USTEK. Bog že ve kateri k6zl roj; odbije. Ugotovitev, da se mi ne more zaupati Bkrb za naše ceste, ki >so takb važno prometno sredstvo, me je hudo razburila. Želeč jasnosti v tej ^adevi, se odpravim k modremu pismpuku, da mi poja&ni vse po vrsti in po lastnih izkušnjah ter 4<>živetjih. »Ti, ki si m^dei;.« rou dem, »povej mi, ali sem državljan, ali nisem?« »Sevedasi, kdo pa dvomi?« me vpraša on. »Nihče ne dvomi! !A i(ne gre za to. |Za to gre: Ali imam kot držaVljan vse pravice ali jih nimam?« , »Jih irnaš!« »No, če jih imam: ali je to prav in dobro, da mi ne dovole skrbeti za,qjste kot vsakemu drugemu državljanu, če placiijem celo kui^uk zanje?« »No,« si pogladi brado modirijanjpismos uk. »Če plačuješ kuluk, tedaj ,si žend^vojj skirbel za ceste,. Kaj. hočeš še? Idi in hodi po njih in jih kvari kolikor ti drago, ko si že za= nje p'laoal!« »Ne razumeš me, pismouk!« se razburim jaz. »Saj jim ne očitam kuluka. Bog jim ga žegnaj! Četudi ga plačujemo točno 10 odstot^ kov — to se pravj več kot drugi, ki jim do» hodki niso tako znani. Ali to mi ne gre v gLavo. Zakaj ne bi smel jaz biti v cestnih od« borih? Tega ne razumem, zakaj bi ne smel biti tudi kulturni polir, če sem že pionir?« »A tako!« se zami&li modri mož. »Že ra= zumem! Seveda, na videz je to krivica. Ali če jo natančneje premotriš in presodiš, ni kri= vica, ampak je tako popolnoma v redu in po pravici!« »Kaj, tudi ti?« ise začudim jaz. »Tudi ti, pravični, se z njimi stirinjaš?« »Moram se. moram! Pravica je le ena in le za eno p'iat. Ce so oni v pravici, moraš biti ti v zmoti! Tako je to!« odgovori on. »Dokaži!« zavpijem in udarim po mizi, zakaj Hudo me je to boleto. »Bom!« de on in pove: i»Clej, v mnogih krajih se!to4e zgodi: meri se cesta — kdo naj pride pomagat z otroci? Ti! Sestavlja ise proš« rija ria oblastvo za novo pot, ali za prepoved prehoda, ali za podporo — kdo naj jo sestavi in v lepopisu prepiše? Ti! Izračunati morajo koliko bodo obcestnih kajnenov potrebbvali za toliko in toiiko kilometrov ceste. Kdo naj se vsede in iziračuha v potu svojegla obraza na čentinietre natančno? Ti! Zbere se blato na cesti pred šblo — kdo naj postrga to dbbro gnojilo in spravi na šolski 'vft? Ti in tvojj otroci. Izmislijo si morda cestarji veselico. ICdo naj jo otvori z lepim niavdušenim govo» rom, naštevajoč zasluge, o katerih se jim niti ne sanja? Ti! Vedno in povsod ti!« ' »No vidiš!« dem jaz. »Vidiš, <$&&$ za« sluge so tolikšne '• \—.« »Da ti ni treba še v odbore!« me; prestriže modrijan. »Ti si s svojim delom 'že prišel oia svoj račup. Čemu ti j.e treba še iv odbore? V odbbre naj gredo tistl, ki se drugače ne mo* rejo uveijaviti. Oelo naj se porazdeli po pra« vici. Cesta je vseh in ne samo tvoja. .Zanjo se moramo 'brigati vsi! In to pravično in ,po= šteno. Nihče več nihče fmanj. Če se fooš ti, ki se brigiaš za ceste izven odbora, brigal za« nje še v odboru — kaj naj potem ostane za druge? Potolaži se in hvali ga, 'ki ve, kako se mora delo porazdeliti!« »Ali vendar!«^še ugovarjam. »No, kaj še?« vpraša modrijan. »To mislim: § 22. zakona o narodnih šo-lah nalaga šolskhn občinam skrb, da bodo vse poti, ki vodijo v šolo v dobrem stanju. Kjako naj za to skrbim, če « »No, no!« me prekine pismouk. »To je vendar jasno, kako. Otroke naženi na pot, da jo popravijo, če treba. To je vendar naj* lepši — irokotvorni pouk.« Odšel sem potolažen domov, obul goj* zarce in stopil spet na cesto, da se sprehodim po priavici po svojih 124 EHn kuhika. J. IRlbičič.