strokovne vesti Sodelovanje in konkurenca - grozdi avtorica Barbara RODICA Poznamo razli~ne definicije oziroma opredelitve grozdov. V ~lanku je poudarjeno, da so osnovni motivi za so- delovanje podjetij v grozdu predvsem v pridobivanju konkuren~nih prednosti. Predstavljene so politike za spodbujanje grozdov med dr‘avami. Sledi kratek pregled razvoja, predstavitev nekaterih rezultatov in mnenj po prvi fazi razvoja pilotskih projektov grozdov v Sloveniji. UVOD Globalizacija v svetu spreminja staro podobo sveta. Ob tem se spreminjajo tudi ~lovekove potrebe, pri~akovanja, zahteve in posledi~no navade. Danes je potreba po povezovanju opazna na vseh podro~jih ~lovekove dejavnosti, {e posebej pa v dinami~nem poslovnem svetu. Odgovor na nastalo situacijo je dana{nji ekonomski zemljevid, na katerem prevladujejo grozdi. Grozdi se pojavljajo na razli~nih podro~jih, kot so ekonomija, ra~unalni{tvo, statistika, astronomija ... Osnovni motivi za sodelovanje podjetij v grozdu so predvsem v pridobivanju konkuren~-nih prednosti, ki jih podjetja v grozdu pridobijo na osnovi: geografske koncentracije, zni‘evanja transakcijskih stro{kov, hitrej{ega prenosa sposobnosti in ve{~in med podjetji, pridobivanja novih znanj in zmanj{evanja vstopnih ovir na nove trge. Poznamo različne definicije oziroma opredelitve grozdov, ki jih bom v nadaljevanju predstavila. TEORETIČNA OPREDELITEV GROZDA Grozd (angl. cluster) je opredeljen kot gospodarsko omrežje močno soodvisnih podjetij in vključuje: proizvajalce končnih izdelkov ali ponudnike storitev, specializirane dobavitelje in raziskovalne organizacije (fakultete, razvojne inštitute) ter vladne in druge organizacije. Koncept grozdov presega meje industrijskih panog, saj je usmerjen tako na horizontalne kot vertikalne povezave različnih podjetij, na njihovo soodvisnost v verigi vrednosti tako pri proizvodnji, storitvah in v postopku inovacij, zasnovanih na sinergijskih učinkih. S povezavo podjetij in podpornih institucij v grozd se med udeleženci razvije visoka stopnja sodelovanja in zaupanja ter na drugi strani tudi konkurenca. Grozd zato hitro napreduje in se razvija, zaradi česar podjetjem v grozdu pogosto uspe, da razvijejo mednarodne konkurenčne prednosti in postanejo tržni vodja v vsaj eni globalni tržni niši. Po Porterju je grozd geografska koncentracija medsebojno povezanih podjetij. Grozd vključuje povezana podjetja iz različnih dejavnosti in druge enote, ki so pomembne z vidika konkurenčnosti. Grozd vključuje na primer specializirane dobavitelje, ponudnike storitev, podjetja v povezanih industrijah ter tudi vladne in druge ustanove (na primer univerze, agencije za standardizacijo in trgovska zdru‘e-nja). V grozdu se oblikujejo konku-ren~ne prednosti, ki izhajajo iz lokalnih zna~ilnosti, kot so unikatna znanja, medsebojni odnosi in motivacija, ki pa jih oddaljeni tekmeci te‘ko posne-majo(Porter, 1998, str. 77-79). Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) pa opredeljuje grozde kot inovacijski sistem. Enozna~ne opredelitve grozda ni, saj se definicije prilagajajo stanju v gospodarstvu, ki ga opazujemo (velikost gospodarstva, lokacijska bli‘ina podjetij, produkcijski faktorji, podporne in sorodne panoge). Najbolj zna~ilno za podjetja v grozdu je, da med njimi obstajajo {tevilne povezave, izmenjave znanja in tehnologij ter pozitivne eks-ternalije. Ve~ina povezav je sicer ekonomskega pomena, vendar pa ne smemo zanemariti socialnih vplivov in koristi za okolje. Da bi ugotovili, ali gre za grozd, so bistvene predvsem tri zna~ilnosti, in sicer: da podjetja sodelujejo, da obstajajo eksternalije in da obstajajo sinergije, ne le enostranske povezave. Sodelovanje med podjetji pa {e ne pomeni, da obstajajo grozdi. Za razvoj grozda je potrebno precej ~asa, aktivno sodelovanje vseh udele‘enih in ustrezno razvito podporno okolje. Kot navaja prof. dr. Marko Jakli~ z ljubljanske ekonomske fakultete, je bistvo povezovanja v grozde hkratno sodelovanje in konkurenca sorodnih ter podpornih podjetij in podpornih institucij na geografsko zaokro‘enem prostoru, pri ~emer podjetja, povezana v grozd, dosegajo konkuren~ne prednosti, ko so: izbolj{ana kakovost izdelkov, hitrej{a rast na osnovi tehnolo{kega razvoja (znotraj grozda se ustvari okolje, ki mo~no spodbuja inovacije ter akumulacijo ~love{kega in socialnega kapitala), vi{ji donosi, ni‘ji tran- ijaLeS 55(2003) 5 strokovne vesti sakcijski stro{ki, prednosti prvega ponudnika (ta polo‘aj nudi podjetju stro{kovno konkuren~no prednost pred drugimi ponudniki, ki bi sicer lahko zagotovili enake proizvode ali storitve) in prednosti zaradi u~enja oziroma izobra‘evanja. Dolgoro~no je konkuren~nost gospodarstva odvisna od sposobnosti panoge in podjetij, da nadgrajujejo znanje in razvijajo nove tehnologije. To podjetja dose‘ejo s povezovanjem v grozde, saj se zaradi spleta konkurence in sodelovanja med podjetji ustvarja edinstveno znanje. Grozd omogo~a, da podjetja hitreje in bolje zaznajo prilo‘nosti za inovacije in se nanje hitro odzovejo. Inovacije posledi~no pove~u-jejo produktivnost, ki je nujno potrebna za dvig ‘ivljenjskega standarda (Jakli~ M., 2002, str. 5). Prav tako kot Jakli~ tudi Nidorfer poudrja, da je za grozde zna~ilno, da se razvijajo po~asi, saj tak{ne povezave zahtevajo veliko zaupanje med partnerji, dober sistem komunikacije in predvsem jasen skupni interes in cilj med vsemi udele‘enci (Nidorfer, 25.01.2001, str. 24). PODOBNOSTI POLITIK K SPODBUJANJU GROZDOV MED DR@AVAMI Pristopi politik k razvoju grozdov se med dr‘avami razlikujejo, kar je posledica razli~nih poslovnih okolij, kulturnih in institucionalnih okvirov in sistema vladanja. Nekatere dr‘ave imajo bolj ali manj jasne nacionalne politike grozdov, ki na razli~ne na~ine spodbujajo nastanek grozdov na nacionalni in regionalni ravni (Belgija, Danska, Francija, Anglija ...). Druge dr‘ave uporabljajo posebne regionalne instru- mente za spodbujanje grozdov, ki so ve~inoma del inovacijske, tehnolo{ke ali regionalne politike (Avstrija, Nem-~ija, Italija ...). Kljub temu da se pristopi k razvoju Podporne [itštJIucijB / t \ Dobavitelj! ++ Proizvajalci •«-* Kopti \ t / KompEcmenlarni ponudniki Splo{ni model grozda Vir: Finance, 19.02.2003, str. 20 grozdov med državami razlikujejo, pa imajo kar nekaj skupnih značilnosti: • Politike za spodbujanje grozdov pogosto poudarjajo pomen globalne konkurenčnosti v novi ekonomiji. • Politike temeljijo na izboljšanem sodelovanju, ki pogosto zahteva spodbujanje socialnih procesov. • Politike poudarjajo povezovanje podjetij s tehnološko in znanstveno infrastrukturo ter na ta način uvajajo nove tehnologije v regio-nalna omrežja malih in srednjih podjetij. • Politike poudarjajo pomen javnih organizacij, ki imajo nato v grozdu vlogo neodvisnega koordinatorja med člani grozda. • Vse politike izpostavljajo potrebo po boljši sposobnosti inoviranja in upravljanju znanja ter zato poskušajo izboljšati interaktivni proces učenja med podjetji in njihovim okoljem. • Omenjene politike so vse osredo- točene na spodbujanje ustvarjenih in specializiranih proizvodnih faktorjev. • Nekatere od politik izpostavljajo potrebo, da je dosežena kritična masa značilnosti grozda, če želimo, da bo intervencija uspešna. Politika spodbujanja grozdov ni edini način za razvoj konkurenčnosti znotraj panoge in gospodarstva, čeprav so njeni instrumenti zelo učinkoviti. Pogosto je spodbujanje grozdov tudi sestavni del politik na drugih področjih ( Jaklič M., 2002, str. 7, 8). PRVA FAZA PILOTSKIH PROJEKTOV V SLOVENIJI Leta 2000 so v povzetku {tudije o mo‘nostih razvoja grozdov v Sloveniji opredelili potencialne grozde v inovativnih proizvodno strotitvenih sistemih (potencialni grozd avtomobilske industrije, gospodinjskih aparatov, gradbeni{tva, elektri~no opti~ne industrije, transporta in zvez, informacijsko intenzivnega sistema) in druge proiz-vodno-storitvene sisteme, ki so kazali zna~ilnosti potencialnih grozdov (sistem lesnopohi{tvene industrije, tekstilni sistem, turizem, kemija in farmacija). Leta 2001 so se za~eli v Sloveniji razvijati avtomobilski, orodjarski in transportno-logisti~ni grozdi (cluster) - nekapitalske povezave podjetij, raziskovanih institucij, univerze in ministrstva, da bi spodbudili konku-ren~ni razvoj znanja in ve~jo mo~. Ob tem so potekale {tevilne aktivnosti prve faze pilotskih projektov. ijaLeS 55(2003) 5 strokovne vesti Razvoj grozdov je finan~no podprlo ministrstvo za gospodarstvo, vklju~ene organizacije pa so prispevale kadre ter vlo‘ile ~as in denar. Samo v strate{ki razvoj avtomobilskega grozda je bilo vklju~enih 28 vodilnih managerjev sodelujo~ih podjetij in institucij, v projekte pa ve~ kot 50 vodstvenih in visoko strokovnih kadrov. K pilotskim projektom so pristopile razli~no velike organizacije z razli~nimi kulturami, pri~akovanji, interesi in cilji, ki jih je bilo treba spoznati in oblikovati skupno strategijo bodo~ega grozda. Pri vseh treh projektih se je izkazalo, da je za oblikovanje skupne strategije potrebna neka nevtralna organizacija, ki ji zaupajo vsi ~lani. Splo{no mnenje udele‘encev v avtomobilskem grozdu je, da je proces razvoja grozda normalen (po~asen) in da udele‘enci potrebujejo ~as za spoznavanje in postopno izgradnjo potrebnega znanja, infrastrukture in zaupanja za zahtevnej{e skupne projekte. Tisti, ki pri projektu sodelujejo intenzivneje, menijo, da je bilo v dveh letih opravljenega ogromno organizacijskega dela. Ocenjujejo, da je potencial grozda glede ~lanstva v Sloveniji okoli 70 do 80 ve~jih in srednjih podjetij ter {e ve~je {tevilo manj{ih podjetij. Prav tako menijo, da so mo‘ni dodatni ~lani s podro~ja podpornih dejavnosti in institucij. Nekateri pogre{ajo predvsem elektro fakulteto. Politika ~lanarine je taka, da tak{no “odprtost” dejansko tudi omogo~a. Trenutna ~lanarina je 2000 evrov za velika podjetja, 1000 evrov za srednja podjetja in 500 evrov za mala podjetja. Pristopnina za nove ~lane trenutno zna{a 2,5-kratnik letne ~lanarine. (Jakli~ M., 2002, str. 16). Vsi skupni projekti ‘e te~ejo, vendar si ve~ina ‘eli, da bi bil razvoj na njih {e hitrej{i. Omenjajo predvsem zaostanek pri promociji in informatiki, medtem ko naj bi na primer skupno izobra‘e-vanje potekalo ‘e zelo zadovoljivo ijaLeS 55(2003) 5 (prek 1.000 udele‘encev). Vsi tudi menijo, da so to tisti pravi skupni projekti. Menijo, da bo stanje na teh projektih do konca leta 2003 zadovoljivo (Jakli~ M., 2002, str. 17). Ude-le‘enci si ‘elijo si hitrej{e uresni~evanje posebnih (posamezne skupine udele-‘encev) poslovnih projektov. Menijo, da se bo smiselnost udele‘be v grozdu pokazala le v primeru, ~e bodo v resnici sposobni ustvarjati “virtualna” ali dejanska skupna podjetja. Tudi tisti udele‘enci, ki v grozdu {e ne sodelujejo, izra‘ajo interes za sodelovanje na konkretnih poslovnih projektih, izra-‘ajo pa dvom, ali je potrebna skupna pisarna oziroma skupna infrastruktura (skupni projekti). Predvsem manj{a podjetja menijo, da je skupna organizacija (okostje) nujno potrebna, da pa mora biti ustrezno “podjetni{ko” vodena in da je za njeno dokazovanje potrebna dolo~ena “potrpe‘ljivost”. Izra‘ajo pa pomisleke v zvezi s financiranjem v prihodnosti, ~e bo ~lanarine za njih previsoka (Jakli~ M., 2002, str. 17). Kot ocenjuje Dermastia, je klju~ni element pri grozdenju pospe{evanje inovativnosti, to je, da spravimo dobre poslovne ideje na trg. Na tem podro~ju je Slovenija {e precej {ibka. Potrebno bo sodelovanje z univerzo in raziskovalnimi institucijami. Teorija in praksa ka‘eta, da sta inovativnost in znanje bistvena za razvoj podjetja. Pove~e-vanje konkuren~ne sposobnosti podjetja je najbolj odvisno od pove~anja konkuren~ne sposobnosti okolja. V Sloveniji so grozdi pomemben del razvojnih spodbud ministrstva za gospodarstvo. Grozdenje vidijo kot orodje za doseganje konkuren~ne prednosti podjetij v grozdu, in sicer za izbolj{anje produktivnosti, pospe{e-vanje inovativnosti podjetij, pospe{e-vanje komercializacije inovacij ter za mala in srednja podjetja kombinacijo majhnih prednosti za koristi velikega obsega. Cilj razvojnih spodbud je pospe{iti lokalni proces inovativnosti z razvojem unikatnega slovenskega znanja in vpeti slovenske grozde v mednarodne mre‘e/grozde. Prihodnost pa bo pokazala, ali nam bo zastavljeni cilj uspelo uresni~iti, saj bodo inovacije odlo~ilne pri tem, ali bo Slovenija, ko se bo priklju~ila EU, njen enakopravni partner. SKLEP Danes prina{ajo grozdi razvitim dr‘a-vam konkuren~ne prednosti. Zaradi mo‘nosti, da bo delovanje grozdov oblikovalo konkuren~ne prednosti, saj se v okro‘ju grozda podjetij oblikuje unikatno znanje, ki ga drugi te‘ko posnemajo, obstaja tako tudi za slovenske grozde mo‘nost, da podjetjem v grozdu uspe, da razvijejo mednarodne konkuren~ne prednosti in postanejo tr‘ni vodja v vsaj eni globalni tr‘ni ni{i. Vendar je potrebno kot navajajo ~lani grozdov, ~imprej dose~i odmeven uspeh vsaj na enem poslovnem projektu, ki bi spodbudil delovanje v grozdu in privabil nova podjetja. 1. Derven{ek M.: Brez zaupanja ni grozda, ITEO relacije, Ljubljana 7 (2001), 4, str. 7 2. Ferjan~i~. I.: Prihodnost mizarjev je v povezovanju, Lesarski utrip, Ljubljana, 7 (2001), str. 11 3. Jakli~ M.: Evalvacija razvoja pilotnih grozdov v Sloveniji, Ljubljana, 2002, 72 str. 4. Kri‘ni~ A.: Prvi trije grozdi ka‘ejo na dober letnik, Manager, {tev. 2, 15.02.2002, str. 39 5. Munih T.: Zna~ilnosti finskih, evropskih in potencialnih slovenskih grozdov gozdarstva ter ostalih industrij, Ljubljana 2002, str. 53 6. Nidorfer M.: Povezovanje: nastajajo prvi trije grozdi, GV, {tev.4, 25.01.2001, str. 24 7. N.: Bistvo grozdenja, Finance, 19.02.2003, str.20 8. Planinc D.: Mo~ podjetni{kih grozdov, GV, {tev.25, 24.06.2002, str. 94 9. Porter Michael E.: Clusters and the new economics of competition. Harvard Business Review, Boston, 76 (1998), str. 77-90 10. S.P.: V grozdu tretjina lesarjev, Finance, {tev. 207, 28.10.2002, str. 18 11. [tinek T.: Marca oddaja prijav na razpise za spodbujanje grozdov, Finance, {tev. 38, 25.02.2003, str. 8