank« kakor se govori po neka­ terih krajih naše domovine ker povsod nahajamo na njih neizmerno umetno izvedene geometrične ali pa liguralne in rastlinske motive. Kaže se nam tudi, kako si ljudstvo »mala« svoje hiše, posebno na Moravskem; vidimo podobe svetnikov na steklu, domače loko in celo lekarno, karto, igrače vaških otrok itd. Nadalje gledamo »smrt«, kako jo dekleta nosijo v vodo, in valaški »bača« (pastir) vrti z vrvjo neizmerno hitro drog ob drevo in dela pred nami sveti živi ogenj, ki ne sme ugasniti, dokler so črede v gorah. S (igurinami so nam celo predstavlja, kako se mladina shaja na prejo, in kako jemlje na Moravskem zadnje tri dni v pustu vso ob­ činsko oblast (»pravo«) v svojo roke. Najbolj pa nas mika velika skupina, ki predstavlja »kraljevo ježo« med morav­ skimi Slovaki. »Kralj« (mladenič) je oblečen kakor ženska, ovešen s trakovi in v ustih ima rožo. Po strani jezdita njegova pomočnika, tudi ženski oblečena, konji (seveda v pravi veličini) pa so med seboj zvezani s trakovi. Za njimi prihajajo, deloma še tudi na konjih, trobentači, poslanci in nabiravci. Kralj je namreč ubog in prosi milosti. Ta običaj je bil nekdaj o binkoštib na Češkem navaden, ali tudi na Bavarskem in Svabskom in sploh v zahodni Evropi je bil znan kralj prosjak (Bettelkonig). Poseben oddelek nam kaže, kaj ljudstvo čita, piše in si pripoveduje. Navzlic visokemu razvitju Guten- bergove umetnosti na Češkem prepisovali so vendar, posebno učitelji in »pismaki« do najnovejših časov molitvice, kancionale, računske, lekarske in gospodarske knjižice, zbirke pregovorov, Dr. M . Murko: Narodopisna razstava češkoslovanska v Pragi 1.1895. 89 pravljic, vraž i. t. d. Tako knjižice imajo večkrat prav lepe sličice. Listine in dopisi nam pričajo, da so Cehi’ že davno hoteli imeti vse »črno na belem«, in največji siromak je pisal večjo oporoko, nego jo danes zapušča milijonar. Izmed duhovnih knjig' so se dolgo skrivala dela čeških bratov, ali tem bolj marljivo prebirala. V novejšem času so buditelji češkega naroda seveda najbolj skrbeli za ljudstvo, ki je imelo in še ima blizu jednake vkuse in potrebe, kakor pri nas in povsod. Najvažnejša knjiga je seveda koledar, in Cehi imajo prvega tiskanega že iz leta 1489., leta 1894. pa jih je izšlo 108. Svoje hišo si je ljudstvo krasilo s »hišnimi blagoslovi« in svetimi podobicami, ki so večkrat prav neokretno izvedene, ali kažejo prosto in nepredvzeto mišljenje. O n a r o d n i pesmi, god b i i n ples u so seveda pri Cehih da posebno mnogo pripovedovati in kazati. Na razstavi vidimo najstarše zapiske narodnih pesmi, njih zbirke in zbira­ telji}, in na mapi se nam jako poučno predstavlja, kje so se našle. Ni pa se pozabilo tudi na »kramarske«, semenjske in podobne pesmi novejših časov. Med množico domačih plesov, ki jih ima češki narod in si jih je večinoma sam ustvaril, ) naha­ jamo tudi polko s celo njeno zgodovino. Znano je, da jo je izmislila navadna kmetiška deklica, Ana Chadim, hčerka krčmarja v Petrovicah poleg Selčan, ki je služila v okolici Molnika in v Kostelcu nad Labo ter se omožila z nekim dninarjem. Svoj »taneč na polo« (polovico, od tod ime, ne od Poljakov) je kazala prvikrat I. 1830. v Kostelcu. Melodijo je zložil tamošnji učitelj Jožel' Neruda, v salon pa je novi ples presadil češki deželni stanovski plesni mojster Raab v Pragi; odtod ga je prenesel v Pariz, in tako je »polka frangaise« romala potem čez London, Milan in Peterburg v beli svet. Raab je bil nazadnje plesni učitelj na dunajskem Terezijanišču, Nerudo in njegovo ženo pa so I . 1876. hudo­ delci v Vodolki, kjer je užival svoj pokoj, umorili. Zanimivi so bili dokazi, kako še danes nastajajo narodni plesi in pa pesmi, katerih očetje in matere so neznani. Ako so pomisli, da ima na Češkem že vsako srednje mesto svoj listič, moramo se pač čuditi, kako se še nahajajo »pesniki«, ki stavijo svojo luč pod mernik. Da takih pesmi ne dela ves narod, kakor se je nekdaj mislilo, nam jo danes že popolnoma znano. Bogata je seveda zbirka glasbenih instrumentov, in čudimo se, kako so se nekateri, kakor n. pr. dude, še do danes ohra­ nili med ljudstvom, ki je v glasbi tako razvito. Na razstavi nas bodo »dudaki« še večkrat razveseljevali. * ) Dr. < 3 . Ž ibrt (Jak se kdy v Čeehach tancovalo, v Pragi 1891) je naštel v celem 7 plesov na avstrijskem Sleškem, 17 na Slovaškem, 133 na M oravskem in 193 na Češkem. 90 Dr. M . Murko: Narodopisna razstava češkoslovanska v Pragi 1.1895. So bolj žive in zanimive slike nego sistematični o d ­ delki predstavljajo nam krajevni in plemenski raz­ delki ob stenah. Vse, kar že dosedaj znamo, je tu v celoti zbrano; k teinu pa so še dodane vse kulturnozgodovinske stvari, katere so za kateri kraj ali pleme po mestih in vaseh važne. Za­ četi moramo zopet na levi strani in tukaj bomo hodili po čeških krajih od vzhoda na zahod, kajti v tem redu so se tudi ohranile prvotne narodove osebnosti. Najprej se čudimo lepoti in bogastvu ogrsko-slovaškega oddelka, posebno oble­ kam, domači posodi in orodjem. Ne manj pisana in popolna je razstava moravskih Slovakov. Med drugim vidimo cel prizor s slovaškega trga (semnja), ki nam v prekrasnih ligu- rinah predstavlja noše iz krajev okoli Kyjova, Ogrskega Broda in Ogrskega Gradišča. Akademični slikar Jožka Uprka pa nam je zbral cel »salon« svojih slik iz slovaškega živ­ ljenja, med katerimi je »Romanje k sv. Antonu« znano že po vsem svetu. V tem oddelku lahko tudi prvikrat opazu­ jemo notranjost hiš. Mize, stoli, škrinje, bogato opravljene postelje i. t. d., vse se nam kaže v resnični podobi, in izvrstno delane figurine nas spominjajo na ljudi, ki žive med temi predmeti. Prvo ceno bi pa jaz prisodil oddelku »Valašsko«. Severo­ vzhodna Morava je ustvarila zares vzor narodopisne raz­ stave; njen oddelek je bil najbolj popoln, sistematičen in znanstven, tu je res predstavljeno vse, kar moro kraj in njega ljudstvo v vsakem oziru karakterizovati. To že bolj planinsko in nekoliko gotovo z rumunskimi pastirji pomešano pleme, ki se mora bolj boriti z naravo nego drugi Moravani, ima poleg svojega ponosa tudi neko posebno energijo. V sredini razstave nas spominja več kot stoletna zibelka l*a- lackega, da se je »oče naroda« narodil med ljudmi, ki pra­ vijo o sebi »my zme naši Valaši«, kar se nekako sliši tudi iz njegovega gesla: »Svoj k svojemu«. Crez moravske meje gremo za kratek čas k Slezanom na Opavskom in Tešinskem, kjer češki živelj prehaja v polj­ skega, potem se vrnemo na Moravsko k lianakom, ki ne skrivajo svojega bogastva in svoje imenitnosti v češki pre­ teklosti, kajti njihovi so Komensky, Blahoslav in v novejši dobi Sušil, od tod pridemo v okolico Urna, za katero se je pobrinilo največ žensko društvo »Vesna«, in pri zahodno- moravskih Horakih zapustimo v narodopisnem oziru naj­ zanimivejše kraje. V oddelkih iz kraljestva češkega ne nahajamo več tako raznovrstnih in starih noš ter prvotnih razmer v ljudskem življenju, ali čudimo se vendar, kako se tudi tukaj v raznih Dr. M . Murko: Narodopisna razstava češkoslovanska v Pragi 1.1895. 91 krajih, posebno pa na bavarski meji okoli Plzni in Doma- žlic (od tod so noše v »Prodani nevesti«) ljudje oblačijo po starem, bogato in lepo. Sicer pa tudi v drugih krajih moški in ženske skrbe, da njih novodobna obleka hrani marsikaj starega in narodnega. Posebno pa se ceno raznovrstna ženska ročna dela. Kakor nikjer so poleg vasi tukaj zastopana ludi mesta v neštevilnih predmetih, slikah, fotografijah, spisih, zemljevidih i. t. d. Tako lahko opazujemo, da je bila Češka vedno imenitno kulturno središče v srednji Evropi. Vsi mo­ goči tuji vplivi so tukaj zaporedoma vladali in se križali. Tako je na primer za značaj ženskih noš važno, da se je v njih večinoma ohranil rokoko. 'V teh oddelkih vidimo po takem tudi mnogo zgodovinskega, še bolj pa se nam kaže ogromen napredek sedanje češke. Najbolje je tukaj pred­ stavljen srednječeški okraj Hlinsko, kar je zasluga državnega poslanca Adamka. Tukaj je res zbrano vse, karkoli vam more pričati o preteklosti in sedanjosti vsega okraja. Podobno sistematično razstavo iz vasi in mest ima še Slanski okraj v posebnem paviljonu. Še bolj skupno podobo o življenju češkega ljudstva pa dobimo, ako zapustimo glavno palačo in idemo navzdol v češko vas. Za drevoredom, ki deli gornje razstavišče od dolnjega, bili so pred štirimi leti veličanstveni paviljoni češkega plemstva, ki je tu kazalo svoje visoko razvito gospo­ darstvo; letos pa je zavzelo te prostore češko ljudstvo. Ta zunanja sprememba je bila neizmerno značajna za vso raz­ stavo. Tu smo popolnoma na kmetih. Pri vbodu je postavil vaški umetnik iz južne Morave križ, na katerem vidimo vse muke Gospodove, poleg njih pa še monštranco, božji grob, Adama in Evo in še marsikaj drugega. Vas sama ima okroglo jajčnato obliko in šteje v celem 24 stavb. V sredini stoji stara lesena cerkev iz okolice Pardubic, kakršnih je že malo med Cehi. Še ta cerkev je bila obsojena, naj izgine z zemlje, ali arhitekt Sochor si je izprosil milost, da jo sme on po­ dreti. Vse notranje dele prenesel je semkaj na razstavo, pokriti vhod črez potok, stolp in podstrešje pa je postavil po svojih študijah o takih starih stavbah. V tej obliki ostane še dolgo časa na svetu, kajti olomuški knez in nadškof jo je podaril neki vasi svoje škofije. V jedni iz kmetiških hiš v vasi nahajamo tudi staro leseno šolo z vsemi posebnostmi, o katerih ve današnji svet že prav malo. Dalje najdemo star mlin, ki je do najmanjših podrob­ nosti ponarejen, kovačnico, moravsko slovaško vinsko klet in ribarno. Iz malega ribnika pri cerkvici nam ribič lovi ribe in rake, v njegovi koči pa nahajamo cel muzej ribarskih orodij, in izkušen starec plete pred nami nove mreže. 92 Dr. M . Murko: Narodopisna razstava češkoslovanska v Pragi 1.1895: Hišo v vasi pa so presajene semkaj iz vseh češko­ slovaških krajev. Nekatere so postavili domači tesarji popol­ noma po svoji navadi, druge pa arhitekti, ki so marljivo študirali vse posebnosti svojega okrožja ter ustvarili neke idealne hiše, pri katerih nahajamo vse, kar je /,a dotične kraje značajno. Strokovnjaki so se o tem mnogo prepirali, in moramo jim pritrditi, da mnogi arhitekti niso znanstveno postopali. Resnično je, da takih hiš, ki bi imele vse, kar tukaj vidimo, nikjer ni. Sicer pa tudi tukaj dobivamo občne pojme o stavbinski umetnosti češkega ljudstva. In kake raz­ like vidimo na tem majhnem prostoru! Od siromaških slo­ vaških »clnilup«, od »kopaničarske izbe« drvarjev na morav- sko-ogrski meji, v kateri ne najdemo niti žreblja, pridemo do moravskih bogatih »gruntov« in do kmetiških dvorov na češkem, v katerih se večkrat prav gosposki živi. Citamo sicer tožbe, da stare lepe stavbe ginejo, ali vidimo pred seboj tudi tako starino, da imajo kmetje na Sleškem še danes posebne kamrice in hleve za vojake. V sobah, kamrah, kuhinjah, v podstrešjih in na dvo­ riščih je seveda vse kakor v resnici. Ljudje se nam sem- tertja predstavljajo le v ligurinah, večkrat pa imamo tudi žive prod seboj. Tu nam kaže moravska babica, kako slika hiše brez vzorcev iz glave, tam nam delajo umetno pisanke; drugod nam ponujajo domačo kolače, večkrat pa zajdemo v krčmo, kjer nam igrajo, pojejo in plešejo, daje veselje. V jedili siromašni koči najdemo celo novorojenčka, ki je za­ gledal beli svet na razstavi. Ne vem, katero številko bo imel v krstnem listu, ali če so stariši varčni, mu lahko prihranijo lopo doto, kajti mnogi obiskovavci, posebno dame, no pri­ hajajo zastonj glodat, kako rastejo otroci pod ubožno streho. Zunaj in znotraj pa nahajamo povsod red in čistost in neko resnobno vedenje. Z druge strani pa je realizem tako daleč dOtiran, da na nekem dvorišču vidimo tudi pripetega pra­ šička, o katerem hudobni jeziki pripovedujejo, da si ga odbor redi za božič; v valaškom oddelku pa je tudi ta prepotrebna žival sama svoja ter se sme svobodno po kaluži valjati in rvati, kjer moro. Valahi so se namreč tudi tukaj posebej pokazali in nad drevoredom postavili svojo kočo z gospo­ darskim poslopjem, svojo sušilnico, žago, kovačnico, salaš (pastirska koča v gorah) in seveda tudi — svojo krčmo. Pri vhodu v vas pa je postavil slikar A. Liebscher »valaško madono«, to je kapelico, kjer so v duhu narodnih pesmi in pripovesti na treh slikah predstavlja rojstvo Gospo­ dovo. Kapelica ostane na gori Radhošt, katero je v mladih letih opeval l’alacky. Dr. M . M urko: Narodopisna razstava Ceškoslovanska v Pragi 1.1895. 93 V vasi se čudimo marsikaterim starodavnim posebno­ stim. Priznati moram, da sem bil neizmerno iznenaden, ko me je šele narodopisna razstava poučila, da so se ostanki jugoslovanske zadruge ohranili med Slovaki, in sicer najbolj med takimi, kakršne še mi v naših krajih večkrat vidimo. Vsak »glažar«, ki priroma s svojega Slovenskega (Slovaškega) v našo slovensko domovino, je iz trenčanske stolice (župa­ nije). V nerodni, ubožni kotlini med visokimi gorami na meji med trenčansko, nitransko in turčansko stolico leži vas G iČ - many. Tukaj in pa na meji turčanske stolice proti Moravi, V Lazih in okolici najdemo še stara »gazdovstva«, in čič- rnansko gazdovstvo vidimo kol najbolj tipično na razstavi. Tu živi več rodbin pod jedno streho; najstarši člen je »gazda« in vlada s svojo »gazdino«, semtertje je pa najstarši mož gazda, žena najmlajšega pa gospodinja. Tema so vsi drugi med seboj ravni členi podvrženi. Gazdove skrbi so večkrat prav velike; svoje vladarstvo on rad odstopi tudi mlajšim sposobnejšim močem. V nekaterih gospodarstvih pa prehajajo gazdovstva v obrokih s člena na člen. Solastnik more postati vsak moški člen, ki prestopi 24. leto. Nepremakljivi imetck je skupen in nerazdeljiv, denarni do­ biček pa si členi dele vsako leto po ravni meri. Gazdovstvu je treba mladih delavskih moči; zaradi tega se mora vsak novi člen ženiti. Nevesta ne dobiva nikakih nepremičnih stvari, zato pa gotov denar in veliko obleke, dvajsetem oblačil in še več. Lep primer, kako so si ljudje povsod po­ dobni; vsakdo hoče imeti svoj imel,ek in se ž njim ponašati, kolikor se le da. A ko ni zadosti moških v domu, vzame se samo v potrebi po skupnem posvetovanju »prislupnik«, ki se v domu oženi. V vasi »Cičmany« imajo vse združene rodbine jeden velik dom. Pri tleli je »čermi jizba«, kjer po dnevu vsi delajo in jedo. Tu jim gospodinja tudi kuha, za kar ima peč in poleg peči ognjišče, nad katerim visi kotel. Okoli sten so klopi, proti peči v kotu pri mizi najdemo jedno ali dve klopi tudi za starce in za mladež. Pri izbi sla dve »komori«, napolnjeni domačega orodja in pridelkov. Na vrhu pa so tri, navadno štiri komore za ženske. Na koliko so le stavbe, kakor misli mladi slovaški arhi­ tekt Jurkovič, pravi tip lesenih staroslovanskih, dokler so še naši predniki v zadrugah živeli, bilo bi treba še natančneje pre­ iskati, kajti pri Jugoslovanih se navadno za vsako rodbino dostavi nova. hišica za-se. Kdor prestopi hrvaško mejo na Štajerskem, lahko že od daleč spozna vasi, v katerih so se še zadruge ohranile ali pa šole pred kratkim razdelile. Da zadruga ni bila samo slovanska uredba, ni treba danes več 94 Dr. M. Murko : Narodopisna razstava češkoslovanska v Pragi 1.1895. dokazovati. Izgubila pa so je povsod iz jednakih vzrokov, kakršni se z žalostjo opazujejo tudi pri Slovakih. Koliko je treba previdnosti pri takih občnih sklepih, naj še pokaže drug primer. Med Horaki v gorskih krajih olomuških in brnskih ima vsaka hiša svojega rodbinskega svetnika, po katerem se vedno krsti najstarejši sin. To bi marsikateremu romantiku zadostovalo, da v hišnem patronu pri Srbih in Moravanih vidi tako nekaj praslovanskega, vsaj iz dobe Cirilove in Metodove, ako ne iz pogansko. Zadnja trditev bi še bila bolj verjetna kot prva, ker svoje domače božke ali vsaj duhove so tudi Slovani imeli: po takem bi domači svetniki lahko bili takozvani kulturni prežitki. Vendar kakor v mnogih slučajih, kjer se je prej iskalo Bog ve kaj poganskega, imamo tudi tukaj nekaj celo krščanskega in morebiti precej poznega pred seboj. V srednjem veku je imela vsaka vladarska hiša svojega patrona. Nekak red v dajanju imen se nahaja po mnogih krajih (n. pr. po starem očetu) in se lahko popol­ noma samostalno razvija, ker so zato povsod jednaki pogoji. Tako se n. pr. v ponemčeni češki in popolnoma nemški aristokraciji hranijo od roda do roda čisto češka imena, kakor Zdenko, Jaroslav, Jaromir, Rohuslav itd. V vasi imamo poleg drugih zabav proti večeru tudi gledališče. Ne mislim na diletante, ki se na Češkem pogosto nahajajo, ampak tu je samo jeden igravec za sceno, ki go­ vori v raznih glasovih in vlači semtertje viteze in razboj­ nike, hudobno brate in nemilosrdne očete, nesrečne ljubčke in nezveste žene. Takih gledaliških »ravnateljev« z mario­ netami roma še do danes po čeških vaseh kakih 60. Na staro vaško oblast nas spominja »rychta«. To je jednonadstropna stavba v duhu starih, lesenih mestnih in vaških občinskih hiš. V zidanem pritličju je krčma s staro- češko kuhinjo, in tu se vedno igra in pleše tudi po stari češki navadi. Po starinskih stopnicah pridemo v prvo nad­ stropje v »konšelsko« dvorano, kjer se nam s ligurinami pred­ stavlja vse »rihtarsko« uradovanje. Starih rihtarjev, »konšelov« (v tej obliki so mogočni rimski consules prešli v našo čase!), biričev in njih posebnih pravic danes ni več v vasi, pač pa se z nova oživljajo v mestih. Tu imate zopet primer češkega društvenega življenja: celo »rychlo« so namreč dali postaviti »baračniki«; pred 14 leti so nastala v obrtniških krogih društva z namenom, da hranijo starodavno kmetiško življenje. Dohodki njih »po sosedski« prirojanih zabav, med katerimi so tudi »posviceni« (= žegnanje) in romanje, žrtvu­ jejo se »Matici šolski«. Ko smo videli, kje in kako živi češko ljudstvo, moramo tudi izvedeti, kaj in kako dela. To se nam je o marši- Dr. M . Murko: Narodopisna razstava češkoslovanska v Pragi 1 1895 95 katerem kraju že pripovedalo v njegovem oddelku, ali tudi skupno se nam predstavljajo večinoma v nekdanji »češki halupi« zemljedelstvo, živinoreja, bčelarstvo, vrtnarstvo, go­ zdarstvo in lov. Tu imamo modele gospodarskih poslopij in strojev, statistiko, diagrame in mape, iz katerih izvemo, kako se v posameznih krajih zemljišča uporabljajo, kaj donašajo, kako so zadolžena itd. Razen tega je osrednje gospodarsko društvo za kraljestvo češko prirejalo v raznih obrokih od začetka do konca razstave izložbe gospodarskih strojev in orodij, živine in plodov. III. Kulturnozgodovinski oddelki. Na razstavi pa se nam predstavlja tudi ostala ročna in duševna delavnost vsega češkega naroda, ali no samo sedanja, ampak tudi pretekla. Tako smo prišli do kulturno­ zgodovinskih »dodatkov«, ki pa niso manj važni nego ljudopisni oddelki. Za Slovana, ki se hoče poučiti o napredku in moči češkega naroda, nahaja se prav za prav tukaj največ zanimivega. Iz vasi pojdimo najprej v »Staro Prago«. Tudi misel Stare Prage n i izvirna, ali Pražani so segli dalje nazaj nego Parižani in Dunajčani; tudi so svoje delo prav resnobno izvedli in ga niso preveč porabili za krčme in prodajalnice. Vzeli so iz Starega mesta Mali trg iz slavne dobe, ko je cesar Hudoll' stalno v Pragi prebival, torej s konca 16. stoletja. Vendar podobe takratnega »rynečka« niso našli, in tako so arhitekti morali marljivo študirati sedanje hiše, podobe iz prejšnjega stoletja in zgodovinske vire. Praga se lahko ponaša, da je njena zgodovina od VI. Tonika preiskana in popisana (dosedaj 10 knjig), kakor malokatora druga, v novejšem času pa različni strokovnjaki dopolnjujejo ta občni obraz. I’o takem smo dobili Staro Prago, ki morebiti ni bila v vseh podrobnostih istinita, pač pa v svoji celoti. Gotika, ki je zapustila Češki toliko slavnih del, mora se že umikati italijanski renesansi, ali oba sloga sta si še mogočna soseda. Lepe hiše so si stavili stari Pra­ žani, ne tako suhoparne kakor mi; svetle in tudi zložno sicer niso mogle biti, ali živelo se v njih ni slabo. Tako se je n. pr. leta 1575. v hiši pri »zlatem kolesu« — seveda ima tudi na razstavi vsaka hiša svoje zgodovinsko ime — na­ štelo samo pri jodui rodbini 240 blazin in duhen! In kako živahno in veselo sploh je bilo življenje na tem trgu! Ba­ varski princ Ferdinand je leta 1578. tu v štirih tednih po­ trosil 50.000 gld., za ono dobo ogromen denar. Sicer pa so v teh hišah živeli tudi prav mešani ljudje, tudi taki, ki so 96 Dr. M . Murko: Narodopisna razstava češkoslovanska v Pragi 1.1895. »na dan« delali in samo ponoči hodili semkaj »spat«. Blizu cerkve sv. Linhartu pri »zlatem konju« pa je v starih listi­ nah zapisan colo »Franciscus Rrancaleon 1 ’alaeologus«, štal- mojster Vojteha Kaplifa, torej vsaj na videz potomec bizan- tijskih cesarjev, ako ni bil ktvk sleparski klativitez. Od zunaj je bilo v Stari Pragi vse izvrstno ponarejeno; samo tako daleč realizem ni šel, da bi se tudi nesnage iz hiš na ulico spuščale. Znotraj pa smo mogli samo pritličja opazovati. Poleg krčem smo videli prodajalnice in meščansko kuhinjo 16. stoletja (priredilo jo je društvo »Domačnost«), v kateri je bilo vse pravo in izvirno. V domu »v raju«, kjer je bila prva lekarna za dobo Karla IV. od laškega magistra Angela ustanovljena, priredilo je društvo farmacevtov za kraljevino češko s pomočjo mnogih lekarnarjev lekarno in latinsko kuhinjo iz 16. stoletja, po kateri se je človek kaj plaho oziral; posebno strašna je bila velika zver, ki vas je hotela v lekarnici s stropa požreti. Po takih »krokodilih« — tako se je imenovala pošast v katalogu si je lahko ljud­ stvo ustvarjalo »lintverne«. Zanimivo je bilo tudi ogledati, kako so stari Cehi delali denar! Seveda so nam v ponov­ ljeni »mincovni« kovali samo medalje, katere smo si lahko kupili za spomin. Tud i j e d r o kult u r n o z g o d o v i n s k i razstavi je v glavni palači, in sicer na desni strani. Tu nas najprej zanima književnost. Njen razvitek do najnovejše dobe je hotel literarni odbor kvantitativno in kvalitativno predstaviti, pri čemer so kakor povsod posebno pomagale mlade moči. Preglede čeških knjig vseh strok smo imeli v precej popolnih zbirkah, ali bolj poučni so bili diagrami, katerim smo se posebno tukaj čudili, kajti bilo jo treba pomisliti, koliko dela je bilo ž njimi. Z navpičnimi in vodoravnimi črtami, s palicami v raznih barvah in s krogi se nam je predstavljal razvitek češke književnosti. Tu smo videli na diagramih, kako je stopalo in padalo število čeških bogo- slovskih, katoliških in evangeliških knjig, in kako je v no­ vejšem času zopet naraslo. Istotako se nam predstavlja posebno za novejše čase pravniška, zdravniška, lilosolska, staroklasična, češka slovniška in literaturnozgodovinska književnost, svetovna poezija v čeških prestavah, duhovna poezija, beletristika (v letih 1800- 19 69 spisov, 1880—89 1375), glasbena, zgodovinska, životopisna, .zemljepisna, mate- matičnolizična, kemična, narodopisna, inženorska, risarska, krasnopisna in tesnopisna, zemljedelska, vojaška, telovadna, ognjegasilska in ljudopisna književnost. Posebne diagrame imajo almanahi, koledarji in časopisi. Prvi pravi časnik iz­ šel je lota 1672; v 1 . 1848—49 jo število časnikov kakor Dr. M . Murko: Narodopisna razstava češkoslovanska v Pragi 1.1895. 97 povsod naenkrat jako naraslo in potem zopet padlo; velik napredek se opazuje zopet od leta 1870.: takrat je izhajalo čeških listov 72, 1 . 1894. pa je bilo njih število 528! Povsod vidimo, kako važnost za prerojenje češkega naroda so imele knjige in časniki. Ravnatelj Madiera je pa še nazadnje priredil velik dia­ gram, na katerem se je vsa češka književnost po glavnih dobah predstavljala. Na veliki mapi je človek po večjih ali manjših barvanih palicah lahko sodil, kako so se n. pr. Cehi v svoji takozvani zlati dobi najbolj zanimali za bogoslovske spise, tako da jih v najnovejšem času šele po ustanovljenju češke bogoslovske 1'akultete komaj dosegajo. Čudimo se, kako so se tudi pri Cehih nekatere važne stroke le malo negovale, in kako se je .to v najnovejšem času na srečo zboljšalo. Za čisto znanost v svojem jeziku so se Cehi sicer brigali že od 1.1821., ko sta prof. Purkyne in Presl osnovala časopis »Krok«, delo­ vali so pridno v vseh strokah, ali vidi se, kake skoke dela znanstvena književnost po ustanovitvi češke tehnike, vse­ učilišča in akademije. V kvalitativnem oziru se je moral odbor precej omejiti. Skušal je, da predstavi glavne pisatelje češke, dasi so skoro vsi spomeniki o Dobrovskem, bafafiku, Kollarju in Havličku zloženi v češkem muzeju, od koder se niso izposodili. Po­ srečilo pa se je vendar odboru, da je tudi o njih marsikaj zbral. Pri drugih ga je posebno podpirala pieteta in dobra volja sorodnikov. Tako so nasledniki sami neizmerno, na- gledno predstavili delavnico imenitnega liziologa Purkynja, tovarnik J. Frič pa delavnico in burno življenje svojega očeta J. V. Priča. Z znanjem in vkusom je priredil dr. Jakubec dvo­ rano Nerudovo, Palackega in Jungmannovo ter oddelek Ilaikov in Krbenov, prof. Bily dvorano Celakovskega, Dora llanuševa pa oddelek J. .!. Ilanuša. Tu ste videli slike, kipe in celo ligurine teh mož z licem iz voska, njih dela, roko­ pise, pisma, listine, ki pričajo o važnih dogodkih njih živ­ ljenja, njih odlikovanja i. t. d. Posebno poučne pa so bile imenovane delavnice in dvorane, pri katerih se vam je zdelo, da ste prišli čeških velikanov obiskovat. Tu ste opazovali aristokratičnega Palackega in njegovo trdo roko v rokopisih, tam .lungmanna, kako je preživel na vrhuncu svoje slave poslednja leta svojega življenja. O podrobnosti, o kateri nisem nikoli čital v njegovih životopisih, poučil me je kolofonij na njegovi mizi: Jungmann je namreč v svojih svobodnih uricah prav pridno godel. Tu vidimo Celakovskega, katerega je po težkih pesniških in pisateljskih skušnjah nazadnje znanost tudi precej dobro redila, tam priprostega Nerudo, v katerega knjižnici je ostalo mnogo od novejših pisateljev mu podar­ 7 98 Dr. M . M urko: Narodopisna razstava čoškoslovanska v Pragi 1.1895. jenih knjig — nerazrezanih. Marsikateri domišljavi pisateljček sc je lahko tukaj prepričal, kako ga je cenil Neruda. Videli ste tudi mape z rojstnimi kraji pisateljev na Češkem, Moravskem in Sleškem. Razni diagrami so kazali vpliv tujih smerov na češko literaturo, žalibog samo do leta 1620., naraščaj čeških pisateljev v novejši dobi, razmerje med pesniško, znanstveno in poučno književnostjo v izvirnikih in prevodih, prevode iz slovanskih jezikov in iz češkega jezika v slovanske. Celemu oddelku pa je bila dodana čital­ nica, v kateri so se nahajali časniki, časopisi in važnejša draga dela. Vsakdo se mora čuditi visokemu razvitku češkega tiskarstva in reproduktivnih umetnosti, kajti nekateri zavodi se lahko merijo s prvimi v največjih evropskih središčih. Kakor literatura, predstavljalo se je tudi gledališče in glasba. Imponirala je seveda razstava »Narodnega divadla«, ali zanimivo je bilo gledati nazaj, kako so se mu tla pripravljala. Pretresel vas je pogled na izbico, v kateri je v Plzni umrl Jožel' Kajetan Tyl: mož, ki je toliko storil za prebujenje češkega naroda kot igravec in pisatelj, ki se je po vsakem ponesrečenem poskusu z nova navdušeno lotil svojega dela, piše pred vami na škrinji ali prav za prav na veliki kišti, kajti nima niti mize. Neštevilne glediške družbe so se ustanavljale po čeških mestih in trgih, propadale in se na novo rodile; danes ima »Jednota českeho hereetva« (dru­ štvo čeških igravcev) ‘ 20 odsekov po čeških krajih. Posebni razstavi še imata mestno gledišče plzensko in narodno brnsko, ali tudi o drugih izvemo marsikaj. Ne manj važna pa so še danes društva čeških diletantov. Češke zabave si tudi v vaseh ne morete lahko misliti brez domačih igravcev. Kakor povsod, se Cebi tudi tu organizujejo, in njih »Ustfedm Matice divadelnich ochotniku českoslovanskjrch«, ustanovljena leta 1886., šteje nad 100 društev. V diagramih se nam predstavlja repertoir, finančni uspeh, sedanji stan in razvitek čeških diletantskih gledišč, in njih mesta so še na posebni mapi zaznamovana. V glasbenem oddelku se nam kaže, da so Cehi že v 18. stoletju imeli imenitne skladatelje, med katerimi je spadal Jožef Mysliveček k najbolj priljubljenim v celi Italiji, Jurij Benda pa na Nemškem; tudi so imeli imenitne goslarje in pianiste. Glasbeno življenje na Češkem je bilo sploh visoko razvito. Znano je, da je Mozart napisal Don Juana za Prago; v letu 1811. se je tam odprl prvi konservatorij v srednji Evropi (tako ima Praga tudi prvo vseučilišče in tehniko), leta 1830. pa mu je bila dodana šola za orgljarje. Glasba in petje tudi pomagata narodnemu prebujenju, in danes se lahko Cehi ponašajo s takimi narodnimi in v Dr. M . Murko: Narodopisna razstava čeSkoslovanska v Pragi 1.1895. 99 celom svetu priznanimi skladatelji, kakor Smetana, K. Bendi, K . Dvorak, Zd. Fibich, katerih podobe, dela in trofeje nam razstavljajo. Med goslarji so uživali in uživajo evropsko slavo Jožef Slavfk ( - J * 1833), Ferdinand Laub (-|- 1835) in Fr. Ondfiček. Seveda, niso pozabljena tudi pevska društva, ki so toliko storila za prebujenje češkega naroda, in posebna mapa nam kaže, kak > so razširjena. Cehi so v slovanskem svetu in drugod znani kot narod arhitektov in in že n orje v. Treba pa je tudi vedeti, da so k temu največ pomagale šole in da je praška tehnika za pariško najstarša v Fvropi. Iz starših slogov se nam najbolj predstavlja gotiški, kije postal za Cehe zares nekako naroden in jim je zapustil najlepše spomenike, kateri se v zadnjih časih obnavljajo z veliko pieteto in s strokovnjaškim zna­ njem. Razstava prof. Mockra iz treh dob češke gotike se končuje z modelom prednjega zvonika katedrale sv.Vita, ki se bo še na koncu tega stoletja pokazala v novi velikanski obliki. Drugače ta oddelek ni popoln in predstavlja se nam v njem le staviteljstvo naše dobe. Najbolj nam novodobni razvitek kažejo praška okolična mesta. Tako so si Vinohradv, katerih razvoj se nam v šestih dobah predstavlja od leta 186G., ko so imeli 57 hiš, do leta 1895., ko je njih število naraslo na 848 (prebivavcev 40.000), zgradili cerkev sv. Lud- mile za 384.01)0 gld., krasne in velikanske šole (meščanska šola za dečke in ljudska na Smotanki je stala 250.000 gld.!) mestno hišo, narodni dom (za 470000 gld.), okrajno sodišče (za 130.000 gld.) in mestno vodarno. Načrti in diagrami cest na Češkem nam kažejo, da se ta razvita dežela šteje med najnaprednejše poleg Belgije in Francoske. Prvi poskusi z železnicami na kopnem so se delali na Češkem, in tam je bila res zgrajena prva, sicer samo konjska iz Budejovic do Linča (koncem leta 1832.), na kar spominjajo izleženi Gerstnerjevi spisi. Sedanji neizmerno visoki razvitek čeških železnic nam seveda kaže poseben diagram. Vse za železnice potrebne in tudi druge stroji; delajo si Cehi doma in posebno ponosno poudarjajo, da so nazadnje tudi pri stavbah železnih mostov popolnoma iz­ tisnili tujo konkurencijo, ki je na tem polju najdalje trajala, in da danes sami uspešno tekmujejo tudi s tujimi tvorni- caini daleč za avstrijskimi mejami. Iz drugih strok je danes posebno razvita elektrotehnika. Glavni začetnik je tu Fr. lvrižik, katerega svetilnice so razširjene po vsem svetu. Velik oddelek nam je predstavljal dragocene spomenike umetelne obrtnije in industrije. Tu smo imeli zgodo­ vinsko in sistematično zbirko našivkov (pleti 1 in vezil), oblačil in čipek. Tu in pri pohištvu razstavljene reči pa niso starše 7 * 100 Dr. M . M urko: Narodopisna razstava češkoslovanska v Pragi 1.1895. od 17. Stoletja. Raznovrstnosti ženskih ročnih del se tudi tukaj čudimo, skoro vsak kraj ima svoj slog', posebno na Moravskem in Slovaškem. Tu in še potem v muzeju v Tur- čanskem Sv. Martinu sem se čudil, kako imajo Slovaki razne načine vezanja in pletenja ter povsod svoja izvirna imena. Ne verujem sicer, da so je ta umetnost samostalno razvila, in še manj, da so njene tradicije skupne vsem Slovanom, ampak njen početek imamo iskati na vzhodu, od koder je prešla, k jugovzhodnim slovanskim (pr. popolnoma turško terminologijo pri Hrvatih, Srhih in Bolgarih) in drugim na­ rodom. Vendar to je jasno, da so Slovaki in Moravani — na koliko so tudi Cehi v kraljestvu imeli jednako ornamentiko, še ni dokazano — k njim zanesene početke samostalno in izvrstno dalje razvijali. Marsikaj jo dolgo let potovalo s Slo­ vaškega v tuje dežele, da se je potem vračalo v modnih žurnalih kot tuje delo. Tako se pa tu ljudska umetnost, ki že umira, zopet oživlja, in tu se nam kaže tudi pot, kako se ohrani, kar se da ohraniti. Na Češkem že danes ni več narodnega čipkarstva, vse se dela po vzorih, katere kupci delavkam predlagajo, in prepričan sem, da se bodo narodni motivi in ornamenti med Cehi in tudi drugod razširili. Pri pohištvu lahko opazujemo, kako se tudi ono po modi in po novih potrebah menja. Kiparska, rezbarska in kovaška dela so večinoma iz cerkev in nam pričajo, da je katoliška protireformacija razvitku cerkvene umetnosti, posebno pa kiparstvu, bila jako ugodna. Odlične so sličice v starih čeških rokopisih do IG. stoletja. Znamenita dela imamo posebno v kancijonalih. Se v 18. in celo v 19. sto­ letju nahajamo pisane molitvice s sličicami v vsaki vasi. Najlepše take spomenike imamo med moravskimi Slovaki, in njih slog je jednak ornamentiki na pohištvu, našivkih in pisankah. Lončarska dela so večinoma iz 17. in 18. sto­ letja, ali pa do novejših časov s kmetov. Tudi tukaj se odlikujeta Moravsko in Slovaško. Češko steklarstvo, ki je danes po celem svetu znano, razvija se v tej meri šele od 17. stoletja. V kronologičnem redu se nam predstavlja, kako so Cehi delali denar, medalje in pečate. Govori se nam tu še o razvitku in slogu stavbenih del. Že do sedaj smo se v duhu večkrat prestavljali v cerkve, ali imamo še tudi poseben oddelek, kato­ liški in protestantski. V katoliškem nas mikajo po­ sebno spomeniki na češke patrone iji zakladi svetovidski, ki so po dovoljenju kardinala nadškofa Schoenborna takrat tudi prišli na razstavo, česar ni bilo mogoče doseči 1 . 1891. Na mapah in diagramih se nam predstavlja razvitek kato- Dr. M M urko: Narodopisna razstava čoškoslovanska v Pragi i. 1895. 101 lisko cerkve, bratovščin in katoliških društev med Cehi; v podobah vidimo za narod zaslužne duhovnike, romarska mesta in njih mapo; potem zbirko čeških madon (božjih mater), devooijonalije in bogoslovno literaturo, staršo in novejšo. Neizmerno zanimiv je v posebnem paviljonu stopimo malo iz razstavne palače - evangeliški oddelek zaradi bogate zbirke husitske in češkobratske književ­ nosti, ki je imela tako slavno ulogo v razvitku češkega jezika in slovstva. Seveda se nam na mapah, diagramih in slikah predstavlja zgodovina evangeliške cerkve med Cehi. Poseben odsek ameriških evangeliških cerkev pa nam kaže, kako se je tudi med češkimi kolonisti, med katerimi ni mnogo evangelikov, razširilo sektantstvo. V pravniškem oddelku nam lahko Cehi kažejo, daje v njih pravu do obnovljenega deželnega reda (1 . 1627.) mnogo izvirnega, in da tudi mi poznejši razvitek domače pravo ni ostalo brez vpliva. Češka uredba so »zemske (de­ želne) deske«, na katerih so se zapisovale razsodbe dežel­ nega sodišča, sodniški zapisniki, navade, naredbe, sklepi deželnih zborov in privilegije, razen tega pa dogovori in pravne spremembe na nepremičnih posestvih. Ta poslednji pomen se jim je ohranil do današnjega dne, in v tej obliki imajo danes občeavstrijsko veljavo (Landtafel). Kdor se bolj podrobno zanima za razvitek našega pravništva in posebno upravništva, ve tudi, da sejo še maršikaj drugega s Češkega in Moravskega razširilo v druge dežele. Čudimo se na raz­ stavi laktu, da še niti za cesarja Jožeta II. germanizacija ni bila tako mogočna, kakor si mi in tudi Cehi večinoma mislimo, kajti tudi iz te dobe še vidimo deželnozborske zapisnike z nadpisom »Snemy«, še več pa raznih listin, ki nasprotujejo današnjemu »notranjemu uradnemu jeziku«. Ako še k temu vzamemo visoko razvito staro pravniško literaturo, ki se nam seveda tudi kaže, bo nam pač jasno, da je vse to Cehom in posredno tudi nam mnogo pomagalo v bojih za jezikovno ravnopravnost. Med raznimi predmeti, med katerimi je največ sodniških znakov, mečev in orodij za mučenje, je pač najbolj zanimiv deželni pečat s podobo sv. Večeslava, ki se je rabil pri pečatenju deželnih dogo­ vorov, n. pr. prisege kraljeve pred deželnimi stanovi in stanov pred kraljem. Kos debla z izdolbenim križem pa nas spominja, kako so se nekdaj stavili deželni mejniki v gozdnih krajih, kjer bržkone ni bilo mnogo kamenja: smreke, jelke i. t. d. so dobivale križe. V trgovinskem oddelku se lahko prepričamo, kako se Cehi z velikimi koraki osvobojujejo tujega kapitala, in kako se tudi trgovine poprijemljejo, ki je dolgo časa bila 102 Dr. M . Murko: Narodopisna razstava Ceškoslovanska v Pragi 1.1895. večinoma v tujih rokah. Naj lo čisla govore: banke, ki so čisto v čeških rokah, imajo 70 milijonov aktiv, hranilnice polpetsto, posojilnice poldrugisto milijonov. Jako razgledno se nam predstavljajo te razmerno velikanske svote. Tukaj nimamo mape s črtami ali /, dolgimi barvanimi pravokotniki na steni, ampak veliko mapo Češkega, Moravskega in file- škoga (v merilu 1 : 75.000) na tleh, iz katerih se vzdigujejo okroglo palice v raznih barvah (n. pr. rdeče pomenijo poso­ jilnice); jeden centimeter višine takih palic pomeni 50.000 gld. hranjenega kapitala. Tu se lahko vsakdo skoro prepriča, kateri k raj i še so zaostali, kor so neprobujeni ali pa siro­ mašni. Neprijetne praznine vidimo posebno na jugozahodnem Češkem, kjer se nahajajo največji latifundiji. Posebno se čudimo visokim palicam praških bank, ki segajo skoro do stropa 20 metrov visoko. Zalibog ni pokazano, koliko če­ škega kapitala je še v deželni hranilnici, katera je po jed- naki usodi kakor kranjska v nemških rokah. Neizmerno hitro se razvija tudi društveno življenje med trgovci, trgo­ vinsko šolstvo in trgovinska književnost. Tudi tu je razstavni trgovinski odbor skrbel, da se nam pokaže kos zgodovine v prodajalnici s kupcem in njegovim učencem iz 17. stoletja; isto so kaže še po drugih ligurinab, ki predstavljajo praškega kupca in njegovo ženo v prazniški obleki iz 17. stoletja, tako tudi prazniški oble­ čenega »formana« ter .praškega kupca v obleki oroženega zbora trgovcev iz dobe kronanja Leopolda II. 1791. 1 . Ni se pozabilo tudi na starega poštarja iz 1 . 1784. in poštnega voznika (iz I. 1820.). Vsa čast češkemu dijaštvu posvetnemu in duhov­ nemu! Tako moramo zaklicati, ko smo si ogledali oddelek »študentstvo in visoke šole«. Visokošolci so najbolj širili narodopisno gibanje. Imeli so neštevilna predavanja o raz­ stavi, v kraje, kjer dijakov ni, kakor na Sleškem, so pošiljali na svoje stroške posebne predavatelje; oni so večinoma prirejali razstavice ali pa so se jih najbolj udeleževali; pri dotičnih zabavah so razširjali češke plese in skrbeli za de­ narni uspeh razstavic in velike razstave. Po takem je seveda tudi akademični odbor narodopisne razstave storil vse, da predstavi dostojno češko velikošolstvo. Na tablicah in diagramih lahko študirate vso mogočo statistiko praškega vseučilišča in tehnike ter bogoslovskih semenišč na češkem in Moravskem. Predstavlja se nam število vseučiliščnih slu­ šateljev po gimnazijah od 1 . 1887. do I . 1892., obiskovanje skupnega vseučilišča od 1 . 1835. do delitve, potem pa čisto češka doba obeh visokih šol. Tu se lahko pač v vsem po­ učite po podatkih zbranih iz 100.000 matic. Tako je n. pr. Dr M Murko: Narodopisna razstava češkoslovanskav Pragi 1.1895. 103 za karasteristiko češke inteligencije jako važno, da je bilo 1 . 1893. iz kmetiškega stanu pravnikov 28%, mcdicincev 33%, lilozofov 2 9 tehnikov 23%, farmacevtov 11%; iz obrtni­ škega stanu so dotične številke: 15, 13, 18, 19, 13; iz uči­ teljskega stanu: 9, 9, 11, 5, 11; iz služabniškega in delav skega stanu: 7, 3, 7, 5, 2. Proti temu so malenkostni odstotki sinov doktorjev medicine in pravnikov: pravnikov 6, medi- cincev 4, lilozofov 2-l, tehnikov 2, farmacevtov 3; tako tudi sinov arhitektov in inženerjev: 1’ 5, 1, 1, 2, 3; iz vojaškega stanu prihaja kar samo 03% pravnikov, o drugih dijakih pa se niti ne govori. Za 1 . 1894. se je tudi poizvedelo, ko­ liko dijakov vzdržujejo roditelji, koliko deloma roditelji, in koliko jih je, ki se sami žive (pravnikov 17'27%, medicincev 7-92%, lilozofov 3G ’ 53%, tehnikov G-31%). Celih 19% vsega dijaštva mora dajati instrukcije (1G%) ali pa služiti po pisarnah. Takim mundantom se |>lačuje mesečno za ves dan primerno 31'40 g 1 d., za pol dne 18; pri instrukcijah so plače podobne, ali nahajajo se tudi siromaki, ki se za 3 gld. na mesec žrtvujejo. Pri primerjanju številk drugih vseučilišč v Avstriji vidimo, da je praško vseučilišče ( 1 . 1892/93 : 2454 slušateljev) po številu slušateljev prvo za dunajskim in da daleč pre­ sega vsa druga (nemško v Pragi 1351, graško 1349), tako da že te številke govore za potrebo drugega češkega vse­ učilišča, ko hi no bilo še drugih važnih vzrokov dovolj. Malenkostne so številke drugih Slovanov na češkem vse­ učilišču, največ 1 . 188G. : 19, 1 . 1891. pa samo 1, 1892 : 3, 1893 : G . V letih 187G do 1879 je bilo vsaj na tehniki vedno 10 do 11 Slovanov, ali zadnja leta se je tudi to število ne­ izmerno skrčilo (I. 1891:6, 1892:4, 1893:3). Za to pa na Dunaju študira samih Cehov na leto 500 do 800. V obširni (vel. 8° 1G 2 str.) knjižici »Prfivodce akademickvm životom« sc pa obiskovanje tujih vseučilišč nikakor ne obsojuje, ampak celo hvali. Zato pa bi bilo treba svetovati tudi drugim Slo­ vanom, ki se lahko svobodno gibljejo, naj vsaj jeden se­ mester študirajo v Pragi. Neizmerno zanimive so številke o skušnjah, ki pričajo o veliki nadarjenosti, še bolj pa o pridnosti čeških dijakov. Tako n. pr. izmed medicincev do­ seže doktorat v primerni dobi (v G . letih) 70‘ 7%, izmed lilozofov dela skušnjo v petih letih 7G- 5%. Jako živahno je med dijaštvom društveno življenje. Tudi tukaj izvemo, da je velika večina dijakov v društvih, in sicer: pravnikov 77%, medicincev 87'45%, filozofov 85-71%, farmacevtov 7P43%, tehnikov 88T1%. Med češko mladino pa že več let neizmerno vre. Po oddelitvi češkega vse­ učilišča namreč ni bilo treba več boja za ravnopravnost na 101 Dr. M . Murko: Narodopisna razstava češkoslovanska v Pragi 1.1895. tem polju, in vslecl tega kmalu ni več zadostovala stara narodnjaška frazeologija. Realisti, v prvi vrsti njih vodja profesor Masaryk, so izdali geslo, da je treba narodni pro­ gram revidirati in proglobiti. Razen tega je 1 . 1889., po­ sebno pa 1 . 1890. na Mickiewiczevi slavnosti v Krakovu, sLopila češka mladina v ozko dotiko z radikalno poljsko in rusinsko v Galiciji. Tako so se rodili češki »naprednjaki« (pokrokari), ki so hoteli reševati socijalna in kulturna vpra­ šanja. Dijaštvo naj stopi v zvezo posebno z delavci, naj porabi svoj vpliv na politiko, naj se bojuje proti velikemu kapitalu; vse narodnosti naj so jednakopravne in naj se razvijajo na podlagi svojih lastnih moči - v praktiki je bilo to obsojevanje postopanja Rusije s Poljaki in Malorusi, za katere so se zahtevale jednake pravice — in treba je skrbeti tudi za povzdigo in emancipacijo žensk, češki dijaki pa so se tudi teh vprašanj lotili s posebno žilavostjo in energijo ter svoje praško, gališke in nemške učitelje (mnogo je vplival na-nje nemški socijalizom, posebno Beblova knjiga »Die Krau«) skoro prekosili. Ker so se bolj delavni in spo­ sobni dijaki pridružili novemu gibanju, so »naprednjaki« v kratkem povsod zavladali, ali kmalu se je začela tudi reakcija »neodvisnega dijaštva«, ki pa še ni našla svojega pozitivnega programa. Ne dvomimo pa, da pri dobrem vod­ stvu dijaštvo tudi tukaj pride na pravo pot, ker ima resne volje dovolj, da misli in.dela. Na te novejše boje se spominjamo, ko vidimo zastave, razne spomenike in publikacije (med njimi posebno mnogo časopisov zadnjih let) najstarših akademičnih društev. Naj­ večje in najslavnejše društvo je bil »Akademicky čtenarskv spolek«, ustanovljen 1 . 1849., razpuščen 1 . 1889. (formalno zaradi precej otročje adrese francoskemu •dijaštvu), baš ko je začel notranje hirati, kor se je slepo zapisal praznemu »svobodomiselnemu« narodnjaštvu. Došlo je celo tako daleč, da je 1 . 1887. občni zbor z bombastičnimi frazami glasoval proti nasprotnikom zelenogorskega in kraljedvorskega roko­ pisa. Nasledovala ga je »Slavia«, najstarejše češko dijaško društvo, ustanovljeno I . 1848., oživljeno' 1 . 1809., ki je do razpustitve »Akademickega spolka« imelo v prvi vrsti gojiti slavistiko in slovansko vzajemnost. Vendar tudi to društvo je 1 . 1894. pokopalo pretirano naprednjaštvo in ne­ spoštljivo kritikovanje vseučiliščnih profesorjev. Veliko važnost so imela in še imajo strokovnjaška društva, ki so nekdaj nadomestovala češka predavanja, danes pa drugače dobrodelno vplivajo na svoje ude. Tu imamo društva pravnikov, zgodovinarjev, matematikov, medicincev, Dr. M . Murko: Narodopisna razstava češkoslovanska v Pragi 1.1895. 105 lilologov, komikov, inženerjev, naravoznancev, slušateljev strojništva in farmacevtov. Nekaj posebnega je društvo »Stalcev«, ustanovljeno 1 . 1878., katerega glavna naloga je razširjevanje čeških knjig in prirejenje literarnih predavanj. V sedemnajstih letih so društveniki plačali 100.000 gld. za knjige, kar pomeni po trgovinski ceni 126.000 gld.! Po skušnjah bi niti peti del ne bil porabljen za knjige, ko bi društvo svojih udov ne bilo na to sililo in jim ne preskrbovalo olajšav pri nakupo­ vanju. Zanimivost je tudi društvo za stavljenje akademičnega doma, v katerem bi imela svoje prostore vsa akademična društva. Lani se je že kupila hiša za 109.200 gld., ali treba bo še nekaj let, da pridejo društva pod svojo streho. Razen' velikih občedijaških, strokovnjaških in podpornih društev imajo pa češki dijaki še mnogo »krajinskih društev« v Pragi, v katerih se zbirajo, zabavajo, poučujejo in podpi­ rajo dijaki kakega okrožja, še več pa »mestnih društev« in »lorijalnih klubov« po svoji domovini na Češkem in Morav­ skem in celo Sleškem (»Opava« v Opavi). Razen prijatelj­ skega občevanja imajo taka ferijalna društva nalogo, da prirejajo zabave, slavnosti, dobrodelne bazare, predavanja, na katera se v poslednjih letih posebno pazi, in da podpi­ rajo vsa kulturna podjetja češka, človek se čudi, koliko denarja imajo take družbice same, še bolj pa, koliko ga nabirajo za »Matico šolsko« itd. Poleg tega pa še imajo vsa češka dijaška društva neizmerno lepo in važno nalogo, katero nam je tudi razstava kazala. Tu ste videli »vzorno knjižnico za ljud­ stvo«, katero je poseben odsek sestavil na stroške aka­ demičnega odbora in dijaštva. Obsega 220 vezanih zvez­ kov v ceni 470 gld. IV ) razstavi bode darovana kaki občini. Tako pravi katalog. Druga poročila pa nam še pričajo, da je češko dijaštvo v ubogih in posebno germani­ zaciji izpostavljenih občinah osnovalo podobnih knjižnic na Češkem - 695, na Moravskem in Sleškem —• 450. Seveda je tudi tukaj kazala mapa mesta delavnosti dijaških društev in od njih osnovanih knjižnic; diagrami pa so predstavljali njih dohodke in stroške, število členov, predavanj, društvenih in na kmetih osnovanih knjižnic, stroške za podpore in kulturne namene. O predavanjih pri­ povedovalo so nam še posebne tablice. Tu so bilo številke, ki so govorile za-se. Naši mladini, ki ima gotovo mnogo dobre voljo, ali si večkrat ni' more najti prave delavnosti, priporočam, naj bolje upoznava dobre zglede češkega dija­ škega življenja. Tam dijaki ne kujejo vedno pravil in opra- 106 Dr. M.Murko: Narodopisna razstava CeSkoslovanska v Pragi 1 . L895. vilnikov — seveda posebnih tudi za pitje polnili nem­ škega formalizma in birokratizma, in se ne navdušujejo za tak nemško-hrvaški nestvor, kakor so »Križevacki statuti«. In še nekaj: nobena stranka med češko mladino ne pobija neprijetnih ji teženj z — - bizantijskim klerikalizmom, kajti nič drugega ni takozvani »slovanski« program, kakršen se je že tudi Cehom večkrat predlagal, ali brez uspeha. Posebnost za nas Slovence so popolnoma pravilna društva po vseh čeških bog o s lovskih semeniščih. Nekatera nosijo ime zaslužnih duhovnikov (»Rfiže Sušilova« v Brnu in Pragi, »Jirsik« v Budžjovicah), ali pa se zovejo »Literarno in govorniško društvo bogoslovcev« (v Olomucu in Kralovohradcu). Različne zaveze po seminarijih so že precej stare, ali pravilna društva se javljajo šele od 1 . 1877.; prvo je bilo brnsko, najmlajše pa je praško z 1 . 188(1. V njih se seveda bogoslovci pripravljajo za svoj poklic v pisanju in govorjenju na korist cerkve in domovino. To se godi v sejah, ki bivajo redno vsak teden ali vsaka dva tedna. Razen bogo- slovskih vprašanj so razpravljajo tudi vsa druga. Kako kora­ kajo bogoslovci z duhom časa, dokazuje ustanovljenjo »soci- jalnega krožka« (I. 1893.- 1894.) in »socijalnega kursa« (1894. do 1895.) v brnski »Ruži Sušilovi«. Skoro v vseli semeniščih se goje tudi jako marljivo slovanski jeziki, na Moravskem posebno poljski. Seveda se skrbi tudi za dostojno zabavo in slavnostne akademije, katere pripravljajo semtertjo posebni pevski ali glasbeni odseki. Vsa društva imajo svoje knjiž­ nice; posebno mnogo pa snujejo knjižnic po občinah, kjer sta vera in narodnost v nevarnosti. Zgoraj imenovano veliko število knjižnic na Moravskem in Sloškem je v prvi vrsti zasluga bogoslovcev; olomuški samo so jih osnovali 236, brnski 57. Skoro vsi društveni stroški se rabijo za kulturne namene. Razen tega pa se še posebej zbira za narodna in verska podjetja. Tako n. pr. brnski bogoslovci pošiljajo redno vsako leto Matici šolski 200 gld. (v celem so ji do danes darovali 1605 gld.), kralovehraški so njen ustanovnik in drugi peteri pravi člen (s 1000 gld.), podpirajo še pa posebej sosednje matične šole. Vsa bogoslovska društva žive v vzajemnosti in imajo tudi skupne shode naVelohradu. Včasih izdajajo svoje zbor­ nike in časopise, vendar pravi in stalni sad njih delavnosti kaže se šele v naslednjih letih. Veliki razvitek češke kato­ liške književnosti v najnovejši dobi je gotovo v prvi vrsti zasluga bogoslovskih društev. Čeških duhovnih pisateljev je toliko, da se delijo v šolo in da imajo že tudi svojo »moderno«, ki se z mladim pokolenjem realistov in naprednjakov strinja v tem, da umetniških del ne sestavlja samo oblika, ampak da jim je treba tudi idej. Dr. M . Murko: Narodopisna razstava češkoslovanska v Pragi 1.1895. 107 Na zgodovinsko ulogo v življenju češkega dijaštva spominja spomenik studentske legije leta 1648., prapor legije iz dobe Marije Terezije, ligurine legijonarjev iz leta 1801. in 1848., slike uličnih bojev i. t .. d. iz 1 . 1848. Vendar mene j(' še bolj zanimala množica pisanih časopisov visokih in srednjih šol od I . 1845. naprej, ki ne pričajo samo o blagih težnjah nekdanjih dijakov, ampak tudi o tem, da oni in njih nasledniki primerno hranijo spomine na mladoletne ideale in poskuse. Da pa dobijo čitatelji še pojem, kaj vse se je tu in tudi v drugih oddelkih razstavljalo, omenim naj šele, da ste videli celo kopico fotografij in slik starih in novejših predsednikov raznih društev, njih prostorov, knjižnic, slav­ nostnih izletov in skupin, potem njih znake, plesne rede, legitimacije in odtiske pečatov! Češka žena je znana kot tip dobre matere, gospo­ dinje in kuharice. In vendar čujemo v Avstriji o ženski emancipaciji največ iz Prage! Tam je društvo »Minerva« osnovalo prvo žensko gimnazijo, od tamkaj prihajajo peticije na državni zbor, naj se dovoli ženskam vstop v visoke šole. Na razstavi pa vidimo bogato žensko literaturo, mnogo ženskih umetniških del, impozantno statistiko ženskih lite­ rarnih, telovadnih in dobrodelnih društev, častne spomenike o čeških ženah (med njimi zlato medaljo in častni diplom z razstave v Chicago za spise za mladino), veliko število slik in lotogralij odličnih čeških žen, njih časopise in bro­ šure, rokopise in literarne spomenike. Od kod prihaja to živahno duševno in društveno življenje"!' Na staroslovanske demokratiške tradicije se tukaj ne moremo sklicevati, kakor se to godi v katalogu. Sicer pa je še veliko vprašanje, na koliko je žena bila takrat ravnopravna. Pogled na položaj proste žene pri Rusih ali Črnogorcih, kjer je sicer marsikaj lahko pokvaril poznejši vzhodni vpliv, in občni nazor o ženskah pri vseh slovanskih narodih ne potrjujeta nikakor takih teorij. Le narodno probujenje, ob katerem je bilo treba tudi ženske pomoči, sposobnost in prirojena praktičnost čeških žen, novodobni boj za obstanek, ruska in nordiška književnost — vse to je mogočno vplivalo na naprednost češkega ženstva, največ pa morebiti poameričanjeni rodoljub V. Na prstek, ki je že 1 . 1865. s pisateljico Karolino Svčtlo osnoval »Cesko-americky klub dam». On je spoznal važnost omikanih žen za narod in človeško družbo, odprl jim je svojo bogato knjižnico in načrta] program njih klubu, po katerem se naj širita ženska omika in dobrodelnost; posebno pa je vzpodbujal ženske k skrbi za mladino in predlagal v gospodinjstvu koristne poprave (n. pr. je uvedel na Češkem prvi šivalni stroj). Vsestranski omikana in samostalna bodi 108 Dr. M. M urko: Narodopisna razstava Ceškoslovanska v Pragi 1.1895. ženska, da se lahko sama preživi; še bolje pa bo, ako se možu na stran postavi dovršena tovaršica in mati. 'Po ideje so oživljale delavnost čeških žen, za nje so se borile in se bore češke pisateljice. Število ženskih društev se množi od leta do leta; sedaj jih je kakih 90, ki izdajajo na leto 80.000 gld. za dobrodelne namene. Pojdimo še v kulturnozgodovinske paviljone. V jednem se nam predstavlja prave k zemlje češke siste­ matično in kratko ter po najnovejših najdbah, kajti ta od­ delek je bil že I . 1891. prav obširen in popoln. Znano je, da se v zadnjih letih spravljajo na svetlo, posebno na Morav­ skem, prav zanimivi ostanki'iz diluvijalne dobe, ali tudi razkopavanje gradišč na Češkem daje prav lepe rezultate. Čudimo se, ko vidimo,da razni predmeti prihajajo iz dvanajstih muzejev izven Prage. To priča o veliki kulturnosti češkega naroda, ker se toliko manjših mest zanima za starino, ali priznali se mora, da se tudi zbirke preveč raztresajo. 'Pako se objasnjuje nekoliko, zakaj je n. pr. moskovski antropolog Anučin bil iznenadjen od siromaštva praškega češkega mu­ zeja na polju prazgodovine. V srednji vek in v prva stoletja novega veka nas naj­ bolj prestavlja grad K o kor in. Tu se vidijo dobro posnete razvaline pravega grada iz okolice Molnika. Postaviti ga je dal klub čeških turistov. Crez stara vrata se pride na velik dvor, na katerem stoji dobro znani husitski voz. Na pravi strani imamo vojaški oddelek, k i je večinoma posvečen proslavljanju Jana Žižke in Prokopa Velikega. Vidimo tudi husitske vojake, njih orožja, iz husitskih bojev znana mesta in gradove, natančne načrte vojniških pohodov Žižke in Prokopa. Na starše čase spominjajo slike; orožja pa je mnogo iz vseh dob, posebno pa iz časov tridesetletne vojske. Na­ hajamo tudi spomenike iz zgodovine avstrijske armade, v katero pošiljajo Cehi toliko izvrstnih vojakov, žalibog pa premalo častnikov. Po takem je Cehov seveda na višjih mestih še manj; razstava nas spominja samo na podmaršala barona Friedberga, generalmajorja Samca in na nekaj pol­ kovnikov in stotnikov, I v i imajo posebne zasluge za češko vojaško literaturo. Nam se zdi, da bi bilo za Cehe in za druge avstrijske Slovane mnogo bolje, ako bi tudi v vojski ne prepuščali preveč mest Nemcem, posebno pa ne tak narod , kakor češki, ki pošilja leto za letom toliko svoje inteligen- cije na vse strani sveta, kjer se še prej odtujujejo, nego bi se v armadi. Naravne moči, telesne in duševne sposobnosti bi nazadnje tudi tukaj premagale vse težave in ovire, da Slovan ne bo samo dober sluga, ampak tudi izvrsten gospod. Dr. M . Marko: Narodopisna razstava češkoslovanska v Pragi 1.1895. 109 Sicer nam pa ne manjka krasnih primerov v visokih povelj­ nikih^ katere je Avstriji dajala Vojaška granica. Crez pod vi žen most stopimo še na levo stran tega grada Kokonna, kjer vidimo gladomornico, natezalnico, na kateri razpenjajo človeka, in druga grozna mučila. Veliko delo je imela biti diorama, ki je predstavljala pobitje Saksoncev pod Ilrubo Skalo po kraljedvorskem rokopisu. Cehe je mikal uspeh diorame na lvovski razstavi, kjer se je videla zmaga Košciuszkova pri Raclavicah. Kaj podobnega bi se v češki zgodovini dalo vzeti le iz husitskih vojsk, ali proti temu so govorili višji oziri; kaka podoba iz narodovega živ­ ljenja (Moravan Uprka je n. pr. hotel naslikati romarsko pot na Velehrad) pa ni našla milosti. Po takem so odborniki in umetniki segli po megleni dobi v osvetljavi falsilikata iz 19. stoletja in seveda stvari 1 i tudi nekaj prav meglenega. Celo češko zgodovino pa nam je predstavljal pavi­ ljon kraljevskega glavnega mesta Prage, v kate­ rem so se nahajali važnejši predmeti mestnega muzeja. Tu smo videli zbirke pravečnih izkopin iz sistematično pre­ iskane okolice praške in raznovrstne Pražanom potrebne izdelke od najstarših dol), posebno od praških mojstrov. Med predmeti, ki so pričali o blesku praškega življenja, za­ nima nas posebno »primatorski voz« iz 18. stoletja, po ka­ terem je človek lahko mislil, da je praški župan bil velik gospod. Nekdanji cehi so nam zapustili svoje škrinje, znake in rede. Bogata je bila zbirka praških cerkvenih predmetov, tudi tiskopisov in listin, ki so se največ tikale Husa. Ne­ prijetne občutke vzbujala so pa razna orodja za mučenje in morjenje hudodelnikov; natančne slike so nam še posebej objasnjevale, kako je treba mučiti in moriti. Le semtertje se je komu vsilil smeh, ko je zagledal še iz 18. stoletja železen nagobnik, s katerim so se klepetulje stavile pred sramotni steber. Mnogo krivice se je tudi njim godilo kakor čarovnicam, in kako nečloveški so bili naši predniki še pred nedavnim časom! Praga ima slavno zgodovino in jo tudi lepo hrani na svojih stavbah in v muzejih. Na razstavi smo videli poglede na praška mesta od 15. stoletja do leta 1850., vse za češko zgodovino osodepolne dogodke pa naslikane, narisane in opisane večinoma od sovrstnikov. Tako ste n. pr. lahko štu­ dirali belogorsko bitko in vse njene nesrečne nasledke po takratnih proizvodih. Avtograli in podobe imenitnih oseb, spomeniki, pečati, listine i. t. d. so nam še posebej pripove­ dovale, da v Pragi in okolici korakate povsod po zgodovin­ skih tleh. Seveda se vam je tudi v spomin klicalo, da so bili vsi Habsburžani do cesarja Ferdinanda (1.1836.) v Pragi 110 Dr. M M urko: Narodopisna razstava čoškoslovanska v Pragi 1.1895. kronani kot češki kralji. Sočasno podobe in popisi so vam predstavljali vse koronacije. Nebo, ki sc - je rabilo pri kro­ nanju cesarja in kralja Leopolda II. I. 1791., je vam še po­ sebno pričalo o blesku te pomenljive ceremonije, po kakršni hrepeni zopet ves češki narod. Največje veselje in opravičen ponos je lahko pri vseli Cehih in njih prijateljih vzbujal šolski paviljon, posvečen ljudskemu in meščanskemu šolstvu. Ko vstopite, zagledate modelovani spomenik Komenskega, njega poprsje, me­ daljone, slike, rokopise, spise, bogato literaturo o njem na vseh jezikih, mapo njegovih potovanj in mapo mest, v ka­ terih so se izdajali njegovi spisi. Vse to vas spominja, da je Morava pred tremi stoletji dala vsemu svetu največjega novodobnega pedagoga. Ko se potem natančno poučujete o napredku češkega šolstva zadnjih let, izveste skoro povsod, da je vse, kar imamo danes dobrega v šolah, že Komensky učii in predlagal. Zalibog se mora priznati, da je vsled ne­ srečnih verskih bojev njegovo delovanje pripadalo večinoma tujim krajem, ter da so se njegovi vzvišeni nazori tudi na tujem najprej in največ razširili. Tudi v naši dobi časti prej pozabljenega »učitelja narodov« mnogo tujcev, posebno Nemcev; ti izdajajo in objasnjujojo njegova dola. Vendar danes Cehi ne zaostajajo za drugimi narodi, kar dokazuje 1 . 1888/90. ustanovljeni muzej Komenskega, ki že danes šteje črez 560 predmetov in bo v kratkem nova zanimivost zlato Prage. Poleg Komenskega ima pa še češki narod mnogo drugih slavnih učiteljev od konca 14. stoletja do naših dni, katerih spomin nam vzbuja »l; > aedagogicky Sla­ vin«. Vso, kar koli se je v njih važnejšega našlo, je tu zbrano ter vam objasnjuje, da je današnji neizmerno visoki stan češkega šolstva delo stoletij. Tudi ti spomeniki in mnogi drugi razstavni predmeti tega oddelka ostanejo zbrani, ker češko učiteljstvo je že sklenilo, naj se osnuje podagogiški muzej v Pragi. Seveda se nam tudi tukaj predstavlja zgodovinski raz- vitek. Tu imate mapo čeških šol v dobi pohusitski, dokler jih ni dobilo vseučilišče v svojo upravo, mapo čeških šol iz 1 . 1791. in 1 . 1849., mapi šolstva v olomuški in brnski školiji I . 1800., mapo sedanjih ljudskih šol na Moravskem, Sleškem jn Slovaškem ter razvoj meščanskih šol in njih stan na češkem in Moravskem 1 . 1894. Tudi okraji in mesta imajo staro zgodovino svojega šolstva. Tako vidimo n. pr. pregled razvitka šole v Sedlčanih od 1 . 1591. do I . 1894., šola v Dačicah razstavlja statistični pregled od 1 . 1562. do 1 . 189:5.; ves kutnohorski okraj pa nam predstavlja pregled ljudskih, meščanskih in srednjih šol celo od 14. stoletja do Dr. M . M arko: Narodopisna razstava eeškoslovanska v Pragi 1 1895. 111 1 . 1894. Statistika šol plzenjskega okrožja pa je predstavljena od I . 1074. do 1 . 1892. Sploh se z razvitkom obiskovanja in razredov svojih šol ponaša mnogo okrajev in mest od pre­ teklega stoletja počenši. Pri učnih načrtih, učilih, kazno­ valnih sredstvih, šolskih stavbah in pri položaju učiteljev sega se daleč nazaj, posebno pa se dela vedno razloček med staro in novo šolo. Tu je napredek res velikanski. Po­ glejte n. pr. podobe, fotografije in modele starših in starih šol ter jih primerjajte velikim in vkusno zidanim palačam, kakršne stavijo Praga in okolična mesta, Plzenj, Jaromčf itd. Sicer pa razmerno za njimi ne zaostajajo niti manjša mesta, trgi in vasi, kar vam dokazujejo stotine slik in fotografij. Nekateri okraji kažejo celo vse svoje šole. Ta blesk pa se­ veda ni samo zunanji, ampak češko šolstvo se lahko meri z najnaprednejšim v Evropi v pedagogičnem in zdravstve­ nem oziru. Da na Češkem, Moravskem in Sleškem danes ni zdravih otrok, ki bi ne hodili v šolo v določeni dobi, je znano. Z veseljem pa vidimo, da se tudi na Slovaškem uči 84% otrok v šolah. Sploh vam pripovedujejo rieštevilne tablice s šte­ vilkami in razni diagrami marsikaj neizmerno zanimivega. Tako imajo n. pr. Nemci na Češkem (razmerje 2:3) vendar več šol nego Cehi, ker čeških je samo 42°/0 , in le število razredov (58°/0 ) je večje. To si deloma s tem objasnjujem, da Nemci živo bolj raztreseni v gorskih krajih; v celem pa to vendar priča, da je v Nemcih šolstvo še bolj razvito. In kak razloček je med Cehi v kraljestvu in drugih de­ želah! Tudi ne mislim samo na tuji jarem, kateri ovira češko šolstvo na Moravskem in posebno na Sleškem, kjer ni niti jedne češke meščanske šole, ampak primerjajte tudi ta-le važni fakt: na Češkem je čeških jednorazrednic le 18-5%, na Moravskem 4P5°/0 , na Sleškem 56-3°/0 , na Slo­ vaškem pa že 88"/„! Ni li-to najlepši dokaz, kako koraka novodobna kultura od zahoda na vzhod, ob jednem pa tudi nauk, v čem je iskati rešitve slovanstvu. Zanimivo je tudi število privatnih češki h šol na Češkem in Moravskem: Matica šolska jih vzdržuje 41, to je pa le 30u /0 vseh, druge pa so seveda skoro vse nemške. Ne 'morem se spuščati v podrobnejši opis tega oddelka (specijalni katalog o njem šteje 248 strani), hočem torej omeniti le važnejše reči. Tu ste videli najbolj, kako je češko učiteljstvo delovalo za razstavo. Nahajali smo že sicer skoro v vseh oddelkih sadove njegove delavnosti, ali najbolj ste si ji morali tukaj čuditi. Odbor za učiteljski oddelek je štol 4 funkcijonarje, jod nega kateheta, 41) ravnateljev in učiteljev in 15 učiteljic. Vsak člen tega odbora je imel po­ 112 Dr. M . Murko: Narodopisna razstava čeSkoslovanska v Pragi 1.1895. seben delokrog pri izbiranju in izstavljanju predmetov. Po­ magalo je pa vse učiteljstvo iz vseh krajev. Nekatera mesta in okraji so imeli svoje popolne razstavice. Za preglednost se je skrbelo, kolikor je le bilo mogoče. Nikjer ni bilo toliko map, diagramov, načrtov, slik, fotografij, modelov in samih predmetov kakor tukaj. Koliko je n. pr. stal samo popis češkega šolskega otroka! Učiteljstvo vseh čeških in moravskih krajev je izmerilo in izvagalo otroke v svojih raz­ redih, podalo poročilo o barvi njih las, o nadarjenosti, nravih, boleznih itd. Dr. Matiegka je vse to gradivo pre­ gledal in rezultate predstavil na 25 diagramih in mapah. Na podlagi podatkov, zbranih na 100.000 otrokih, in po i'o- tograličnih skupinah iz raznih krajev dobi se lahko pravi pojem o češkem otroku. Videli pa ste tudi 1'otogralije otrok v učilnici, delavnici, risovalnici, pri počitku na hodnikih, v telovadnicah, na igrališčih, lediščih itd. To vam je poleg mnogih drugih predmetov in precejšnje literature pričalo, kako učiteljstvo skrbi tudi za telesni razvoj in za zdravje svojih otrok. Jako pa se pazi tudi na odgojo otrok zunaj šole. Po­ sebna knjižica o igračah čeških otrok nam jih našteva 800, otročja gledišča z lilikami so neizmerno razširjena, časo­ pisov za mladino je izhajalo I . 1895. na češkem in Morav­ skem 11 (med njimi celo »Mali goslar«), na Slovaškem jeden, v Ameriki dva, več »knjižnic« pa podaja bogato lite­ raturo za otroke, ki je samo za zadnjih pet let izložena, da bi nev zajemala, preveč prostora. Toži se nam sicer, da je med Cehi še premalo dobrodelnih ustavov za otroke, ali vendar imajo posebnega celo za »slaboumne« (idijote) otroke že od 1 . 1871. Praga ima že tudi svoje društvo za lerijalne kolonije od 1 . 1882., ki je doslej na kmete poslalo 3.696 ubogih in slabotnih otrok ter za nje izdalo 65.258 gld. Lep primer dajejo Cehi tudi z otroškimi zaba­ višči, o s k r b o v a I n i c a m i i n »j a s 1 i c a m i« za otroke. Otroška zabavišča in tudi njih ime »materske šole« pri­ hajale so od I . 1832. s Francoskega na Češko, ali Komensky je že pred poltretjim stoletjem napisal »Inlormatorium školy matefske.« Danes se odlikuje ž njimi posebno Praga (ima 13 ustavov in 63 pestunj), kar je zasluga Iviegorjeve žene in župnika V. Nyklesa. Vseli je v čeških deželah 160, izmed katerih jih vzdržuje Matica šolska 50. Iz zbirk, ki predstavljajo pouk v ljudskih in meščanskih šolah, vidi se, da češko učiteljstvo skrbi jako za nazor­ nost v duhu Komenskega ter preganja suhoparno učenost in preveliko teoretiziranje, ki je gotovo jedna iz največjih napak nove šole. Pripoveduje se nam z žalostjo, kako jo Dr. M . Murko: Narodopisna razstava češkoslovanska v Pragi i. 1895. 113 bil v stari šoli vsak učitelj dober glasbenik, ali vidimo, da se petje in glasba tudi v novi marljivo gojita. Velika važ­ nost se pripisuje ženskim ročnim delom, uvajajo pa se že tudi ročna dela za dečke. V nordiškib (severnih) deželah jako razviti »slojd«, ki je na Finskem že od 1 . 1866. šolski predmet, od 1 . 1882. pa že tudi na Francoskem, uvaja se kot dobrovoljni predmet ob sredah in sobotah popoludne v meščanskih šolah praških, katerim občinski zastop prireja delavnice, plačuje učitelje in preskrbuje potrebni materijal, t. j. lepila, les in glino. Ta pouk ima namen, da se stvari ravnotežje med duševno in telesno delavnostjo, da se mla­ dina uči razumevati praktično življenje in dobiva veselje do rokodelstva, katero polomikancem večkrat ni po volji. Razen Prago še imata samo dve češki mesti šolske delav­ nice, nemških mest pa že mnogo. In vendar je tudi na tem polju že Komensky kazal Cehom pot, v novejšem času pa Amerling! Podobno se je godilo Komenskega idejam tudi v strokovnjaških šolah. Na Francoskem je bil njegov vrstnik Descartes bolj srečen, tako da imajo Francozi že od 17. stoletja imenitno strokovnjaško šolstvo. V Avstriji se je nekoliko posnemalo že za časa Marije Terezije, ali šele dunaj­ ska svetovna razstava 1 . 1873. je prav oči odprla poklicanim krogom ter pokazala, česa nam je treba, kakor Angležem londonska 1 . 1851. Od tega časa je avstrijsko strokovnjaško šolstvo jako napredovalo in postalo celo vzorno. Za Nemci so si seveda največ obrtnih šol, nižjih ali tako zvanili inojsterskih in višjih industrijalnih priborili Cehi ter imajo poleg teh tudi umetelno - industrijalno šolo; ali vendar je tudi na Češkem takih šol s češkim učnim jezikom le 30%. Cehi pa ne pri­ čakujejo vsega od države, ampak tudi dežela, mesta, trgo­ vinske zbornice in okraji se trudijo, da povzdignejo svoj obrtniški stan. Najbolj opazujemo njih požrtvovalnost pri nadaljevalnih šolah, katerih je bilo 1 . 1881. 29 s 70 razredi, I . 1894 pa že 178 s 650 razredi; število dijakov je v isti dobi na Češkem narastlo od 4500 na 23.000, stroški od 20.000 na 320.000 gld. To so bili zanimivi diagrami, ki so vam predstavljali naraščanje in kazali, kaki obrtni učenci jih obiskujejo oh nedeljah in večerih. Kako daleč sega v ne­ katerih krajih požrtvovalnost, vidi se iz tega, da stroški na učenca znašajo 4 do 30 gld. na leto. Strokovnjaški časopisi so izloženi za mehanike, kleparje, mizarje, črevljarje, krojače itd. Cehi že danes tudi trgovine ne prepuščajo Nemcem. Začetki so bili prav težki, in češka trgovinska akademija v Pragi je imela prav slaba leta, da se je bilo bati že za njen ob­ stanek. Danes se izvrstno razvija, ima sestro v Chrudimi in 8 114 Or. M . Murko: Narodopisna razstava češkoslovanska v Pragi 1.1895. dobi jo skoro v Taboru; razen tega pa imajo Plzenj, Melnik in Prostejov (Prossnitz) na Moravskem trgovinske šole, in več privatnih je tudi v Pragi. Tudi pri trgovinskih učencih se skrbi za nadaljevalni pouk. Talcih šol je na Češkem 25, na Moravskem 1; vse imajo črez 1000 dijakov, iz katerih stane jeden 5'37 gld. (v Pragi) do 42T0 t>ld. na leto za 6 do H ur na teden. Tudi za dekleta se odpirajo po čeških mestih nadalje­ valne in strokovnjaške šole, v katerih se nadaljuje teoretični pouk, še bolj pa skrbi za praktični. Tu store mnogo mesta in privatna društva. Tako ima Praga poleg višje dekliške šole (od 1 . 1863.) že od 1 . 1871. ustav »društva za ženski prislužek«, ki šteje šole za trgovino, slikarstvo, ročna dela, literaturo, za modistinje, cvetličarice, za klavir in jezike. L. 1893. do 1894. je bilo v 34 razredih in 7 oddelkih (327 učenk. Tudi v Brnu vzdržuje žensko društvo »Vesna« de­ kliško šolo, ki stane na leto 19.500 gld. In še drugih pet moravskih mest ima nadaljevalne dekliške šole, Krom eri ž pa gospodinjsko in Prerov risarsko šolo. Predstavlja se nam impozantno tudi češko učitelj­ stvo. Na diagramih vidimo, kako s:> rastli njega dohodici od 1 . 1875. Po novem šolskem zakonu so se učiteljske plače regulirale I . 1870., 1875., 1890., 1892. (za Prago in predmestja) in 1894. Za primerjanje naj navedem samo sedanje številke o plačah na ljudskih šolali. Učitelji in učiteljice dobivajo 500, 550, 600,'700, 800 gld., podučitelji 400, 450. 500, 550 gld. plače; petletne doklade so za učitelje 50, 100, 100, 100, 50, 50 gld., za podučiteljo vedno 50; funkcijske doklade na jednorazrednicah 80, na dvorazrednicah 100, na trirazred- nicah 125, na štirirazrednicah 150, na šolah s petimi ali še več razredi 200 gld., na združenih meščanskih in ljudskih šolah 250 do 300 gld. Stanarina učiteljev in vodij znaša 100, 150, 200, 300 gld.; pokojnina vseh oseb po 10 letih od skušnje sposobnosti 34°/0 in za vsako sledeče leto 2,2“ /0 več do 40. leta. Cešlco učiteljstvo neizmerno pridno obiskuje gospo­ darske in industrijalne kurze, da se dalje izobrazuje. Posebno je treba omeniti kurze za ročna dela iz lesa na državni in industrijalni šoli v Pragi 1 . 1889. in na obrtni v Kladnu I . 1893 ter kurze za otročje igre, katere je priredilo »Dru­ štvo za pospeševanje iger češke mladine« I . 1893. v Pragi. Organizacija češkega učiteljstva je danes ta-le: L. 1880. usta­ novljeno osrednje učiteljsko društvo na Češkem šteje 113 društev, moravsko 46 in v najnovejšem času slešlco 4. Mnogo učiteljskih društev je slavilo že svojo petindvajsetletnico. Šolsko razstavo je priredilo učiteljstvo že večkrat od 1 . 1867., največjo v Karlinu 1.1886. Razen mnogih pokrajinskih shodov Dr. M. Murko: Narodopisna razstava čcškoslovanska v Pragi 1.18‘ J5. 115 prirejajo so tudi shodi vsega češkega učiteljstva; lani je bilo zbranih v Pragi pri taki priliki črez 1500 učiteljev. Velikanski napredek se nam predstavlja v pedago- giški literaturi. Do 1 . 1870. bili so samo trije češki spisi, danes pa je samo na razstavi izloženili črez 100 del iz zgo­ dovine vzgojiteljstva, iz didaktike, metodike in pedagogike. Navadno so to popolnoma znanstvena dela, spisana od filo­ zofski izobraženih mož. Nahaja se med njimi tudi pedago- giška enciklopedija (slovnik). Danes skrbi šest pedagogiških knjižnic za izdajanje stalne duševne hrane za učitelje. Izmed množice učiteljskih in odgojiteljskih listov naj samo omenim, da imajo svoje liste celo kateheti in učiteljice. »Časopis uči- telek« še lahko služi za primer, kako obširna so nekatera učiteljska glasila, kajti ta časopis ima te-le priloge: Mate­ rinsko šolo, Solo ženskih ročnih del, Razglede po človeko- Ijubstvu. Sokolstvo ima danes jako važno mesto v organi­ zaciji češkega naroda in je postalo vzor Slovencem in Hrvatom, v novejši dobi še tudi Bolgarom na jugu, na severu pa Poljakom in od predlanskega tudi Rusinom. Zanimal nas jo torej posebno sokolski paviljon. Predstavljal je zajedno vzorno sokolsko telovadnico, ali bolje povedano, sokolski dom. Prednji del ima jedno nadstropje in služi administrativnim namenom, drugi pa predstavlja telovadnico, 15 m dolgo, 10 ih široko in na najvišjih točkah 9 m visoko. Videli smo tu vse, česar je Sokolom treba, v najlepših proizvodih, čuditi smo se morali posebno dovršenim in vkusnim orodjem, ki se se­ veda le doma izdelujejo, in bogati telovadniški literaturi za Sokole in šolske otroke obeh spolov, časopis »Sokol« ima 2500 naročnikov; razen tega pa spadajo tudi sem »Vojenske listy« in »Borec«, v Ameriki pa izhajata »Sokol americky« (od I. 1879.) in »Besidka sokolska«. Mape, diagrami, tablice, spisi, slike, fotografije, zastave, medalje in razni drugi spo­ meniki pa so nam pričali o razvitku češkega sokolstva. Njega začetek se išče že v burnem letu 1848., in dva Sokola (v Zbraslavi in Sobotki) hranita zastave takratne narodne garde. Vendar prava telovadna društva sta gotovo stvarila 1 . 1862., ko se je narod češki lahko zopet svobodneje gibal, Fugner in dr. Tyrš (um rl I . 1884. kot vseučiliščih profesor estetike) po vzoru nemških društev, katera je osnoval L. Jahn že v dobi vojsk proti Napoleonu. Seveda sta jim dodala tudi nekaj svojega, posebno srečno pa sta izbrala ime v prav narodnem slovanskem duhu. Jedrnato geslo: »Tužme se« (krepimo se) izražalo je namen: povzdigujmo telesne in nravne moči češkega naroda! »Zdrava duša v zdravem te­ lesu« je star pregovor, ali k temu še je bilo treba učiti 116 Dr. M . Murko: Narodopisna razstava češkoslovanska v Pragi 1.1895. mlade in stare ljudi redkih slovanskih lastnosti: pravega ponosa, ljubezni do svobode, ki zna svoje meje, reda in poslušnosti, ne hlapčevske, ampak moške, ki združuje v bratski jedinosti može vseh stanov in vseh strank v korist domovine in naroda. V prvem desetletju so Sokoli s svojimi izleti probujali češki narod in ga učili, naj veruje v svoje moči. Po velikem neuspehu češke politike 1 . 1871. in po gospodarskem polomu 1 . 1873. je padlo tudi sokolstvo in nekako životarilo, dokler mu Tyrš na skupnem izletu 1 . 1882. ni vlil novega duha. V tej poslednji dobi sc je potrojilo število društev, organizacija sokolska pa je dosegla najvišjo stopnjo. Že I. 1884. so se društva večjih pokrajin združila v župe sokolske in prirejala župne izlete, 1 . 1889. pa je bila zasnovana zaveza vseh sokolskih društev na Češkem: »Češka ob c c sokolska«, ki je štela v razstavnem letu 14 žup, 240 društev, 25.000 členov, izmed katerih jih je telovadilo 7200. L. 1892. je bila osnovana »Moravsko-Slezska obec sokolska«, ki šteje 5 žup, 75 društev, 6000 členov, med njimi telovadcev 2000. L. 1893. so dunajska sokolska društva osnovala dolnje-avstrijsko župo, ki šteje 5 društev, 800 členov, 400 telovadcev. Več sokolskih društev ima ženske oddelke. Sokolska društva pa imajo Cehi tudi v Parizu, Berolinu, Draždanah, Hamburgu, Saksonski Kamenici, Lipskem in Mni- hovu (350 členov, 250 telovadcev). V ameriških Zjedinjenih državah ima sokolstvo svojo »Narodni jednotu sokolskou« (od 1 . 1878.), ki šteje 55 društev, 4000 členov. Imetek vseh sokolskih društev znaša 802.000 gld., zakladi za stavbe telo­ vadnic 401.000 g|d. To so torej celi polki čeških junakov, Iv i imajo posebno važnost v mešanih in nemških krajih, kjer hranijo raztrošene Cehe pred nemško povodnijo. Vsako lelo so rodi pol sto novih sokolskih društev, ali tudi njih notranja vrednost se povišuje. Sedaj so sokolska društva v dobi organizacije in kritike. Gleda se, da so izjednačijo različnosti v pravilih, opravilnikih, poveljih, pozdravih in v obleki, pri kateri so se odpravili vsi nepotrebni trakovi in cunje. Poudarja se, da sokolstvu škodujejo več ko sovražniki, katerih ni malo, mlačni udje .in pa taki, katere mika samo pisana obleka. Nekdanjo zunanjo navdušenost nadomeščuje mogočen prak- tičon duh, ki pa vidi jasno svoj ideal, češko sokolstvo je prepričano in javno uči, da imajo le nravstveno močni narodi bodočnost pred seboj. Najmanjšemu narodu ni treba zavez­ nikov, ko je sam sebe našel: kdor pozna svojo moč, ji' sam sebi najboljši zaveznik. Prijateljev si iščejo seveda tudi češki Sokoli. Znani so danes Francozom in tudi Švicarjem, Belgijcem in Švedom. Dr. M. M urko: Narodopisna razstava Ceškoslovanska v Pragi 1.1895. 117 Posebno ljubezen pa kažejo češki Sokoli svojim mlajšim sinovom med bratskimi narodi na jugu in severu. Zalibog še jih jo malo. Z bridkimi občutki čita človek v kronolo- gični zgodovini (glej »Prftvodco sokolskvm pavilonem«) tako-le poročilo: »L. 1870. je bilo osnovano 20 društev, med njimi dve peški in jezdni društvi v Mirohošti na Volinji na Ruskem. Dne 13. maja je bil tam posvečen sokolski prapor od metro­ polita kijevskega v Ostrogu. Od teh društev je ostal danes samo zanimiv spomin, niti omenjeni prapor ni več ohra­ njen . . . » K žalostnim primerom slovanskih blodenj spada tudi zgodovina češke kolonizacije na Ruskem. Kake nade so se stavile v njo in kako bi se bilo lahko marsikaj izvršilo! Vendar v.sa ruska navdušenost in celo pravoslavni blagoslov ni nič pomagal češkim Sokolom: morali so izginiti, kajti na Ruskem še ni časa za taka društva in ni prostora za ljudi, v katerih veje njih duh! Kdaj pride doba, ko se bodo pred- stavitelji bratskih narodov lahko tudi tamkaj shajali na sokolskih slavnostih ? Neizmerno razvita so pri Cehih tudi o g n j e ga s i 1 s k a in veteranska društva, ali ravno tukaj ste tudi lahko opa­ zovali, da jili imajo Nemci ne samo razmerno, ampak tudi absolutno še več. Posebno jarko so to vidi na mapi gasilnih društev, kjer je črnih kolesec vse polno, rdečih pa večkrat neizmerno malo. Po raznih poskusih s skupno dvojezično zavezo sta od 1 . 1891. na Češkem dve samostalni zavezi čeških in nemških društev, ki so bila prej združena v župe. Pred delitvijo 1 . 1890. je bilo ( 3 1 čeških žup s 1176 zbori in 61.631 členi,1 nemških pa 77 s 1183 zbori in 72.758 členi. L. 1894. je število čeških žup poskočilo na 72, zborov pa na 1556, torej zborov skoraj za 400! Kako tudi Morava na­ preduje,'kažejo te-le številke: 1 . 1874. je bilo čeških društev 16, 1 . 1871. 86, 1 . 1889. 191, koncem aprila 1894 429. Na Sleškem je bilo prvo društvo osnovano šele 1 . 1879., ali danes jih je že 55. Kakor sokolska društva, so tudi požarne hrambe združene v župe, in vse obsegata deželna zaveza na Češkem in pa »Ceska ustPedni' jednota basičska pro Moravu a Slezsko«. V Pragi je češko osrednje društvo osnovalo I . 1891. ognje- gasilski muzej, v katerega so prešli predmeti iz takratne razstave. K narodni organizaciji se po pravici štejejo tudi dru­ štva doslužencev (veteranov), k i so se predstavljala v vojaškem oddelku. Njih narodna važnost najboljše dokazuje to, da so najprej nastala na jezikovni meji, kjer je bilo treba združevati češke vojake, od katerih bi se drugače gotovo marsikdo v nemških društvih izgubil. Seveda to tudi kaže, 118 Dr. M . Murko: Narodopisna razstava češkoslovanska v Pragi 1 . 1895. odkod se je vzel vzorec. Če I . 1895. je bilo na češkem le 351. takih čeških društev (imajo 32.000 členov in okoli 400.000 gld. imetka), v Nemci pa so jih imeli že I . 1890. 536. Tukaj pušča Morava češko za seboj, kor je imela že 1 . 1890. 160 društev proti 131 nemškim, zato pa Sleško takrat ni imelo niti jednega. Obleka ima večinoma vojaški značaj, ali uvaja se vedno bolj narodna in jednotna oblika, kakor pri ognjegasilcih. Razen »Vojenskih listov« imajo ta društva še posebno glasilo »Vysloužilec« in svoj koledar. V posebnem oddelku za društva razstaviloy jih je mnogo svoja poročila, publikacije, diagrame, albume, čudimo se, kako so se pri Čehih že davno združevali obrtniki in delavci vseh vrst in kako imajo tudi še danes posebna dru­ štva poleg svojih zadrug. Posebno zanimiva pa je krščansko­ socialna društvena organizacija, ki je v dveh lotili ogromno narastla. Društva katoliških tovarišev so že stara (prvo v Pragi je osnovano že I . 1852.), in katoliški delavci so tudi imeli svoja glasila, vendar velikanski napredek se opazuje od 1 . 1891. posebno na Moravskem. V Rrnu so takrat začele izhajati »Delnicke noviny«, v štirih letih so je ustanovilo 400 društev krščansko-socijalne delavske stranke in rodila sta se še dva časopisa: »Obrana prače« v Rrnu in »Zajmy delnictva« v Mor. Ostravi. Razen tovariških društev pa se snujejo še »Krščansko-katoliška izobraževalna društva« in »Društva katoliških mož in mladeničev«, ki sprejemajo tudi ude, kateri niso obrtniškega stanu, Poleg obrazovanja in podpiranja imajo seveda tudi nalogo, da povzdigujejo verski duh. L. 1894. je bil prvi shod krščansko-socijalne delavske organizacije v Lytomišlu, da se izdela program, 1 . 1893. pa je bil osnovan politiški klub katoliških delavcev na Češkem. Zal, da ni bilo mogoče študirati socijalno-demokratične orga­ nizacije. Odbor je hotel razstaviti tudi modele delavskih hiš in stanovanj in imeti sliko delavskega življenja. Vendar so- cijalni demokratje so hoteli razstavo porabiti tudi nekako kot agitacijsko sredstvo in posebno kričeče predstaviti raz­ loček med dobički tovarnarjev in plačami delavcev itd. Tega pa glavni odbor ni mogel dovoliti. Zanimivost so tudi bro- šurice »Slova pravdy«, katere širi kraljevograški škof E. Rrynyh na tisoče (cena jim je samo 2 kr.). Med društvenimi poročili je vzbudilo mojo posebno pozornost »Društvo za predavanja« (Prednaškovy spolek) v Pragi. V naprednih deželah se danes povsod čuti potreba predavanj, ki bi ljudstvo, delavce in tudi srednje stanove, ki nimajo časa ali prilike za daljše izobraževanje, poučevala o raznih rečeh, ki so za-nje zanimive in važne. Na Angleškem in v severnih deželah se snujejo zato takozvana »vseuči­ Dr. M . Murko: Narodopisna, razstava češkoslovanska v Pragi 1.1895. 119 lišča za ljudstvo«. Nekaj podobnega so imeli mladi možje na misli, ki so 1 . 1890. 9i. osnovali praško društvo za pre­ davanja. Kmalu se je pokazalo, kako vpliva živa beseda. Govorniki, v prvi vrsti starši visokošolci, so pohajali z jednim predavanjem razna društva, posebno delavska. 'Pa zaslužna delavnost je bila ocenjena v glavnem poročilu obrtniških nadzornikov, in 1 . 189.5. sta že dve veliki tovarni (Ringhol- ferjeva in Oesko-moravska stroj fr na) prosili, naj prireja dru­ štvo za njih delavce redna predavanja. Posebno priljubljena so tudi predavanja za dame. Sploh društvo skrbi, da sc nje­ gova delavnost razširi na vse stanove in da preide tudi v druga mesta in na kmete. Cehi na tujem so tudi na razstavi. Vsako leto mnogo izvrstnih omikancev in delavcev zapušča svojo domovino, da si išče kruha po svetu. Veliko se jih po takem izgubi, ali mnogi se spominjajo vendar vedno svoje domovine, in vsaj v prvih pokolenjih ostaja danes mnogo Cehov zvestih svojemu narodu, posebno v okviru našega cesarstva. Najlepši dokaz so dunajski Cehi, katerih se je 1 . 1880. 35.694 pri­ glasilo k češkemu občevalnemu jeziku, I . 1890. pa že 63.834, (na 1,364.548 prebivavcev). Razmerje se je torej poboljšalo s 3l/a°/o nil 5V.0, pri čemer je pač treba v račun vzeti tudi novi Veliki Dunaj. Seveda je še tudi ta številka more­ biti samo tretjina ali še manj pravega češkega prebivavstva, ali vendar je že velika, ako pomislimo, koliko ljudi gre po svetu s trebuhom za kruhom brez posebnih idealov, koliko jih je bojazljivih ter noče imeti neprijetnosti, in koliko se jih izgubi zaradi znanih praktik pri ljudskem štetju. Danes prihajajo uradniki in obrtniki vendar z večjo narodnostno zavednostjo na Dunaj in nahajajo zaslombo v društvih; po- litiških so imeli Cehi I . 1892. dve, nepolitiških 39 (pri tem je všteto tudi slovansko pevsko društvo, ki je danes jedino še faktično vseslovansko), osrednjih dve, gospodarskih 6. Delavci se sicer za narodnost mnogo ne brigajo, ali rešili so že jezikovno vprašanje praktično, kakor bo nazadnje povsod rešeno. Na zborovanjih dunajskih socijalistov govori se vselej nemški in češki. Sicer pa so tudi češki socijalni demokratje na Dunaju organizovani; »zmerni« imajo 8 za­ bavnih in bralnih društev, ki vzdržujejo več čitalnic v raznih okrajih in jed »o pevsko, nemško-češko društvo; »neodvisni« čisto češki, dve društvi; glasilo prvih so »Delnicke listy«, drugih »Volne listy«. Železniški delavci imajo tudi svoj strokovnjaški list, o drugih strokah pa sprejemajo dotični nemški socijalistični listi tudi češke članke. Da imajo Cehi na Dunaju v X. okraju tudi svojo šolo, katero vzdržuje društvo »Komensky«, je znano. Kako jo po­ 120 Dr. M. Murko: Narodopisna razstava češkoslovanska v Pragi 1.1895. trebna, vidi se iz tega, da je jednonadstropno, 1 . 1882./83. zidano šolsko poslopje že I . 1.885. moralo b ili povišano za dve nadstropji. L. 1894/95. je štela šola 831 otrok, ali vsi, ki so se oglasili, niso mogli biti sprejeti. Otročja zavetišča (oskrbovalnice) nahajajo in snujejo sc tudi po drugih okrajih, razen tega pa »šole češkega jezika«, katere obiskujejo oh sredah in sobotah popoludne otroci, ki se sicer uče v nemških šolah. Te šolice imajo prav lepe uspehe in bodočnost povsod, kjer ni mogoče osnovati ljudskih šol. Razen na Dunaju živijo Cehi po vseli okrajih niže- avstrijskih. Pri zadnji štetvi se jih je našlo v deželo pri­ stojnih (einheimisch) 30.000. Ali seveda tudi teh je več, ker dokazuje se nam, da so se okoli Cmunta (Gmtind) pri štetvi popolnoma izgubile tri vasi, v katerih razen učiteljev in Zidov nikdo nemški ne zna. Posebno zanimive pa so češke občine ob moravski meji. V prvi vrsti Poštorna (Unter -Themenau), Chorvatska Nova Ves (Ober- Themenau) in lllohovec (Bischol'wart), ki so si l. 1877. in 1882. pri državnem sodišču priborile na pol češke šole. V novejšem času so se začeli dunajski Cehi za te občine za­ nimati, tako da so tudi na razstavi prav lepo zastopane. N jih prebivavci so Slovaki, kakor njih sosedje na Moravskem, in se s temi tudi pridružujejo češkemu književnemu jeziku in narodnemu jedinstvu. Še bolj zanimivo pa je to, da so ti Slovaki, ki v se češčijo, prvotno bili pravi Hrvati. To je v »Sborniku Gechu dolnorakouskych«, katerega je izdal nižje- avstrijski odbor za narodopisno razstavo, jasno dokazal njega urednik dr. .los. Karasek, ki je v Illohovcu našel ljudi, ki še govore hrvaško - čakavsko narečje. To nam tudi objasnjuje, zakaj se na Dunaju krošnjarji in krošnjarice, ki raznašajo posebno sadje in sočivo, zovejo »Kroboten« in »Ivrobotinnen«, dasi govore slovaški. Tako se vsaj dol hrvaških kolonij, razsejanih ob nižeavstrijski meji na Ogrskem, hrani slo­ vanstvu s tem, da jih požira bolj-kulturni in mogočni češko­ slovaški živelj. » Z a g r a n i č n i « Cehi po Evropi kažejo nam tudi svojo organizacijo in imajo že 18 let svoje glasilo »Vlast«, ki izhaja v Berolinu. uudimo se najprej velikemu številu čeških društev na Nemškem. Na razstavi se nam jih je predsta­ vilo 27; med njih predsedniki in odborniki nahajamo veči­ noma krojače, črevljarje in druge obrtnike, redko tehnike. Da zahajajo češki obrtniki v bližnja in velika nemška mesta, ni posebno čudo, ali njih društva nahajamo tudi v Mainzu, Mannheimu, v Kolnu in Strassburgu. Proti temu so številke čeških društev v Parizu, Londonu in slovanskih državah malenkostne. Na Balkanu in na Ruskem so Cehi navadno Dr. M. Murko: Narodopisna razstava češkoslovanska v Pragi 1.1895. 121 na boljših službah, ali pa sami izvrstno gospodarijo, usta­ navljajo pivovarne in druge zavode, celo v Sibiriji. V Peter­ burgu jo dvorni kapelnik Ceh lllavač, pri operi Sta Na- pravnik in K ’ uče ra. Cehi iz Rusije nam predstavljajo samo poglede na svoje zavode, svoja dela, fotografij e itd.; pravih društev nimajo. 1 /, svojih spominov vem, da se jim v Moskvi niti podporno društvo ni dovolilo, z opazko, saj imajo avstro- o grško! V severno Ameriko začeli so se Čehi seliti že v 17. sto­ letju, ko jih je v burnih časih na stotisoče zapuščalo domo­ vino, v kateri so bili preganjani zaradi svoje vere. Prvi Ceh je stopil na ameriška tla I. 1633. V ' 18. stoletju so posebno češki bratje iskali tukaj zavetja, ali njih nasledniki so se že vsi poameričanili, oziroma poangležili. V našem stoletju na­ seljujejo se Cehi v Ameriki od 1.1840., in sicer najbolj v Novem Yorku in Chicagu. Posebno na zahodu so nastale cele občine in okraji češki. Danes se šteje 350.000 Čehov. Iz teh jih živi v Chicagu kakih 70.000. To mesto se torej smatra nekako za češko stolico, ali tudi Poljaki, katerih je v Ameriki še več (optimisti jih računijo na poldrugi milijon), slavijo Chi­ cago kot svojo stolico. Ostali so pa jako raztreseni po vseli drža­ vah. Pogled na mapo, ki predstavlja oddaljenost čeških kolonij med seboj, vam posebno jasno kaže, da med praktičnimi Američani, pri katerih so materijalni oziri vsemogočni, Cehom ni lahko ohraniti svoje narodnosti. Vendar kolikor se da, skrbi zato v neverjetni meri razvito društveno življenje. V Ameriki bržkone ni Ceha, ki bi ne bil ud vsaj dveh društev, zabavnih, pevskih, sokolskih, podpornih itd., ki se delijo v »svobodomiselna« in v katoliška. Med seboj se svobodo­ miselni in katoliški Cehi večkrat strašno koljejo z jeziki, peresi (dnevnikov in drugih listov je več, nego jih je treba) in tudi z dejanji. Ali za razstavo so se zjedinili na skupno delovanje. Razvitek svobodomiselnih društev, ki se v verskem oziru razcepljajo med razne ameriške sekte, predstavlja se nam v »mestni rezidenci ji« bogatega ameriškega Ceha, raz­ vitek katoliških društev pa v prvi češki ameriški cerkvi, ki je tudi od zunaj vsemu podobna, samo cerkvi ne. Na vsak način je katoliška organizacija najbolj razvita, j od - notna in po mojem mnenju tudi uspešna. Katoliških čeških cerkev jo 125, duhovnikov iz Evrope in Amerike 110, šol 47, otrok v njih 9006. Katoliški značaj imajo vsaj večinoma tudi ženska društva. Nekaj posebnega so med ameriškimi društvi »redi«. V Evropi človek večkrat, ne ve, kaj pomenijo danes redi kri­ žnikov, maltezijcev itd. Ali li dvakrat demokratični ameriški Cehi si snujejo »rede« na stotine, razstavljajo nam svoje 122 Dr. M . Murko : Narodopisna razstava čeSkoslovanska v Pragi 1.1895. uniforme in redovne znake, katere si sami navešajo, kor jih jim ne daje noben vladar. Najlepši dokaz, kako so človeške slabosti povsod jednake! Posebno čudni so razni »vitezi« (ryti'fi) sv. Mihaela, sv. Vaclava itd. Človek bi pri njih foto- graličnih skupinah kar mislil na nebeške trume, ko bi ne imel pred seboj čokatih in debelotrebušnih Cehov. Sicer pa so še Cehi vendar skromni nasproti Poljakom: ti se igrajo v stare poljske vojake iz dob Kosciuszkovih in mislijo, da se da Poljska iz Amerike znova ustanoviti. Treba pa je še omeniti, da so tildi slovanski naseljenci te slabosti sprejeli od Američanov, ki se navzlic svojemu demokratizmu posebno zanimajo za take reči, katerih nimajo, n. pr. za plemstvo. Marsikaj se mi je v ameriški razstavici jako do- padalo. V katalogu se posebno poudarjajo velike težave, s katerimi se ima danes boriti nov naseljenec; med drugim je znanje angleščine neobhodno potrebno, in odkritosrčno se priznava, da je narodnozavednih in delavnih mož povsod le peščica, nekaj stotin na vso Ameriko, zaradi česar se gotovo no more računiti na dolgotrajno češlvo naseljencev. Velikih bogastev si Cehi v Ameriki tudi niso nabrali, večinoma so le srednje premožni, kar bi ob jednakem dedu in trudu v Evropi tudi postali. Kazen teh oddelkov, ki so bili teoretično združeni v štiri skupine (.J. občni oddelki, If. kmetiško ljudstvo, C. po­ krajinske in plemenske razstave, D. kulturnozgodovinski oddelki), štela je razstava še peto skupino (E.) za novo­ dobno industrijo in obrt. Njeni oddelki sicer niso spadali v narodopis niti v širšem pomenu te besede, ali do­ dali so se iz finančnih ozirov ter se vsaj deloma tako ure­ dili, da se je pokazalo, kako se češki narod udeležuje mogočno razvite industrije na češkem. Najbolj se je to posrečilo v cukrovarniškem paviljonu, ki nam je pričal, da je cukrovarništvo res precej narodna industrija, ki se je navzlic vsem nezgodam kolikor mogoče ohranila v narodnih rokah, ako so društva na akcije imela zdravo linančno pod­ lago in se držala vedno najvišje stopnje novodobne tehnike. Tu se je videlo, da so Cehi sami na tem polju neizmerno mnogo strojev in popolnjenih pomočkov iznašli, druge pa znali o pravem času prevzeti. Društvo čeških kemikov pa je predstavilo zasluge češkega naroda za napredek na tem polju. Videlo se je tudi, kako so med (Jolvi posebno razvite industrije, ki so v zvezi z zemljedelstvom. Z veseljem pa človek opazuje, da so tudi steklarstvo, obdelovanje kovin, izdelovanje strojev in tkalska industrija v veliki meri naha­ jajo v čeških rokah. Dr. M . Murlco: Narodopisna razstava češkoslovanska v Pragi 1.1895. 123 IV. U speh in nasledki narodopisne razstave. Narodopisna razstava je štola od 15. maja do 23. okto­ bra 2,065.285 obiskovavcev, ki so vstopnino plačali, torej v 102 dneh poprečno na dan 12.749. Zaostala je po takem sicer za jubilejno, ki je štela za 156 dni 2,434.887 plačuj oči h oseb (torej na vsak dan 15.608). Ali pomislimo samo, kako ogromno število je to za 6 milijonov češkega naroda, ker Slovakov tu ne moremo posebno v račun jemati, dasi so bili lotos med vsemi Slovani najbolj pridni gostje v Pragi. Ne pozabimo tudi, da je plemstvo ni mnogo obiskovalo, in da je to bila spocijalna razstava, posvečena bolj idealnim, nego materijalnim ciljem. Razstavljavcem ni ponudila mnogo koristi, s početka dolgo ni bila dovršena, in s tem je tudi odbor računil, ker vstopnina na razstavo (40, oziroma 30 kr.) in k raznim zabavam je bila prav po ceni. Večkrat je raz­ stavo motilo tudi slabo vreme. Kdor Cehe prav pozna, ve tudi, da so jako varčni povsod in vselej. Kaj je torej Pražane vabilo vsak dan tja? Kaj je mikalo v Prago rojake iz čeških dežel in iz vseh koncev sveta? Narodna zavest in narodni ponos nam ne ob- jasnjujeta tako velikega uspeha. Tudi na tej razstavi so so Cehi lahko neizmerno mnogo učili; navduševali so se iz preteklosti in sedanjosti za bodočnost, merili in cenili so svoje moči ter premišljevali, kje in kaj je še treba delati, da si češki narod ohrani svojo individualnost, da postane povsod svoj gospodar in da doseže svoje najvišje namene. Vsa razstava je pričala o veliki jednodušnosti in navduše­ nosti češkega naroda. Ali ta navdušenost ni ogenj, ki vzplamti iz slame, temveč povsod se je videla neizmerna resnoba, trezna, neumorna in dosledna delavnost, osnovana na teme­ ljitem učenju in znanju. Razstava pa ni bila le sama po sebi poučna, ampak zva­ bila je v Prago tudi zastopnike vseh stanov na shode, kjer so imeli svoja posvetovanja. Mlinarji, krojači, črevljarji, natakarji, kovači itd. so se zbirali iz vseli čeških dežel. Učiteljev je bilo na njih shodu skoro 2000. Narodopisni shod je proti koncu razstave izrazil utemeljeno željo, naj se ohrani češka vas, kar se bo večinoma tudi zgodilo, in je določil bodoče delovanje narodopisnega društva in muzeja. Upamo, da muzej, ki si; tako lepo razvija, ne ostane 10 let v gostih pod tujo streho, ampak, da bo Praga skoro imela tudi pri­ merno poslopje za svoje novo kulturnoznanstveno središče, ki bo vzor vsem Slovanom in tudi drugim narodom. Ne brez prepirov in ovir se je zbral velik narodnogospodarski shod, ki je osnoval narodnogospodarsko društvo, v katerega 124 Dr. M . Murko: Narodopisna razstava Ceškoslovanska v Pragi 1.1895. odbor so bili voljeni zastopniki vseh stanov in strank od najvišjih aristokratov do soeijalnih demokratov. To je zanimiv poskus sodelovanja vseh faktorjev pri razpravljanju perečih soeijalnih in gospodarskih vprašanj, kateremu želimo iz vsega srca mnogo uspeha. Na razstavi se je seveda skrbelo tudi mnogo za pri­ merno duševno zabavo. V koncertni dvorani jo igral izvrstni Kovafičev orkester dela čeških glasbenih mojstrov, iz katerih so seveda največ zajemali tudi orkestri pred raz­ stavno palačo in v raznih gostilnicah. Narodno godbo in plese iz raznih krajev čeških in slovaških pa smo lahko videli v nekaterih hišah češke vasi in po raznih drugih krčmah. V stari Pragi so nam dijaki predstavljali stare štu­ dentovsko navade; med drugimi so tudi neusmiljeno »brusili« ubogega novinca stare »almae matris« praške. Dijaki so tam skrbeli tudi za predstavljen jo starih veseloiger, kakor »Mač- tičkaf« in »Kupcova nevčrna žena«, ki so jako zanimale, ali tudi dokazovale, da bi jih današnjo občinstvo večkrat na odru nikakor ne maralo. Po moji skušnji jo imelo večji uspeh gledišče /. lilikami pri otrocih in starih ljudeh, ki so se radi spominjali svoje mladosti in so veselili z otročiči. Sploh sem v ljudopisnih oddelkih opazoval, kako ganjeni so bili stari očeljo in matere, ko so med otroškimi igračami in zabavami našli marsikaj, česar danes ni več po mestih, njim pa je bilo v mladosti jedino veselje. Videl sem babico, ki je svojim vnukom s solzami v očeh kazala različne take roči. To nam tudi nekoliko objasnjuje, zakaj se je ves narod češki tudi v svojo narodopisno razstavo tako zaljubil. Češki narod je zares ljubil delo, za katero seje toliko trudil in žrtvoval. I/, vseh krajev so prihajali vlaki,ki so privažali na tisoče meščanov in kmetov, tako da jo na binkošti in na dan sv. Večeslava bilo na razstavi 78.000 obiskovavcev, torej čroz 20.000 več nego katerikoli dan na dunajski svetovni razstavi 1 . 1873. Kako daleč je segala ta ljubezen, naj dokaže samo jeden primer. Na'dan sv. Večeslava se je hotelo doseči ko­ likor mogoče veliko število, celo 100.000. Nadzorniki, slugo, natakarji, kuharico itd. kupili so si ta dan vstopnice, da po­ višajo slavo razstave. Pražani in okoličani so bili seveda posebno marljivi gostje in hodili so tja tudi v velikih sku­ pinah. Vsa predmestja in nazadnje sama Praga, vsi stanovi, tudi branjevke, so imeli svoj »dan« na razstavi in se v dolgih sprevodih pomikali tja po vsej Pragi. Navadno tudi niso prišli s praznimi rokami, ampak so prinesli s seboj kak dar v narodne namene. Tako je n. pr. praško mesto Kralovske Vinohrady peljalo na slavnostnem vozu milijon vinarjev za Matico šolsko in 200.000 vinarjev za Narodo­ Dr. M . Murko: Narodopisna razstava češkoslovanska v Pragi 1.1895. 125 pisni muzej, torej vsega 6000 gld. Priznavati se mora, da se je navzlic izjemnemu stanju takih sprevodov in zabav več dovoljevalo nego l. 1891. Moji rojaki so se pač tudi čudili velikim skupinam šolskih otrok iz vseh krajev, Iv i so pri­ hajali z učitelji, kateheti in roditelji ter veselo in navdu­ šeno peli narodne pesni, kakor »Kde domov muj«, »Hej Slo­ vane« itd. Posebno slavnostni pa so bili dnevi, ko so prihajale velike skupine i z vseh č e š k i h i n s l o v a š k i h k r a j e v, da predstavljajo v amfiteatru svoje šege in navade. Kar sle videli drugače samo na ligurinah in slikah, bilo je takrat živo pred vami. Svatbe iz raznih krajev, praznike po kon­ čanju žetve (obžinky) in česanja hmelja (dočesna), trgatev, prejo, pustne in druge navade z njih obredi in pesmimi predstavljali so vam domačini z veselimi in milimi obrazi. Posebno so se odlikovali Moravani, katerih se je o veliki gospojnici pripeljalo 4000 v svojih pisanih in bogatih oblekah, s svojimi vozovi in lepimi konji. Ti so nekaj dni sistema­ tično predstavljali vse navade moravskega ljudstva. Svateb pa Pražani niso videli samo ponarejenih, ampak tudi prave. Dva slovaška para sta se zvezala za večnost na razstavi. Dvakrat se je odtod premikal velik sprevod v evan- geliško cerkev v Pragi, kjer sta župan praški in grof Lažanskv kot najvišja 1 ’ unkcijonarja razstave bila starejšini. Kako bo jeden iz teh mož, ubog kovač in muzikant, pripo­ vedoval do konca svojih dni, da mu tetice niso privoščile njegove ljubljene K vice! Žalosten je odrinil na razstavo, da bi kaj zaslužil s svojimi goslimi. V čičmanski zadrugi pa so še potrebovali jednega dekleta, in tako je za njim prišla tudi ona. Tu sta si toliko zaslužila, da bosta lahko gospo­ darila in gotovo tudi teticam odpustila njih grehe, ker so jima nehote žalost spremenile v veselje. Da, izvirna je bila misel narodopisne razstave, in videli sto tam marsikatere nenavadne reči. K tem prištevam tudi igro z živimi šahi. Poskušali so nekaj podobnega že Američani in Angleži, ali Cehi so jih prekosili s številom oseb in glavno mislijo. Na 2300 štirjaških metrov veliki ša­ hovnici je vojeval pri glasovih starih čeških koralov in zato posebno zloženih pohodnic najbolj popularni češki kralj Jurij Podebradsky z ogrskim kraljem Matjažem (Korvinom, I. 1469.). Pešci, jezdeci, strelci in težki vozovi so manevrirali v opravi iz druge polovice 15. stoletja. Ubogega Matjaža z malim spremstvom so glavne češke moči odsekale od nje­ gove vojske; mora svoj meč predati Juriju, ali ta mu ga velikodušno vrača. Narod ni tako mrmral kakor takrat, ko je Jurij Podebradsky res daroval svobodo svojemu sovražniku, 12(3 Dr. M . M urko: Narodopisna razstava; češkoslovanska v Pragi i. 1895. ampak po 8000 gledavcev je v amfiteatru vsakokrat navdu­ šeno ploskalo vojskam, I v i so se po slavnostni himni vračale ob veseli pohodnici. Največ vojakov je dal praški Sokol, ki je delegiral 25G svojih najbolj vajenih mož in izurjenih jezdecev. Omenjene oprave in druge reči so se prodale v Budimpešto. Pri drugih Slovanih narodopisna razstava ni imela takega uspeha kakor jubilejna, dasi je baš v narodnostnem oziru bila bolj zanimiva. Vendar se je ljudem bržkone zdela preveč specijalna, in gotovo tudi niso bili o pravem času zadosti o njej poučeni. S posebnim vlakom v največjem številu in z imenitnimi zastopniki iz učenjaškcga in poli­ tičnega sveta so priromali v Prago le Bolgari. To ni čudež, kajti oba naroda imata v svojem značaju marsikaj podob­ nega, kar drugim Slovanom niti ni simpatično, in tudi za­ tegadelj imajo Bolgari na jugu najlepšo bodočnost. Razmerno pristojno smo še Slovenci tudi takrat pokazali Cehom svojo simpatije. Vendar jaz bi o našem potovanju v Prago tudi danes vse ponovil, kar sem pisal 1 . 1891. Posebno je treba priporočati več organizacije in zahtevati, naj bo ob takih prilikah več inteligencije zastopane. Prišla je tudi peščica Rusi nov, ker ti so med seboj tako razcepljeni, da so še v Prago hoteli romati po strankah, ali na zadnje je samo staroruska zbobnala primerno število potnikov. Ni bilo Hrvatov niti Srbov niti Poljakov, o Rusih pa sploh niti ne govorim. Ako pomislimo, da so Poljaki 1 . 1891. priredili pet skupnih izletov v Prago govorilo in pisalo se je takrat o »pragomaniji« — moramo se pač prašati, kaj je ta dva sosednja in najbližja si naroda tako sprlo; kajti le tako se objasnjuje, zakaj Poljaki niso niti enkrat oiicijalno prišli v Prago. Omeniti hočem ie kratko to kočljivo vprašanje, ker je tudi za nas poučno. Vsled političnih dogodkov so se v zadnjih letih strune med Cehi in Poljaki v parlamentu jako napele, kar je po­ sebno vplivalo tudi na novinarstvo. Kot dober poznavavec poljskih razmer ne morem jaz Poljakom ničesa drugega očitati kakor to, da v Mladočehih predolgo niso hoteli spo­ znati izraza narodne volje češke. Od »poljskega kola« v dunajski zbornici torej tudi ni bilo taktno, da je na lvovsko razstavo 1 . 1894. povabilo same Staročehe. S tem pa se je na češkem preveč računih) in preveč se je oziralo tudi na to, kar so tendencijozno pisali dunajski časniki, iz katerih se žalibog tudi Cehi /. redkimi izjemami poučujejo o Poljakih. To velja posebno o navadnem občinstvu in celo o jako raz­ umnih ljudeh, kakor sem se sam prepričal. Da so Poljaki avstrijskega linančnega ministra baš s tem si morajo vsi Dr. M . Murko: Narodopisna razstava češkoslovanska v I’ragi 1.1895. 127 Galičani, tudi Rusini, biti najbolj dobri in ogrske ministre — proti teni so bili sicer jako bladni — dostojno sprejemali, ko so prišli k njim v gosti, razume so vendar samo po sebi. Kaka občna navdušenost pa bi bila zavladala povsod po potu od Krakova do Lvova, ako bi se Cehi ne bili dali preplašiti od kolere, ki je prišla nekako na pomoč, da se je po imenu prikril pravi vzrok. Na nesrečo je politično raz­ draženost hitro po odkritju lvovske razstave še povečal jeden izmed urednikov glavnega češkega glasila. Ta je potoval v Lvov s svojimi predvzetimi nazori in pisal o Galiciji tako, da je radikalni »Kurjer Lwowski«, ki ne stoji samo na mla- dočeškem, ampak na omladinskein stališču, imenoval to »škandal«, drugi listi pa so kar ostrmeli in molčali. Lvovsko razstavo j e. tudi ves poljski narod smatral za svoje delo, dasi je imelo pri njem prvo besedo visoko plemstvo, ki je pa tudi ogromni deficit plačalo i/. svojega žepa brez vsakega šuma. Veliko narodno podjetje, ki je bilo tudi zanimivo in poučno, je torej bilo tudi vredno simpatij češkega naroda, in narod je moral obiskati sosednji narod, saj se tudi najbolj konservativni Poljaki 1 . 1891. niso dali motiti s tem, da so ravnokar na Češkem popolnoma zavladali za-nje strašni Mladočehi. Kolikokrat se z ozirom na različne slovanske narode med Cehi kakor pri nas ponavlja izrek: »Kaj je vlada? Kaj so vladajoči krogi? Mi mislimo samo na narod!« In baš na to se Cehi nasproti poljski razstavi niso ozirali ter se pregrešili proti noblesi, ki velja za narode, kakor za posamezne ljudi. Kaj storimo, ako nam kdo ne vrne vizite? In kako kratko je vladal ta razpor! Leto pozneje so se Mladočehi že bližali poljskim ministrom! Drugače tudi ne more biti, ker v Avstriji danes ni dveh slovanskih narodov, katerih idealne težnje po večji avtonomiji bi si bile tako blizke. To je pač najlepši dokaz, kako nam je treba biti previdnim, posebno, ako nam je res kaj mar za slovansko vzajemnost. .Sicer pa so tudi letos poljski listi in časopisi največ in najlepše pisali o razstavi. Nazadnje je celo glasilo krakovskih velikašev (Czas) prineslo iz peresa jednega izmed svojih naj­ odličnejših stebrov navdušene podlistke o češkem — ljudstvu, ki si svoje gledišče, svoje muzeje in še takšno rastavo, ka­ kršna je bila narodopisna, popolnoma samo stvarja in pla­ čuje. Popolnoma resnična je tudi trditev, da pri Poljakih do sedaj izvršuje to nalogo' plemstvo, in ne skriva se obžalo­ vanje, da seje češko plemstvo iznarodilo. Mi pa dostavljamo: Ljudstvu se mora približati oboje! Ni sreča za Poljake, da je plemstvo pri njih vse, za Čehe pa tudi ni, da ga v resnici nimajo. Blagoslovljen bodi čas, ko se bodo češki knezi in grofje morali potegovati za mandate svojega ljudstva! 128 Dr. M . Murko: Narodopisna razstava češkoslovanska v Pragi 1.1895. Neizmerno pa je razstava človeka veselila kot izraz češkoslovaškega bratstva. Vsak človek se je sicer moral čuditi narodnostni celosti vsega slovanskega probi- vavstva od Sumave do 'Patre. Videl je tudi, kako je češka literatura procvetala na Slovaškem, ko so si njeni predsta- vitelji morali iskati tam zavetja; vendar žalibog se je v našem stoletju ta naravna in kulturnozgodovinska vez na škodo obeh narodov pretrgala. Cehi s Slovaki bili bi naj­ močnejši narod v naši monarhiji; kje pa bi bili Slovaki, ko bi imeli kulturna sredstva češkega naroda in bi čutili za seboj mogočno zaslombo! Dolgo st; jo grešilo z obeh strani. Na Dunaju se je še pred 10 leti društvo »Tatran« izselilo i/, »Akademickega spolka«, in slovaški dijaki so proti Rieger- jovim govorom protestovali po nemško-židovskih časnikih. Te žalostne razmere so se danes jako poboljšale. Slovaki vendar vidijo, da so jim Cehi najbližji bratje, njih razumni možje ne sanjajo več o zakarpatski pomoči, ampak začenjajo sami delati po čeških vzorih,-pošiljajo svojo mladino na šo­ lanje v Češko, širijo češke knjige, časopise, posebno ilustro- vane, iny časnike ter sprejemajo od Cehov tudi češko pisane članke. Cehi pa jim ne očitajo več odpadništva, ne rogajo se njih siromaštvu, prepuščajo njim, naj sami odločujejo o svoji usodi, obiskujejo in podpirajo jih pridno. Tudi se ne bi dalo z denarjem, s katerim se pri Slovakih lahko vse nakupi, bogato slovaško gradivo, ki je bilo na razstavi, tako lepo in popolno zbrati, ako ne bi bilo teh osebnih zvez med mnogimi Cehi in Slovaki. V Prago so prihajali parkrat v večjem številu slovaški narodnjaki, da se okrepčajo na duhu, in ni manjkalo slovaškega ljudstva, ki je tudi pred­ stavljalo svoje navade, petje, godbo in ples. Niti ubogih drotarjev niso I‘raŽani pozabili: za njih darove jih je prišlo 110 na razstavo učit se in veselit. S tem so starši bratje izpolnili ne samo narodno, ampak sploh človeško dolžnost, kakršno omikani krogi s svojimi lahkomiselnimi nazori o socijalnih vprašanjih večkrat zanemarjajo. Dočim so bili malomarni slovanski narodi, katerih se je tikala razstava, prihajali so pa bolj v Prago njih različni strokovnjaki, posebno slavisti. Izmed ruskih je mi- nisterstvo narodne prosvete jednega odposlalo posebej na razstavo. Obširna poročila in ocene či tal i smo v raznih stro­ kovnjaških in drugih časopisih slovanskih. Prepričan sem torej, da bo slavno češko delo koristilo tudi drugim Slova­ nom, pri katerih bomo sadove lanske češke razstave opazovali šele po lotih. Vendar se je moglo še več storiti. Kako lahko se je n. pi\ dal takrat ob majhni organizaciji prirediti shod slavistov! Že v Kollarjevom »Sborniku« 1 . 1893. sem na to Dr. M . M urko: Narodopisna razstava Češkoslovanska v Pragi 1.1895. 129 opozoril, kako je pevec »Slavy Deere« in propovednik slo­ vanske vzajemnosti že 1 . 1837. zahteval shode slovanskih učenjakov po vzoru shodov nemških zdravnikov in naravo­ slovcev. Mislil sem vedno, da bi za začetek med slovanskimi mesti v Avstriji bila Praga najbolj primerna, narodopisna razstava pa najlepša prilika, posebno 1 . 1895., v katerem se je praznovala stoletnica Safarikova. Češki črevljarji, kovači itd. si vedo bolj pomagati nego njih učenjaki, ki bi morali slo­ vanski svet seznaniti s Cehi, svoje rojake pa s slovanskim svetom. Niti v znanosti že ni več »panslavizma«! Pri vsakem narodu in narodiču se njegovi lilologi omejujejo vedno bolj na svoje domače polje. Cehi pa, ki so nam vendar slavistiko stvarili, so še imeli posebno nesrečo, da jim je cela poko- lenja pokvaril mož, ki je na svoji stolici sicer duhovito zabavljal, ali malo učil, vzpodbujal in delal. Tu je primer, kaka nevarnost preti semtertje malim narodom, ako pri njih ni tekmovanja in kritike, objednem pa jeden izmed glavnih razlogov, zakaj je Cehom treba drugega vseučilišča. Upajmo, da mlade moči zamujeno skoraj popravijo. Med drugimi doli je tudi Cehom treba novega Safafikovega »Slovanskega na- rodopisa«, v razširjeni in sedanjim razmeram primerni obliki, v katerem bi torej morala biti tudi kulturno-politiška po­ glavja. Češko novinarstvo se sicer bavi še največ s slovan­ skim svetom, ali tudi v njegovem slovanstvu je strašno mnogo neznanja ali pa predvzetih misli, še več pa med občinstvom. Puhle slovanskev frazeologije imajo tudi drugi slovanski narodi mnogo od Cehov; daj Bog, da bi skoro tudi od njih prišel veter, ki bi jo razpršil. Začetke že imamo, ali pri drugih Slovanih so še premalo znani. V lanskih go­ vorih in napitnicah morala je še vedno alegorična mati Slava delati vse čudeže, kajti drugega jedra je bilo v njih jako malo in le redko. Kar se tiče tujih narodov, reče se lahko, da je lanska razstava na vsak način napravila velik vtis na Nemce. Dunajski listi so jo sicer precej pritajevali, dasi se je bil led od dunajske glasbeno-gledališke razstave, po kateri je ravnatelj Subert odprl svet »Prodani nevesti«, precej stajal. Dunajski žurnalisti so bili že pripravljeni sprejeti vabilo razstavnega odbora, naj pridejo v Prago. Ali preprečili so to praški zagrizenci, s katerimi so Dunajčani hoteli biti za- jedno češki gostje. Reklame torej razstava pri Nemcih ni imela nikake, ali obiskovali in na tihem hvalili so jo mnogi navzlic samočeškim napisom. Glavna reč pa so seveda mnenja strokovnjakov. Muzeji in antropologična društva na Dunaju, v Berlinu, v Mnihovu, v Hamburgu itd. so pošiljala svoje zastopnike na razstavo, 9 130 Dr. M . Murko: Narodopisna razstava češkoslovanska v Pragi 1.1859. ki je niso mogli prehvaliti, dasi so jo semtertje tudi skozi nemške naočnike gledali. Kako resno so jo nekateri štu­ dirali, vidi se n. pr. iz tega, da sta zastopnika berlinskega »Volkermuseum« bivala cel teden na razstavi in imela 1000 mark subvencije. Saksonska vlada je poslala tri inžo- nerje, ki so študirali češko vas; na letošnji razstavi v Draž- clanah videlo se je nekaj podobnega, posebno pa se jo pazilo na lužiško-srbski oddelek. V raznih listih so bili neizmerno pohvalni podlistki od strokovnjakov, v strokovnjaških pa temeljite, dasi včasih kratke ocene. Jaz omenjam izmed njih samo podlistek dvornega svetnika profesorja Exnerja v »Wiener Zeitung« (1895, št. 241.) Mož jo gotovo strokovnjak prve vrste, kar so tiče umetnega obrtništva in prirejanja razstav, katerih vidi vsako leto nekoliko, kot levičarski po­ slanec pa Cehom gotovo ni naklonjen, vendar pa priznava: »Die Ausstellung hat auf mich einen tiefen Eindruck ge- macht.« l*o njegovi sodbi so Cehi izkoristili vse dosedanjo razstavne skušnje ter jih popolnih in povečali na vse strani, čudi se mladeniški navdušenosti, svojeobraznosti, kultur­ nosti, delavnosti in bogastvu češkega naroda, ki si je tako razstavo sam priredil. Človek kar začuden gleda javni ukor plemstvu in tiho grajo vladi v uradnem listu. Jako pametno je Exner tudi rešil vprašnje o narodnosti umetniških obraznih del. Tu se da le po globokih študijah odgovarjati, čegavo je kaj, ali to ni glavna reč, ampak za Cehe je častno, da imajo njih srednji stanovi toliko takih del in da jih znajo ceniti. Glasoviti učenjak R. Virchovv, predsednik berlinskega antropologičnega društva, pa je imel zaradi svoje sodbe o češki razstavi celo neprilike z nemškimi nacijonalci. Seveda se je kot vodja antropologičnih študij na Nemškem moral zanimati tudi za češko podjetje, katero ga je tako navdušilo, da jo odbornikom poleg drugih pohval tudi povedal, da hoče pruskemu naučnomu ministru svetovati, naj nekaj jednakega priredi. S tem se je strašno zameril češko-nemškim tepcem, ki so njega in njegovoga zeta, praškega medicinskega pro­ fesorja Rahla, kateri mu ni povedal, daje razstava od praških kazinotov prekleta, začeli po časnikih napadati tor so celo izmislili laž, da je Virchovv Matici šolski daroval dva goldi­ narja. Glasoviti učenjak je to nazadnje ovrgel v berolinskem »Borsen-Courier«-ju, ali dodal je, da je bil res »begeistert«, in zapisal še sledeče besede: »Ich vvunschto wohl, dass violo Deutsche sio gesehen und sie als Vorbild des boi uns zu Leistenden kennen golernt hiitten«. S tem je iz kom­ petentnih ust izrečena pač največja pohvala, ki se sploh da misliti. Dr. M . M urko: Narodopisna razstava češkoslovanska v Pragi 1.1895. 131 Nepričakovan uspeh je imela razstava pri Madžarih. Ogrska se je pripravljala na svojo tisočletnico, katero je hotela najbolj nagledno proslaviti z veliko razstavo. Mad­ žarski strokovnjaki so se torej jako zanimali za razstave zadnjih let, za praško pa posebno, ker so se češke in ogrske dežele večkrat v zgodovini stikale. Kulturno-zgodovinski oddelki so bili torej za-nje jako zanimivi ter-so si pridobili njih veliko pohvalo. Ali še več! Ko so se Madžari prepričali, da praška razstava nima nič iridentističnega in dražljivega, čudili so se tudi marljivosti, ki je zbrala tako popolno gra­ divo iz vseh slovaških stolic na Ogrskem. V »Pester Lloydu«, ki je razstavo v treh podlistkih (št. 209, 210, 212) prav lepo ocenil, se nekdo ni bal »svetotatstva« ter je organizatorjem ogrsko tisočletniške razstave nujno svetoval, naj si slovaški oddelek v Pragi podrobno ogledajo, kajti morebiti bi se dal ogrski razstavi ves organično pridružiti. Moralni uspeh razstave je bil torej tudi pred drugim svetom velikanski. Resnica nazadnje povsod prodre, in slavo češkega naroda bo širil i nadalje »Narodopisni muzej«, ali bolje rečeno »Ljudopisni muzej«, ker ne bo hotel delati kon- kurencije češkemu deželnemu in praškemu mestnemu muzeju. Gotovo ga bodo prihajali gledat učenjaki iz vseh strani sveta. Lani še vendar niso došli vsi poklicani krogi, kajti Cehi so dolgo sami sebi premalo zaupali, niso v pravem času, t. j. še po zimi povabili tujih učenih društev in niso priredili ni- kakih mednarodnih ali pa vsaj slovanskih shodov. Kaj po­ čenjajo vse Madžari, ki stoje po svojih zaslugah za znanost in občečloveško omiko vendar daleč za Gelu! Razen »Narodopisnega muzeja« in »Narodopisne spo- lečnosti česko-slovanske«, ki je že začela rosno svoje delo­ vanje, ostaneta še po razstavi sokolski in pedagogični muzej, in govorilo se je tudi o muzeju narodne umetnosti. Kolikor mogoče pa bo razstava češkemu narodu ohranjena v velikem in krasnem delu »Narodopisna vystava češko-slovanskd v Praze 1895« (Tiskem a nakladem J. Otty v Praze), katero izdajata odbor narodopisne razstave in narodopisno društvo s pomočjo najboljših pisateljev in umetnikov čeških. Na vseh narodopisnih poljih se bo začeta delavnost gotovo nadalje­ vala, in dobili bomo obširno gradivo, iz katerega se moro zares roditi velika in temeljita enciklopedija o češko-slo- vaškem narodu, ki bi tudi lahko postala vzor za druge slo­ vanske narode, kajti povsod je treba misliti na to, da se ogromno narodopisnoy gradivo razbere, pretrese in uredi. Ne dvomim, da bodo tudi Oehi sami primerjali svojo bitje drugim slovanskim narodom in sosednjim Nemcem in Madžarom ter skušali dognati, kaj je njihovega izvirnega, kaj je njim 9 * 132 Dr. M . Murko: Narodopisna razstava češkoslovanska v Pragi 1.1895. občnega ž njimi inv kaj so od njih sprejeli. Gotovo imajo Cehi z Nemci na Češkem marsikaj bolj skupnega nego z drugimi Slovani, ali tudi o teli rečeh se bode strogo znan­ stveno dalo soditi le takrat, ko bodo tudi češki Nemci, jednako kakor Cehi, zbrali svoje gradivo, kar se že v obilni meri godi. Na vsak način pa ostane prvenstvo velikih zaslug za znanost takrat Cehom. Narodopisna razstava pa bode tudi dolgo oživljala na­ rodno umetnost in obrt. Pri raznih razstavnih paviljonih so se arhitekti že letos držali vzorov in motivov starih kme- tiških stavb in bodo v bodočnosti gotovo skušali, da jih tudi drugod porabijo. Primer slavnega arhitekta l( ’r. Schmoranza, od katerega ima dunajski umetelno-obrtni muzej egiptsko sobo, se še dosedaj ni mnogo posnemal, kajti on je že 1 . 1881. postavil podobno lovsko hišo v Kuneticah. Se bolj pa se bodo narodni vzorci dali rabiti na obrtnih in posebno na ženskih ročnih izdelkih ter lahko preidejo tudi na tovar­ niške, ako jih bode narodni vkus zahteval. Lepim narodnim nošam bo sicer konec, ali marsikaj, kar na njih občudu­ jemo, živelo bo dalje ne samo na oblačilih, ampak tudi na drugih izdelkih in bo stvarjalo nove oblike v narodnem slogu. Možje, ki so sprožili misel narodopisne razstave in jo srečno izvršili, so torej lahko zadovoljni s svojim delom, kajti to je preseglo njih pričakovanja, ponosen pa sme biti na-nje ves narod. Po velikanskem uspehu jubilejne razstave in po odkritju češke opere pred svetom je bila narodopisna razstava tretja velika kulturna zmaga češkega naroda v teku štirih let. To ne more ostati brez vpliva na položaj Cehov v državi in pred svetom, ampak ima tudi političen pomen, katerega sta vlada in plemstvo vsled neverjetne kratkovid­ nosti povečala še s tem, da sta prisilila češki narod, naj pokaže popolnoma sam svojo duševno in gmotno moč. Upajmo, da se skoraj najdejo možje, ki bodo znali to veliko moč češkega ljudstva tudi dobro porabiti na korist češkega naroda in drugih Slovanov. V. Nauki za Slovence. Ravnatelj Subert je sprožil pri sprejemu slovanskih gostov tudi vprašanje, ne bi se li dala prirediti tudi občna slovanska n a r o d o p i s n a r a z s t a v a vi ‘ragi. Gotovo h i se imela boriti še z večjimi težavami nego češka, posebno ako bi se tani predstavljali vsi slovanski narodi, ali po mnogih letih bi bila vendar mogoča. Strašilo panslavizma gine vedno bolj pred lučjo faktičnih, večkrat jako žalostnih Dr. M . Murko: Narodopisna razstava češkoslovanskav Pragi 1.1895. 133 razmer, in vprašalo bi se morebiti nazadnje samo, bode li mogoče spraviti vso Slovane pod jeden klobuk, navdušiti jih za veliko skupno delo, in bodo li vsi zadosti za-nje pri­ pravljeni. Po mojem mnenju je za sedaj naša glavna naloga, da povsod zbiramo in študiramo, kar imamo za narodopis važnega, tako da bi se iz vsega le najbolj karakteristične stvari izbrale in poslale na slovansko narodopisno razstavo, ki seveda ne bi mogla biti za vsak narod tako obširna in večkrat preobložena, kakor je. bila češka. To bi veljalo tudi o jugoslovanski razstavi, o kakršni se misli v Belgradu za 1 . '1900. Kaj naj storimo torej mi Slovenci? Skoro na vse, kar so šteje danes k narodopisu, jo mislil že naš Stanko Vraz, mislili in delovali so v duhu slovanske romantike skoro vsi naši buditelji. Vendar je pri nas marsikatero delo ostalo le v odlomkih, zbrano gradivo pa bi bilo treba iskali po raznih knjižicah, časopisih in časnikih. Pozneje nego katerikoli slo­ vanski narod prihajamo s popolno zbirko naših narodnih pesmi. Podobno je treba tudi zbrati narodno pripovedke, pravljice in pregovore ali pa vsaj sestaviti njih spisek (ne­ kake regeste), da se ve, kaj se narodnega blaga pri nas nahaja in kje ga je treba iskati. Vsi narodni proizvodi se naj kolikor mogoče ohranijo v dotičnem narečju. Zbirajmo tudi neznane narodne besede in pa take, ki se rabijo v nenavadnih pomenih; sploh pazimo na vse posebnosti v govoru po vseh delih slovenske slovnice. Vprašanje o pre­ mikanju jezikovnih mej, tako važno v narodnostnem oziru, spada seveda tudi semkaj. Pri narodnih vražah in praznih verah je treba zbirati in dodajati, česar ni v Navratilovih zbirkah, ali pa poprav­ ljati, kar je tam krivo. Moramo se sploh zanimati za vse narodne šege in navade ter hraniti njih spomin. Kjer še moderna meščanska obleka ni pregnala popolnoma ali vsaj deloma starih noš, treba jih je hraniti v opisih ali v po­ dobah, še bolj pa v pristnih in.tipičnih izvodih posameznih delov, cole pa na ligurinah. Kako ljudstvo poje, gode, pleše, kako se igra in veseli, kako pa tudi žalosti, s čim se zdravi, vso to naj so opisuje , in hrani v spominu, kakor sc le da. Naj se posebno iščejo pisane knjižice, ki se še med ljud­ stvom hranijo, tudi stare listine, oporoke in pisma, seveda tudi staro knjige; naj se pa tudi opazuje, kaj ljudstvo naj- rajše čila iz današnjih tiskanih knjig in časnikov. V tem oziru bila bi neizmerno zanimiva statistika izdaj knjig družbe sv. Mohorja. Treba se je pa tudi ozirati na vse te­ lesne lastnosti (velikost, širokost, teža, oblika glav, barva las in oči itd.) in zanimive tipe. Cele skupine je fotogra- 134 Dr. M . Murko: Narodopisna razstava češkoslovanska v Pragi 1.1895. fovati ter opazovati, kje in kako ljudstvo živi, kaj dela in kako gospodari na svoji ali tuji zemlji. Ne pozabimo seveda tudi na pobožnost in verski značaj našega ljudstva, na nje­ gova romarska pota, cerkvene praznike itd. Ljudstvo si je ohranilo še do danes marsikatero običajno pravo, z novimi zakoni pa seveda tudi postopa prav po svoje. Sploh pa se zanimajmo za vse njegove pravniške in narodno-gospo- darske nazore. Posebno malo se je doslej pri nas pazilo na kmetiške stavbe. Opisujmo, načrtujmo, fotografujmo in slikajmo hiše in druge stavbe po vseli krajih naše domovine in izdelujmo njih modele. Pove pa se naj tudi, kako se stavijo hiše v skupinah, kako po vaseh, kje ljudstvo najrajše zida svoje cerkve in kapelice, kje stavi svoje križe in druga znamenja. Opisujmo in hranimo staro posodo, stara orodja in igrače. Posebno pa pazimo, da se ne izgubijo umetelno-obrtni izdelki po hišah in cerkvah, in skrbimo, da lepši in važnejši pred­ meti pridejo v muzeje. Te dolžnosti naj se posebno zavedajo učitelji naših obrtnih šol. Kakor so iz vsega vidi, narodopis ne more biti delo posameznikov, naj imajo še toliko časa in znanja. Tu morajo zbirati in pomagati učitelji in duhovniki, dijaki in profesorji, pravniki, arhitekti, umetniki, omikani obrtniki in kmetje. Taka opazovanja priporočam posebno turistom, in slovensko, planinsko društvo naj svoje ude tudi za to odgojuje. Seveda ne svetujem, naj se vse tiska, temveč pripravno gradivo naj branijo razna društva, v prvi vrsti pa »Matica Slovenska«, ako se s časom ne osnuje posebno društvo za ljudoznanstvo. Od zbiravcev se ne more zahtevati, naj presojajo svojo gradivo, je-li narodno ali ne, in tudi gospodje, ki bodo zbrano gradivo obdelovali, naj so ne spuščajo preveč v taka vprašanja, ako niso strokovnjaki v svojem predmetu in nimajo za primerjanje zadosti pomočkov na razpolaganje. Le na mejah naj se dobro pazi na vso, kar slovenski narod loči od sosedov, in naj se izprašuje, kaj ljudstvo samo smatra za svoje. Iz tega pa še ni­ kakor n o sledi, dajo to t u d i izvir n o n a r o d n o. Marsikaj se jo pri nas še ohranilo, kar je bilo prej skupno vsem narodom, kakor n. pr. kresi. Nato pa jo treba še po­ misliti, da so tudi v preteklih stoletjih k nam prihajale tujo misli in tuje reči. Kot dokaz naj služi samo jeden primer. Ni danes v Evropi bolj narodne pijače, kakor je za Ruse čaj, tako da nahajamo samovar že v vsaki kmetiški hiši. Vendar niti ta beseda, ki so zdi tako lopo slovanska, ni ruska; ruskosibirski poslanci, ki so v 17. stoletju bili pri Mongolih, nam pripovedujejo, da se jim je tam predlagalo Dr. M. Murko: Narodopisna razstava Ceškoslovanska v Pragi 1.1895. 135 »pregrdobno pitje«. Po tem lahko vsakdo sam sodi, koliko časa je še trebalo, da se je čaj razširil med vse ruske sloje po Evropi. Tako tudi majolike gotovo ni naše ljudstvo iz­ mislilo, in morebiti se jih tudi ni mnogo pri nas delalo, ali kako narodna je postala, kako jo slavi narodna pesem! Jednako se jo godilo marsikaterim drugim obrtnim in ume­ telnim izdelkom. Zbirajmo in hranimo torej svoje starine, samobitne in prisvojene, kolikor moremo, ker človeka, ki ni barbar, bo vedno zanimalo, kako so živeli njegovi predniki. Od njih se lahko večkrat tudi marsičesa učimo, Se bolj pa je važno, da pozna sedanje narodno življenje in mišljenje vsakdo, ki prihaja z narodom v doliko, torej posebno duhovniki, učitelji, sodniki in sploh vsak rodoljub. No pretirujmo pa nikakor ljubezni do vsega starega, resnično in navidezno narodnega! Nikomur ne pride na misel, da je treba hraniti nim-odne vraže in babjo vero, ali takih reči jo še mnogo, ki niso v duhu časa ter narodni napredek le ovirajo. Imejmo vedno na misli sedanjost in bodočnost narodovo, posebno mi, ki se moramo boriti z visoko-kulturnimi sosedi za svoj obstanek! Poglejmo, kaj so Cehi na Češkem, dasi niso v posebni večini proti Nemcem, kaj pa na Moravskem, kjer jih je več kot tri četrtine vsega prebivavstva, in kaj so šele ogrski Slovaki, med katerimi so žid, graščak in birič vsegamogočni. Meni vsaj je stokrat ljubša vzorna narodna organizacija na češkem nego vse »slovanstvo« na Moravskem in Slovaškem. Kaj pa je početi z zbranimi rečmi? Pri tem prihajajo človeku najprej prav žalostne misli v spomin. Večina Slo­ vencev pač ne ve ničesar o neverjetnem faktu, da se v Ljubljani niti vsaka slovenska knjiga, list in časnik ne hrani. Jednako išče človek v Ljubljani z malimi izjemami zastonj roko­ pise, pisma in druge spomenike po slovenskih pisateljih, umet­ nikih in buditeljih. Nikdo ne misli, da bi vsaj take roči bilo treba iskati, v dar jemati, ali pa colo kupovati. Tudi kranjski deželni muzej, katerega imata vendar v rokah narodni de­ želni odbor in zbor, se nikakor ne upravlja in ne razširja tako, da bi vsaj slovenski narod na Kranjskem primerno predstavljal domačinom in tujcem. Seveda se ob dosedanji nemarnosti in dosedanjih deželnih doneskih za muzej ne da kaj posebnega doseči. Ljubljana pa in cela kranjska de­ žela morata tudi misliti, da sta središče vsemu slovenskemu narodu, ki bo rad prinašal žrtve, da se tam nekaj stvari, kar bo vsem Slovencem na čast in pouk. Središče pa mora se­ veda začeti, mora buditi in dajati dober primer. Tu je pač treba odločno na delo klicati, ker jo za to že skrajni čas. Jaz samo vprašam: kam in zakaj naj pošljem v Ljubljano 136 Dr. M . Murko: Narodopisna razstava čeSkoslovanska v Pragi 1.1896. kakega slovanskega učenjaka, ki bi se hotel poučiti o našem narodu, ako tam niti vsake slovenske knjige ne najde V V zadnjem slučaju mu še vsaj lahko svetujem, naj ostane na Dunaju, ker tam skoro vse dobi. Iz česa pa naj navaden slovanski in neslovanski popotnik pozna, da je Ljubljana slovenska stolica? Težko je staviti iz tujine konkretne predloge, ali vendar hočem podati nekatere misli na preudarek. V prvi vrsti je seveda treba poskušati, da se razširi delokrog in važnost že obstoječih društev, knjižnic in muzejev. Večkrat se je izražalo mnenje, naj nam Matica Slovenska postane naša akademija. Do take nam je še sicer jako daleč, ali na vsak način je že tudi pri nas čas za učeno društvo, ki bi obsegalo vse pokrajine, ako hočemo veljati za narod. Najbolje bi bilo, da Matica Slovenska razdeli svojo znanstveno in p o učno-zabavno delavnost. Seveda bi se morali ustanoviti znanstveni odseki, ki bi lahko imeli skupna in strokovnjaška zborovanja ter bi skrbeli, da se pri nas širi 'tudi stroga znanost v slovenskem jeziku, po­ sebno pa, da znanstveno preiskujemo in opisujemo naše kraje, naše ljudstvo in našo zgodovino. Ti odseki bi priprav­ ljali in ocenjevali Matici znanstveno gradivo, ki bi izhajalo v posebnih knjigah in pa v učeno-kritičnem časopisu, kakr­ šnega nam je pač že treba. Za primer take delavnosti nam lahko služijo — Rusini, katerih »Naukove tovarystvo imeni Ševčenki« v Lvovu je popolnoma na teh načelih osnovano. Nočem zatajiti, da imajo denar in tudi mnogo duševne pod­ pore za to večinoma od Ukrajincev na Ruskem, ki se doma ne morejo svobodno gibati, ker je tiskanje takih maloruskih spisov strogo prepovedano. Ali zakaj bi se tudi pri nas ne našli rodoljubi, ki bi sedaj ali pa vsaj po svoji smrti pre­ pustili Matici potrebno glavnico za izdavanje potrebnih spisov in za podpiranje učenjakov, da lahko potujejo in zbirajo svoje gradivo. Seveda bi morali tudi deželni zbori treba je za vsa kulturna podjetja trkati povsod, kjer pla­ čujejo Slovenci davke — okrajni zastopi, mesta, denarni za­ vodi in posamezniki storiti svojo dolžnost. S premišljenim, vztrajnim in sistematičnim delovanjem sc da marsikaj do­ seči, posebno ako so no cepijo moči, česar vsaj v slovenski znanosti nikakor ni treba. Jeden iz glavnih razlogov, zakaj predlagam, naj Matica Slovenska razširi svojo delavnost, je ta, da že ima lepo znanstveno slovansko knjižnico. Ta se naj dobro uredi, da postane javna in da bode vsaj nekatere dni odprta. To naj bi bila ob č es 1 o v e n s k a in naša slovanska knjiž­ nica, katera bi lahko dobila še marsikaj v dar, posebno Dr. M . Murko: Narodopisna razstava češkoslovanska v Pragi 1.1895. 137 pa v zameno. Seveda bi morala po takem stopiti v zvezo še z mnogimi drugimi učenimi društvi in uredništvi znan­ stvenih časopisov. Tako bi se širila slava našega imena, Ljubljana pa bi zares postala umstveno središče slovensko, v katerem bi se tudi nahajali potrebni pomočki za znan­ stveno delovanje. Tako si je sestavil lepo knjižnico »Muzej kraljestva češkega« s svojim »Časopisom českeho museum«, in Poljaki imajo v Lvovu veličanstven zavod Ossolinskih z veliko knjižnico, z rokopisi, z arbivom in muzejem. Lvovska posebnost je, da zavod Ossolinskib in društvo Ševčenka imata pravico na zalogo poljskih in rusinskih šolskih knjig, kar jima nosi lep denar. Da nam je treba tudi narodnega muzeja, je pač jasno iz vsega, saj'ga imajo celo Slovaki v Turčanskem Sv. Martinu. V marsičem bi se vendar dala razširiti delavnost kranjskega deželnega muzeja na ves slovenski narod, kakor to vidimo pri »Muzeju kraljestva češkega«. Poleg njega pa bi bil jako umesten bas narodopisni slovenski muzej, ki bi predstavljal ves naš narod, kakršen je sedaj, in po mogočnosti tudi, kakršen je bil. Tudi ta bi so vsaj v začetku lahko združil z Matico Slovensko, ker zbirati je treba takoj, da se vsaj reši, kar so še rešiti da. Tukaj si jemljimo posebno čelie v primer. Pri razstavah, ki se prirejajo v slovenskih krajih, naj bo povsod tudi narodopisni oddelek. Prirejujmo pa tudi samostalne narodopisne razstavice, ki so lahko po šolah in drugih javnih poslopjih, v katerih bo včasih jedna sobica zadostovala. Tam naj strokovnjaki poiščejo, kaj bi naj prišlo v kak muzej ali pa na slovensko narodopisno r a z - stavo, na katero je seveda tudi treba misliti. Ne bo sicer tako lepa niti razmerno tako velika, kakor je bila češka, ali vendar bo lahko dostojna našega naroda. Treba bo sicer mnogo dela in požrtvovalnosti, ali Slovenci smo si že marsikaj stvarili po češkem vzoru na veliko korist in čast sebi in bodočim poledenjeni. Zgodi se tudi to skoro po velikem uspehu češke narodopisne razstave!