Leto VI. - št. 25 KOČEVJE 17. junija 1961 Cena 15 din S SEJE OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS KOČEVJE POSLOVANJE MORAMO VSKIADITI Z DRUŽBENIMI UKREPI Občinski komite ZKS je razpravljal o nalogah komunistov pri uveljavljanju novih gospodarskih ukrepov V četrtek se je sestal Občinski komite ZK Kočevje. Obravnavali so probleme in naloge, ki so nastale pri uvajanju novega gospodarskega sistema, in ukrepih, ki jih je sprejela Zvezna ljudska skupščina za njegov nadaljni razvoj. Splošen gospodarski položaj v Jugoslaviji se sicer v nekoliko blažji obliki odraža tudi v naši komuni, je v poročilu poleg ostalega poudaril referent tov. Drago Benčina. V naš gospodarski sistem smo letos uvedli vrsto korenitih sprememb. Spremembe razmerij v cenah, nov način delitve dohodka gospodarskih organizacij, izvedena devizna reforma in drugi ukrepi imajo namen stabilizirati jugoslovansko gospodarstvo. Prav tako pa zahtevajo skladnost med Proizvodnjo in potrošnjo. Zvezni izvršni svet je analiziral stanje v prvem četrtletju letošnjega leta in ugotovil, da se gospodarstvo sicer razvija, vendar stabilnost kot smo jo predvidevali, ni bila dosežena. Prav ako se je cci0 povečalo neso-azmerje med proizvodnjo in potrošnjo, ki se je lct0s znatno 1?n,la* Na drugi strani pa d oizvodnja narašča nezadovoljivo m je pod planiranim povprečjem. To ima za posledico naraščanje cen in življenjskih stroškov. Analiza je ugotovila, da so ustvarjena sredstva služila predvsem za povečanje osebnih do- hodkov in investiranje v osnovna sredstva. V obratna sredstva in rezerve pa so se vlagali manjši zneski. Tudi primanjkljaj v zunanje trgovinski bilanci se povečuje. Na zadnjem zasedanju je Zvezna ljudska skupščina sprejela vrsto ukrepov, ki naj pomagajo odpraviti nesorazmerja. Zmanjšati moramo predvsem investicije, razpoložljiva sredstva pa usmeriti v centralne sklade, obvezno rezervo m povečati obratna sredstva. Vse to bo povzročilo, da se bo gospodarstvo skladneje razvijalo in življenjski pogoji ne bodo ogroženi. Takšno stanje se sicer v nekoliko blažji obliki odraža tudi v naši občini. Podjetja so za obratna sredstva namenili le 10 odstotkov ustvarjenih sredstev. Čeprav so se obratna sredstva povečala predvsem na račun kreditov, se stanje glede upnikov in dolžnikov ni popravilo. V neka- terih podjetjih so se znatno povečale tudi zaloge izdelkov. Čeprav v zadnjem času mnogo govorimo o ekonomskih enotah, ima dejansko to uvedeno le Rudnik, medtem ko KGP in Tekstilana nagrajujeta bolj po enoti proizvoda. Vsa ostala podjetja pa o ekonomskih enotah le razpravljajo. Povsod se čuti bojazen, da te enote ne bodo pravilno gospodarile z ustvarjenimi sredstvi, zato podjetja sklade še vedno centralizirajo. Tudi decentralizacija upravljanja le počasi napreduje. Novi pravilniki težijo bolj po zviševanju tarifnih postavk kot po odkrivanju rezerv in povečanju proizvodnje. Po seminarjih in konferencah stvari v tej smeri niso zadovoljive. V neka- terih podjetjih strokovnjaško f iščejo poti za uvajanje novega | sistema. Premalo pomoči pa nu- ~~ dijo predvsem strokovna združenja in zbornice. Poročilo in razprava sta poudarila, da je treba osredotočiti vse sile na premagovanje nastalih težav ter na povečanje proizvodnje. Politična akcija komunistov pa naj bo usmerjena predvsem na pojasnjevanje novega sistema in izvajanje sprejetih ukrepov. Osnovne organizacije morajo analizirati stanje na svojem področju, komunisti pa morajo predvsem skrbeti za vsklajeno trošenje sredstev, posebno tistih za investicije. Položaj ne smemo ocenjevati iz trenutnega gledišča, pač pa takoj vskladiti poslovanje z družbenimi ukrepi. V nadaljevanju so analizirali delo osnovnih organizacij ZK po III. Plenumu Centralnega komiteja. OB ROBU Odločili so se za združitev Obrtna podjetja »MESAR-", »MESNINA« in »KLAVNICA« v Kočevju se bodo predvidoma 1. julija t. 1. združila v eno podjetje. Združitev treh manjših podjetij v eno močno bo brez dvoma koristna. Združitev skladov, osnovnih sredstev in ljudi pod eno streho bo dalo jamstvo za napredek podjetja, s tem pa tudi izboljšanje in povečanje izbire mesarskih proizvodov. Najvažnejše pa je, da bodo z združitvijo dani pogoji in možnosti za gradnjo prepotrebne klavnice v Kočevju. Kmetijski zavarovanci dobijo večje pravice Z Zakonom o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev je zagotovljena pravica do osnovnega zdravstvenega varstva vsem, ki se preživljajo z flelom na zasebnih kmetijskih Posestvih. Vendar pa ta predpis ®e ni nudil kmetovalcem popol-npga zdravstvenega zavarovala; del stroškov za zdravljenje, zdravila itd. so morali plačevati $ami. Zato je na pobudo kmetovalcev in občin sprejel Okrajni ljudski odbor Odlok o razširjenem zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev. S tem odlokom so kmetovalci v ljubljanskem okraju glede zdravstvenega varstva izenačeni z delavci in uslužbenci, saj imajo pravico do brezplačnih storitev, ki so navedene v 9. členu zakona, do nabave očal, kakor tudi do zdravljenja zobnih in ustnih bolezni ter zobotehničnih in zobnih protetičnih del. Razen tega imajo pravico tudi do brezplačnega prevoza, kadar je tak Prevoz iz zdravstvenih razlogov nujno potreben, za osebo, ki se je življenjsko nevarno poškodovala ali glede katere so potrebni nujni zdravniški posegi v bolnišnici. Kmetijski zavarovanci pridobijo te pravice 1. julija 1961. . Razumljivo pa je, da bodo Vheli kmetijski pridelovalci tuni nekoliko večje dajatve. Te bodo šle za kritje povečanih izdatkov v zvezi z razširjenim zdravstvenim zavarovanjem. Od 1- IV. 1961 dalje bodo plačevali ® odstotkov od kmetijskih dohodkov in 1500 din za vsako osebo. Prispevke pobira in izterjuje Občinska uprava za dohodke skupno z dohodnino. Ta sredstva se stekajo pri Okrajnemu zavodu za socialno zavarovanje v dva različna skla-°a: za osnovno zdravstveno var-1 v° .14 odstotke kmetijskih do-nodkov in i2Q0 dinarjev za za-aiovano osebo) in za razširjeno nravstveno varstvo (2 odstotka od kmetijskih dohodkov in 300 dinarjev za zavarovano osebo). V zvezi s tem bodo morali tudi zdravstveni zavodi dostavljati socialnemu zavarovanju ločene račune. V sklad za osnovno zdravstveno zavarovanje prispeva določen znesek tudi občina, dočim se mora sklad za razširjeno zdravstveno zavarovanje vzdrževati Pravice iz razširjenega zdravstvenega varstva bodo zavarovanci uveljavljali z zdravstvenimi izkaznicami, ki jim jih je izdala Podružnica zavoda za socialno zavarovanje, le potrebno je, da jim te pravice vpiše v izkaznico na zadnji strani. Podružnica namerava to izvršiti v teku meseca junija. V lanskem letu je bilo na območju občine 2127 zavarova- nih oseb. Izdatki za zdravstveno varstvo so znašali 7,020.000 dinarjev, dohodki pa le 5,640.000 dinarjev. Primanjkljaj, ki je bil pokrit iz presežkov ostalih občin je znašal 1,380.000 din. Če vzamemo, da je v dohodkih vštet tudi prispevek občine, ki je znašal 1,640.000 dinarjev, so prispevali kmetijski pridelovalci za svoje zdravljenje le 57 odstotkov. Največ izdatkov je bilo za zdravljenje v bolnišnicah — 80,5 odstotkov, za ambulantno zdravljenje 8 odstotkov in za vse ostalo le 11,5 odstotkov. V tekočem letu pa se bodo izdatki močno povečali, ker imajo kmetijski pridelovalci sedaj v celoti priznane pravice iz zdravstvenega zavarovanja. Rudolf Mohar POVSOD ŽIVAHNE PRIPRAVE V ribniški občini se živahno pripravljajo na praznovanje — Dan borca. Pred praznikom bodo predstavniki društev in organizacij obiskali zaslužne člane in jih obdarovali. 3. julija bo odšla partizanska patrulja bivših borcev na pot po partizanskih poteh. Patrulja bo odšla iz Ribnice v Rakitnico, od tam pa v Zadolje čez Dane, Bukovico, Kot, Ravni dol, Novo Štifto na Travno goro. Tam bodo prespali, drugega dne pa nadaljevali pot na Goro, kjer bodo prisostvovali slovesnosti ob odkritju spomenika padlim Gornikom na osnovni šoli. 4. julija bo v Grčaricah lepa slovesnost. Tamkajšnja organizacija Zveze borcev bo tega dne razvila svoj prapor. Po proslavi bo štafetni tek ekip za pokal Občinskega odbora Zveze borcev Ribnica. V štafetnem teku Prisluhnimo, kaj pravijo o združitvi v podjetju »Mesar«. Pred kratkim je bil sestanek kolektiva tega podjetja. Edina točka dnevnega reda je bila: Združitev s sorodnim podjetjem »Mesnina«. Člani kolektiva »Mesar« so bili soglasni, da se združijo z »Mesnino«. V združitvi vidijo možnosti za napredek mesarske dejavnosti. Gradnja klavnice bo mogoča le tako, da se ustanovi močno podjetje, ki bo zmožno najeti potrebne kredite za gradnjo. Kolektiv predlaga, da se izvrši združitev do 1. julija. Tudi Klavnica soglaša z združitvijo. Prostori stare klavnice so dotrajani in ne ustrezajo več svojemu namenu. Kolektiv »Mesnine« se je na sestanku odločil za združitev z ostalima dvema podjetjema, vendar pod pogojem, da bi se združili konec tega leta. Menijo, da letni čas ni najbolj prikladen za združitev (letni dopusti itd.). Pred združitvijo bi »Mesnina« rada uredila še centralno skladišče za mesne izdelke, kar imajo že dalj časa predvideno. Pa še mnenje predstavnikov ObLO oziroma sveta za gospodarstvo, ki je dal predlog za združitev: Združitev manjših podjetij v močno ekonomsko organizacijo bo vsekakor koristna. Močno podjetje se bo lažje znašlo v novih gospodarskih pogojih. Smoter združitve je izgradnja podjetja, ki bo imelo potrebne prostore (klavnico, predelovalnico, hladilne naprave), kjer bo možno uvesti sodobno prodajo mesa izpopolnitev organizacije dela in ne nazadnje: uveljavitev organov delavskega samoupravljanja. Le ekonomsko močno, organizacijsko dobro urejeno podjet- je bo lahko kos nalogam, ki ga postavlja razvoj Kočevja in drugi činitelji. Združitev je torej ne le upravičena, temveč nujna, zato je prav, da pride do nje čimprej. Vsako odlašanje bi bilo samo v škodo tako mesarskim podjetjem kot skupnosti. Občinski ljudski dobor bo sklepal o združitvi na svoji prvi seji, ki bo še v tem mesecu. Na pobudo sveta za gospodarstvo pri ObLO Kočevje so začeli tudi v podjetjih »Inštalacija« in Splošno kleparstvo razpravljati o združitvi v eno podjetje. Sorodnost dela je kmalu našla skupne točke. Delavska sveta obeh podjetij sta že sprejela sklep, da se obe podjetji združita v eno. O združitvi bo sklepal še ObLO. Sklep o združitvi sta oba delavska sveta sprejela. V združitvi so nakazane lepe perspektive za nadaljnji razvoj podjetja. Do 1. julija naj bi bilo urejeno vse potrebno, da bo podjetje začelo z delom pod enim naslovom. Eden izmed pomebnih elementov, ki so narekovali združitev (da ne govorimo o ekonomski računici) je tudi ta, da bo omogočeno v združenem podjetju izpopolnjevanje sistema nagrajevanja. Sedanji prostori »Inštalacije« so slabi. Ker bo treba graditi nove. je predvideno, da bi jih zidali pri prostorih Kleparstva Tako bo prišla združitev še bolj do izraza. Podjetje bo štelo po združitvi okrog sto ljudi. Ljudje in sredstva, ki jih bosta dala v skupno »doto« podjetji ter volja za skupno delo sta garant ^a uspešno rast združenega podjetja. Predpisom je zadoščeno toda .. . Desetine motorjev, mopedov in avtomobilov brni po prašni cesti vsak dan od Ribnice proti Kočevju. Na prtljažnikih pločevinaste posode, posode v nahrbtnikih in avtomobilih. Kam ljudje »na kolesih« tako hitijo? Po bencin za svoja vozila, ki ga od Ljubljane do Kočevja ni dobiti. Pred meseci je moralo trgovsko podjetje Železnina zaradi prostorov, kjer je bilo vskladi-ščeno gorivo in niso bili varni pred ognjem, opustiti prodajo goriva. S tem je bilo predpisom zadoščeno. Motornih vozil je v ribniški občini več sto. Prav tako v okolici Velikih Lašč in vaseh v Slemenih. Lastniki vozil nabavljajo sedaj gorivo v Kočevju, vskladiščijo ga pa v neprimernih posodah v kleteh ali celo skednjih. S tem se je požarna nevarnost še mnogo bolj povečala. Skoraj vsaka hiša ima neprimerno shranjeno gorivo. V Ribnici mnogo razpravljajo o postavitvi bencinske črpalke. Vsi ugotavljajo, da je črpalka nujno potrebna. Toda... Za postavitev sodobno urejene črpalke je potrebno 20 milijonov dinarjev. Podjetje Petrol iz Ljubljane ne namerava v Ribnici postaviti črpalke s svojimi sredstvi. Občinski odbor v Ribnici je na zadnji seji razpravljal kako urediti to vprašanje, ki je neodložljivo. Nekateri predlagajo naj se črpalka uredi na križišču pri Rokah, drugi pa, pri cestni hiši v kamnolomu na Bregu. Vprašanje finansiranja pa ostane še vedno odprto. Zasilna rešitev je v tem, da bi trgovsko podjetje Jelka postavila tri črpalke pri zadružnem domu v Ribnici, ker bi na ta način lahko točil gorivo prodajalec iz trgovine. Cisterne bi zakopali dalje proti Bistrici. — Stroški za ureditev na tem mestu bi znašali približno 3 milijone dinarjev. S tem predlogom se ne strinja niti Turistično društvo Ribnica niti nekateri odborniki. Trdijo, da je postavitev na tem mestu zaradi izgleda Ribnice in razvijajoče motorizacije skrajno neprimerna. Prej ko slej ostane to vprašanje še vedno nerešeno. Prav bo, če pametne predloge upoštevamo in začnemo z gradnjo čimprej. VREME Nestalno vreme s pogostimi padavinami bo trajalo dalje. — Zboljšanje vremena ne bo trajalo več kot dva dni. bodo sodelovale ekipe: TVD Partizan, Ljudske mladine, Združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev, mladinci predvojaške vzgoje in pripadniki JLA. Odhod štafet bo ob 9. uri. V vseh večjih krajih, tako v Dolenji vasi, Ribnici in Sodražici bodo imele štafete krajše postanke, kjer bodo krajše slovesnosti. Na Gori bo slavnosten sprejem štafet. Ob tej priložnosti bo na Gori veliko zborovanje. Po odkritju spominske plošče padlim Gornikom v NOB bodo razglasili rezultate teka in podelili zmagovalcem prehodni pokal. Proslave Dneva borcev bodo v počastitev 20-letnega jubileja vstaje jugoslovanskih narodov, zato naj bi se jih udeležilo čim več ljudi. Posebno pa vabi Gora, da jo 4. julija obišče čim več bivših borcev, mladine in ostalih delovnih ljudi. Posestvo na Mlaki jc največji obrat Kmetijsko gozdarskega posestva Kočevje. Letos, ko je toča prizadejala v kočevski občini skoraj 50 milijonov dinarjev škode na posevkih in travnikih, so bile močno prizadete tudi površine na Mlaki. — Do sedaj so pripravili 1500 ton silaže. Sušenje sena pa še vedno preprečuje deževno vreme Koristni razgovori Mladinska konferenca ob zaključku šole Napravili so igrišče Prigoriški gasilci so zgradili dom Ob zaključku šolskega leta je bila zaključna konferenca aktiva LMS na gimnaziji. Konferenco je vodil predsednik Srednješolskega komiteja tov. Peter Šobar. Poudaril je, da bi tudi gimnazijska mladina morala aktivno sodelovati v družbenem upravljanju,,ali pa bi se morala vsaj zanimati zanj. Vse prevečkrat se zgodi, da mladinec, ki konča 4. razred gimnazije ne ve, bavo nekaterih najpotrebnejših športnih rekvizitov. Manjkajoče rekvizite bodo postopoma nabavljali. Bračičeva šola je dala ponoven primer, da se lahko z dobro voljo šole in prizadetih činite-ljev uredi igrišče pri vsaki šoli. Ribiči so tekmovali Pred kratkim je v Ribnici 19 ribičev uspešno opravilo ribiške izpite. Izpiti so pokazali, da so kandidati dobro seznanjeni z ribiškimi zadevami. Potem je bilo ribiško tekmovanje. Obsegalo je met na krog z leve proti desni strani, preko glave in pod roko. Tekmovali so v metih na cilj ter v metu na daljavo. Največ znanja je pokazal Anton Bojc iz Dolenje vasi in zasluženo osvojil prvo mesto, drugi je bil Janez Pirkar, tretji Anton Majcen itd. Zmagovalec je dobil lepo praktično nagrSdo — ribiško palico. Tekmovanje je gledalo precej ljudi, med njimi tudi gostje iz sosednih ribiških društev. V Kovinskem podjetju v Ribnici je bil 10. junija zelo koristen razgovor, katerega so se udeležili člani sekretariata Obč. komiteja ZK ter predstavniki organov delavskega samoupravljanja, sindikata in uprave podjetja. Naj povemo, da so bila v zadnjih dneh taka posvetovanja tudi v nekaterih drugih ribniških podjetjih. Razgovor je vodil sekretar Obč. komiteja ZK Franc Debeljak. Namen posvetovanja je bil osvetliti nekatera vprašanja v zvezi z uveljavljanjem novih gospodarskih ukrepov, o nagrajevanju, o ekonomskih enotah, decentralizaciji delavskega sa-f moupravljanja itd. Razgovor je pokazal, da so v tem in v drugih podjetjih skrite rezerve, katere je lahko najti. V Kovinskem podjetju so prišli do zaključka, da lahko s smotrnejšo uporabo materiala in večjo štednjo prihranijo 1 do 2 milijona dinarjev letno (od tega samo pri elektrodah pol milijona dinarjev). Dviganje osebnih dohodkov je brez povečane proizvodnje neupravičeno. Preprosto resnico, da se osebni dohodek dvigne samo z večjo proizvodnjo, bi morali dojeti vsi člani delovnih kolektivov. Tendence po višjih Kočevje, ki se hitro vsestransko razvija, je dobilo novo šolo. Februarja letošnjega leta je občinski ljudski odbor ustanovil v Kočevju glasbeno 'šolo, ki bo mladini nudila glasbeno izobrazbo in tako mnogo pripomogla h kulturnemu dvigu mesta in tudi širše okolice. Postala bo središče glasbenega življenja, iz nje bodo črpali nov naraščaj godba in drugi ansambli, glasbeno udejstvovanje bo zaposlilo mladino v prostem času in jo tako odvračalo od ceste in slabih vplivov. Vsi čutimo, da je med našo mladino še vedno precej surovosti, netaktnosti, brezobzirnosti, z eno besedo premalo srčne kulture. Kočevje nima glasbene tradicije, nima niti zasnov kakega orkestra, instrumentalna glasba se skoro ne goji. Vse to naj bi pomagala odpravljati glasbena šola. Saj danes že nihče več ne oporeka, da je glasba eno glavnih vzgojnih sredstev, ki človeka plemeniti in dviga na neprisiljen način in mu obenem nudi lepo, kulturno zabavo. Muziciranje v skupinah, orkestru, vzgaja človeka k smi- prejemkih, ki temeljijo na višji tarifni postavki so bile in so še tudi v tem podjetju. V Kovinskem podjetju plačujejo po akordu. Vsakemu plačilo po njegovem prizadevanju. Delo imajo razporejeno po skupinah. Značilno je, da so posamezne skupine začele izločati iz svoje srede slabSe delavce. Če bodo takega delavca 5-krat premestili iz ene skupine v drugo in v tem času ne bo pokazal dovolj prizadevanja za delo, ga bodo po zadnji premestitvi dali na razpolago posredovalnici za delo. Tako se bodo pridni delavci brez administrativnih posegov iznebili slabih in odvečnih delavcev, ki jim jemljejo zaslužek. Akordne skupine se bodo trudile, da bodo z manjšim številom ljudi (namesto pet štirje delavci) opravile isto delo in zato več zaslužili. O vseh teh stvareh, tako o odkrivanju skritih rezerv, nagrajevanju in drugem naj podrobneje razpravljajo na delavskem svetu, sindikatu, osnovni organizaciji ZK. Vse člane kolektiva je treba zainteresirati, da bodo o teh stvareh globlje razpravljali, pripraviti jih na to, da bodo znali izračunati na kakšen način bodo lahko več zaslužili. V podjetju zaenkrat še ne morejo organizirati ekonomskih slu za celoto in k odgovornosti, resnično dobra glasba si poišče pot do srca direktno, a z največjo obzirnostjo. Prav zato se pa lažje kot vsak vzgojitelj približa našim osebnim nagibom, pobudnikom dejavnosti. Glasba postaja danes vse bolj zares last vsega človeštva in naše družbe še posebej, današnji človek si želi glasbenega dojemanja in doživljanja v najrazličnejših življenjskih in delovnih okoliščinah, glasbena vzgoja postaja dejansko vse bolj naša družbeno-vzgojna zadeva prvega reda. Prvi korak k zgoraj navedenim ciljem in nalogam je storjen. Čakajo nas pa gotovo še velike težave. Treba bo ustvariti šolski in kulturni zavod tako rekoč iz nič. Občinski ljudski odbor je pokazal dovolj smisla za te kulturne potrebe in upamo, da bo to kulturno ustanovo še naprej velikodušno podpiral. — Starši pa naj prisluhnejo resničnim željam svojih otrok in naj jim omogočijo glasbeno izobrazbo, učenje instrumentov, če kažejo za to le količkaj nadarje- enot, uvedli pa bodo skupine, ki bodo nekako nižje razvite oblike ekonomskih enot. Novi gospodarski ukrepi zaostrujejo odnose v poslovanju podjetij. Podjetje, kjer slabo gospodarijo, ne bo dolgo ostalo pri življenju. Tega jih ne bo rešilo tudi umetno zviševanje cen. V Kovinskem podjetju so delo dobro zastavili in bodo svoje izkušnje, ki so jih dosegli v zadnjem času, lahko posredovali tudi drugim podjetjem. Prav bi bilo, da posvetijo večjo prozornost obveščanju članov kolektiva Pred sejo delavskega sveta naj bi se sestal kolektiv ali pa skupine, kjer naj bi ljudje dali predloge o katerih naj razpravlja delavski svet. Po dolgem času je Bračičeva šola v Kočevju dobila novo igrišče. 9. junija je predsednik šolskega odbora tov. Feliks Vidmar izročil novo igrišče svojemu namenu. Ob 9. uri se je zbralo ob novem igrišču, ki je v neposredni bližini šole, veliko število učencev in gostov. Po uvodnih besedah tovariša Vidmarja je bila na vrsti telovadna akademija. Vse točke nastopa so lepro uspele. Mladi gledalci so navdušeno bodrili tekmovalce, zmagovalce pa so še posebno toplo pozdravljali. Telovadna akademija je bila v sklopu Jugoslovanskih pionirskih iger. Pa še beseda o novem igrišču. Misel o gradnji je vzklila že lani, letos pa je bila realizirana. Učencem so priskočili na pomoč z materialnimi sredstvi nekatera prodjetja, Občinski ljudski odbor pa je z gradnjo igrišča podprl z denarno pomočjo. S skupnimi močmi je bilo zgrajeno novo igrišče, ki je njenim graditeljem lahko v ponos. Vzporedno z gradnjo so skrbeli tudi za na- Gasilsko društvo v Prigorici pri Ribnici bo v nedeljo 18. junija slovesno izročilo svojemu namenu novozgrajeni gasilski nosti. Treba bo nabaviti instrumente, ki niso poceni, a bodočnost bo pokazala, da nam te žrtve rode bogate sadove. V glasbi sicer ni mogoče pričakovati v kratkem času mogočnih uspehov, a že delo samo, učenje instrumentov in opravek s to plemenito umetnostjo bo bogatilo mladino in jo odvračalo od surovosti in postopanja. Prvo, predhodno vpisovanje v novo glasbeno šolo v Kočevju bo v nedeljo, dne 19. junija od 9. do 12. ure. Podrobneje o vpisovanju govori proseben razpis v tej številki »Novic«. dom. Ob tej priliki bodo razvili tudi nov društveni prapor. Dom je eden izmed najlepših v bližnji in daljni okolici. Pobudo za gradnjo sta dala upravni odbor in člani, nakar so se skupno z vaščani lotili dela. Žrtvovali so 3500 prostovoljnih delovnih ur in naredili 80 voženj z vprežno živino. V steno doma bo vzidana spro-minska plošča ustanovitelju gasilstva na Slovenskem in pobudniku za slovensko poveljevanje v tedanji Avstro-Ogrski, Ignaciju Merharju, ki se je rodil in živel v Prigorici. Otvoritve se bodo udeležili zastopniki Republiške gasilske zveze in množičnih organizacij ter drugi gostje. Po otvoritvi bo parada gasilskih enot in družabna prireditev. kaj je delavsko samoupravljanje ali nagrajevanje po učinku. Mladina v šolah naj bo del široke fronte, ki se bori za boljšo kvaliteto v učno-vzgojnem procesu. Važno vlogo pri tem ima šolska skupnost. Predsednik tovariš Franc Lautar je poudaril: da ima dijaška skupnost nalogo prosredovati probleme mladine profesorskemu zboru in jih z njihovo pomočjo proizkuša odpraviti. Takoj v začetku je šol- ska skupnost dosegla lepe uspehe. Toda mladina se je kmalu zadovoljila z doseženimi pridobitvami in je sedaj premalo zahtevna. Mladina na gimnaziji pa je vendar dosegla v letošnjem letu lepe uspehe, saj ima ustanovljeno družino PZ, aktivno pa delajo tudi taborniki in MKUD. Vidi se, da so dijaki vedno bolj zainterensirani za oblike mladinskega dela. J. J. PO SVETU TRAKTORJI ZA UJETNIKE HAVANA, 13. junija. — V kubansko prestolnico bodo prispeli predstavniki ameriškega odbora, da bi se s predstavniki kubanske vlade progajali o zamenjavi 1200 oseb, ujetih pri nedavnem propadlem poizkusu invazije na Kubo, za 500 traktorjev. ARGENTINCI SVETUJEJO BUENOS AIRES, 13. junija. — Argentinski zunanji minister je izrazil posebnemu odproslancu ameriškega predsednika Steven-sonu, ko se je mudil na obisku v tej deželi mnenje, da ne bi bilo mogoče dobiti soglasne prod-prore držav Južne Amerike za akcijo proti Kubi. Tega mnenja je tudi Venezuela ter Brazilija, Mehika in Ekvador. TRDOVRATNI NEMCI BONN, 13. junija. — Po sporočilu uradnega predstavnika za-hodnonemške vlade zvezna vlada ne more sprejeti pogojev za sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo, kakor tudi za rešitev berlinskega problema v obliki, kakršno navajan sovjetska spro-menica ameriškemu predsedniku Kennedyju. Bonn odklanja priporočilo, naj bi z vzhodnonemško vlado skupno sestavili besedilo mirovne progodbe. Študentje v Braziliji stavkajo RIO DE JANIERO, 13. junija. — Stavka brazilskih študentov v Recifeju, ki je nnjvcčjc mesto v zaostalem brazilskem severovzhodu, se je razširila tudi na ostale dele Brazilije. V mestu vzdržuje red vojska. Med stav-kujočimi in vojsko je prišlo do ostrega spopada, vendar človeških žrtev ni bilo. Predsednik Quadros se trudi, da bi se zadeva čimprej uredila in je zato poslal v Recifej svojega posebnega odposlanca. POTRES V IRANU TEHERAN, 13. junija. — Ob potresu, ki je bil preteklo nedeljo v Južnem Iranu, je bilo uničenih osem vasi, pri tem pa je najmanj 70 ljudi izgubilo življenje, večje število pa je bilo ranjenih. Ta teden 1. SEPTEMBRA V JUGOSLAVIJI KAIRO, 13. junija. — Na zadnji zaključni seji udeležencev pripravljalne konference izven-blokovskih dežel v Kairu so proučili in končno odobrili proroči-lo o delu konfernce. Na konferenci so sklenili, da bo konferenca šefov izvenblokovskih dežel v Jugoslaviji, začela pa se bo 1. septembra. Na koncu so objavili tudi komunike o delu pripravljalnega sestanka za konferenco šefov izvenblokovskih dežel. Predsednik konference, zunanji minister ZAR Mahmud Favzi se je zahvalil vsem udeležencem za vestno delo in pro-udaril promen sprejetih skleprov. PREKINJENA POGAJANJA EVIAN, 13. junija. — Po vesteh, ki prihajajo iz francoskih virov bodo progajanja med predstavniki francoske vlade in začasne alžirske vlade za nekaj tednov prekinjena. To pa zaradi tega, ker dosedanja pogajanja niso prinesla nobenega sporazuma. ATENTATI V JUŽNI TIROLSKI RIM, 13. junija. — V Južni Tirolski v Italiji so se pronovili atentati z dinamitnimi in plastičnimi bombami. Porušenih je bilo več železniških in betonskih stebrov, kar je imelo v nekaterih krajih za posledico, da je zastal cestni in železniški promet. Zaradi promanjkanja toka so zaprli vrsto tovarn in podjetij. Povzročena škoda znaša nad 100 milijonov lir. Atentate organizirajo tirolski teroristi ob pod-prori ekstremističnih elementov z onkraj avstrijsko-italijanske meje. 66 UBITIH, 1200 ARETIRANIH LONDON, 13. junija. — V nedavnih nemirih na Zanzibaru je bilo ubitih 66 ljudi, ranjenih pa 320. Zanzibar je britanski protektorat, ki leži na vzhodni obali Afrike. Med 300.000 prebivalci je samo 7000 belcev. Britanske oblasti so zaradi nemirov doslej zaprle nad 1200 črnih domačinov. V šolstvu nov korak naprej Izdelovanje suhe robe je bilo v severni polovici Zahodne Dolenjske že davno gospodarski vir dohodkov slednje domačije. S tem delom je hiša krila vse one življenjske potrebe, ki jih skopa in razdrobljena zemlja ni mogla dati. V Ribniški dolini je ni hiše, ki bi se bavila le s kmetovanjem, poleg kmetije mora biti še kaj, da se družina skromno preživlja. To je svojevrstna značilnost ribniškega ozemlja, ki mu ročno izdelovanje suhorobarskih potrebščin že stoletja daje prav posebno življenjsko noto. Ročno delo pa se danes vsepovsod umika stroju in to je tudi glavni vzrok, da lesna domača obrt tone in vsi znaki kažejo, da bo že v doglednem času usahnila, kakor je že zamrla njena posestrina ribniško lončarstvo. Težkemu bolniku pa je zaman iskati primernih zdravil, zlasti, če je telo že tako oslabelo, da mu ne morejo več koristiti. Tako se tudi pri nas že slišijo glasovi, da bi se moglo suhorobarstvu podaljšati življenje — s spominkarstvom! Sem pa mnenja, da na ta način ne bomo rešili vse doslej tako pomembne lesne domače obrti, pa tudi razvijajoče se spominkar-stvo si s takimi načrti ne bo opomoglo. Suhorobarstvo je po svojem značaju vendar obrtno delo. Spominkarstvo pa zahteva vendarle nekoliko več znanja, predvsem smisla za lepoto in pa zdravega okusa in ga lahko štejemo med ljudsko umetnost. Suhorobarski izdelek opravlja neko gotovo življenjsko nalogo. Kot spomenik sicer te svoje zna- LBeseda a &fwminka%stm čilnosti ne sme zatajiti, vendar je namenjen predvsem hišnemu okrasju. V tem pa je precejšnja razlika, ki sc ne da brez globljih potez prenašati od prve vrste na drugo, še manj pa posplošiti izdelovanje in mu odka-zati drugo smer. Edina pot ohraniti lesno domačo obrt še naprej pri življenju, je industrializacija, ki je za pretežno število suhorobarskih izdelkov tudi izvedljiva. Spominkarstvo pa mora ostati pri ročni obdelavi, sicer bo izgubilo svojo najvišjo vrednoto, to je osebno značilnost. Resnica pa je, da nudijo suhorobarski izdelki po svoji značilni obliki, ročni izdelavi in uporabi krasilnih prvin zelo široko polje našemu spominkarst-vu, ki si ga Ribnica s tisočletno tradicijo lahko smelo osvoji. Nikakor pa spominkarske stroke ne bo mogoče posplošiti, da bi zavzela nekdanji obseg suhoro-barstva in mu nadomestila tudi gospodarski pomen. Skoro iz slednje stroke te hišne obrti se dajo izločiti izdelki, ki se jih more s spretnimi prijemi izoblikovati tudi v spominke. Strugarski predmeti, ki so v ribniškem spominkarstvu najštevilnejše zastopani s krožniki in skledami, se dajo še pomnožiti s struženjem dekorativnih izdelkov iz žlahtnih lesov: oreha, češnje, češplje, jesena, brsta in še drugih, ki rabijo le dovr- \ Seno zunanjo obliko s posebnim poudarkom lepote lesa. Koliko dekorativnih izdelkov se da napraviti z uporabo lesnih viter, iz pletarstva s slamo povito z vitrami, itd. Kako pridobi jedilni kotiček v domači kuhinji, če sta steni nad jedilno mizo okrašeni z lepo oblikovanim žličnikom ali sklednikom, z dekorativnimi lesenimi krožniki in skledami, itd. itd. Vse lesno spominkarstvo se še vedno opira le na ožigalno kra-silno tehniko z motiviko lesnih ornamentov. Sicer ni ožiganje lesnih izdelkov v suhorobarstvu brez stvarne podlage. Z ožiga-njem so včasih izdelovali velni-ce in nečke ter jim z ostro konico vrisavali preproste okraske. So pa še druge krasilne tehnike na lesnih izdelkih, tako na primer dostikrat lahko opazimo na jarmih za volovsko vprego okraske z globokim in plitkim rezom, včasih je ozadje okraska tolčeno itd., torej pozna suhorobarstvo tudi različne krasilne tehnike in ne samo ožiganja. Marsikaj se da napraviti z intarzijo ali vsaj s tarzo-tehniko, kar ribniškim izdelovalcem ni ravno neznano, pa vendar jih sedanje spominkarstvo še nima. Rezbarski izdelki so po izvedbi zelo dobri, toda ravnajo se po tujih vzorcih, kar je napačno. Zelo vabljivo blago so ribniški drobni izdelki suhe robe, za katere pa je krošnja pristnejša in značilnejša oblika, kakor šopki v lesenih vazah. Vse naštete in še mnoge dru-gc izrazite značilnosti bi moralo ribniško spominkarstvo upoštevati, če se želi osamosvojiti in pokazati resnične vrednote, ki jih hrani v sebi suha roba. Spominkarstvo je pri nas še zelo mlada stroka in šele v začetku svojega razvoja ter stopa vzporedno s turizmom, ki mu je tudi namenjena. Vsekakor je želeti, da si postavi Ribnica v svojem spominkarstvu trdne temelje za nadaljnji obstoj in razvoj, ki ga nedvomno v največji meri tudi zasluži. Kiča in malovredne plaže, ki se bohotno širi in so je izložbe po trgovinah prepolne, ne bo mogoče iz prometa izločiti tako dolgo, dokler jo bodo ljudje s slabim okusom kupovali. Zelo pogrešno bi bilo, če bi ribniško spominkarstvo samo s trgovskih ozirov zašlo na taka pota. Turistična zveza si zelo prizadeva v tem pogledu, da bi naš turizem nudil le naše pristne in značilne spominke. Bral sem celo o razpisu nagrad za poedine vzorce v spominkarstvu raznih strok in prav bi bilo, da bi tudi Ribnica poskrbela za čim bolj pristne in značilne vzorce svojega spominkarstva. Cim več raznovrstnih, toda značilnih vzor- cev, izvršenih v raznih krasil- pec siguren o pristnosti ribni-nih tehnikah bo zaščitnemu zna- škega lesnega spominka, ku pridobilo veljavo, da bo ku- Janko Trošt 17. junija 1961 # »NOVICE« # Stran 3 Uspeli kljub težavam Tudi v namizno teniški sekciji TVD Partizan Kočevje so uvedli kakor pri atletiki redne treninge v obliki redne šole za vse naladinske oddelke. Pogoji za namizni tenis so zelo težki. V paviljonu, kjer so vedno vadili in to ga zgradili sami, sedaj stanujejo gradb. delavci. V Šeškovem domu pa se morajo umikati raznim vajam, prireditvam in podobno. Kljub temu je dosežen lep uspeh. V nedeljo je nastopilo v društvenem tekmovanju preko 40 tekmovalcev, ki so do- segli zelo lepe rezultate. Razveseljivo je tudi to, da so prvič nastopili že novi pionirji in pionirke. Člani: 1. Obranovič Branko, 2. Kapš Ivan. Mladinci: 1. Kvaternik Tone, 2. Novak Leopold. Pionirji: 1. Lindič Jože, 2. Smolej Jani. Pionirke st.: 1. Uranič Nena, 2. Boldan Nataša. Pionirke ml.: 1. Zlobec Silva, 2. Čuk Metka. Mladinke Kočevja boljše V soboto 10. t. m. je bil v Kočevju na stadionu II. kolo atletskega tekmovanja za republiško prvenstvo mlajših mladink. Nastopile so tekmovalke TVD Partizan Novo mesto in Kočevje. Kljub skrajno slabem vremenu, saj je štafeto zatekla celo nevihta, so bili doseženi dobri uspehi. Mladinke Partizana Kočevje so v tem kolu zbrale 5948 točk in mladinke Novega mesta 5347 točk. Skupna ocena iz obeh kol za uvrstitev v republiško listo je 11.858 točk za Kočevje in 10.457 točk za Novo mesto. Ker nam še niso znani vsi rezultati iz drugih krajev Slovenije, nimamo še končne uvrstitve. Če upoštevamo rezultate nekaterih društev ^Banje prebivalstva KOČEVJE , Poročila sta se: Gornik Milan, soier iz Kočevja, Ljubljanska c. !;• I"- star 23 let in Prebil Ire- 24 ’ let Vka iz Livolda 61> stara Kuzule Amalija, gospodinja T, * 1 .. ,n J ’ deklico Mi oiv °PriV 30 luojko, v novomeški Z Sm%Pa je rodila Pust A„+i‘ 12 ^Ijn 48 — dečka Antona. V novomeški bolnišnici je umrla Pugelj Jožefa, roj. Gregorič iz Potiskovca 9, stara 59 let. DOLENJA VAS Poročila sta se: Oražem Jože, kmetovalec iz Lipovca 8, star 33 let in Gorše Marija, kmeto-valka iz Rakitnice 26, stara 30 let. v ljubljanski porodnišnici je rodila Kozina Julijana, gospodinja iz Dolenje vasi 4 — deklico Marijo. RIBNICA Poročili so se: Grebenc Alojz, delavec iz Goriče vasi 85 in Le-^ Marija, delavka iz Zapotoka ’ Henigman Jože, krojač iz Iva Via’ Cankarjeva 9 in Nosan aria, uslužbenka iz Sajevca 18. Rodila je Trobec Pavla, usluž-oeri ka iz Nemške vasi 59 —, dečka Francija. LOŠKI POTOK Rodili sta Košmrlj Pavla, gospodinja iz Retij 89 — deklico Milko in Žagar Mihaela, gospodinja iz Travnika 67 — dečka Leona. Umrla je Mohar Frančiška, roj. Krajec, preužitkarica iz Retij 114, stara 81 let. ČESTITKE Ljubemu možu Janezu Trda-nu, ki živi v Nemčiji, želijo za dvojni praznik vse najboljše žena Nežka, otroci, mati in sodniki. • Dragemu sinu oz. bratu Ivanu ^topiča, ki živi v Bonnu, Nem-želijo za dvojno praznovanj6 vse najboljše mama, ata. ju^a Ciril in France ter sestri Ijajo družina Mikulič ter Marica z možem in sinkom iz Lazca. — * * — Dragemu možu in očetu Ivanu Hočevarju, Pricerkvi 3, Struge, želijo za dvojno praznovanje še na mnoga leta žena, otroci, zet j e in vnučki. • Dragemu atu in bratu Lojzetu Zalarju ter malemu Lojzku iz Salke vasi želijo vse najboljše za god mama, Vera in Ani z družino. — *__ Dragi mami Pavli Levstek iz Travnika št. 57, po domače Ta-visoki mami za njen 60. rojstni dan, želijo še mnogo zdravih in zadovoljnih let hvaležni otroci in vnuki. - * _ Dobremu očetu in tastu Alojzu Žagarju, možu Lojzetu in sinu Lojzetu želijo za god vse najboljše žena Pepca, hčerka Milenka in Lundrovi. • Dragemu bratu Francu Lundru iz Kočevja želi za rojstni dan vse najboljše sestra Marija iz Ljubljane in ostali Lundrovi iz Vasi-Fare. Dobremu in skrbnemu Alojziju Majetiču, vrtnarju iz Ribnice, želijo za njegov dvojni praznik, da se mu izpolni vse, kar si sam najbolj želi. Delovni kolektiv Vrtnarije — Ribnica. »Triglavska bajka« Da bi se oddolžila tudi našim najmlajšim, zlasti pionirjem obeh mestnih osnovnih šol, je dramatska sekcija DPD »Svoboda« Kočevje za zaključek svoje gledališke sezone uprizorila P. Golie pravljično igro v petih slikah »Triglavska bajka«. Z odraslimi in preizkušenimi igralci so v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger zelo prizadevno sodelovali pionirji osnovne šole »M. Bračič«. Premiera je bila 2., repriza pa 7. junija: oba dneva po dve predstavi: popoldne BOHANČEVA POSTAVILA NOV DOLENJSKI REKORD Mlada in marljiva ter nadarjena atletinja TVD Partizan Kočevje Bohančeva dosega uspeh za uspehom. Na društvenem tekmovanju v soboto 3. t. m. je postavila s skokom 4.99 m nov dolenjski rekord v skoku v daljino. Ta skok jo uvršča med najboljše v Sloveniji, čeprav je še mlajša mladinka. Čestitamo. in klubov vidimo, da so se uvrstila naša dekleta v vrh republiške kakovostne rang liste. Nekaj boljših rezultatov iz tega tekmovanja: tek na 60 m Bohanec, Kočevje 8,00 sek., skok v višino Setina Novo mesto 130 cm, skok v daljino Bohanec (K) 4,82 m, met krogle Gore (K) 9,73 m. Štafete 4x60 m Kočevje 33,1 in Novo mesto 34,4. Qibanic prebivalcev Zahvale Prodam J&qubljeHV faeklici POZDRAVI Kolektiv Oddelka za gospodarstvo pri ObLO Kočevje lepo pozdravlja tov. Jožeta Benčino, ki služi vojaški rok v Bileči. STANOVANJE Za vzgojiteljico otroške ustanove iščemo prazno ali opremljeno sobo. Cenjene ponudbe na Stanovanjsko skupnost Rudnik. VABILO Cicibani obeh otroških ustanov na Rudniku priredijo v nedeljo 18. junija t. 1. ob 15. uri v domu Svobode v Šalki vasi AKADEMIJO s pestrim sporedom Vabljeni! VABILO Združenje šoferjev in avtomehanikov, podružnica Kočevje, vabi vse svoje člane, da se udeležijo masovnega sestanka podružnice, ki bo v nedeljo, dne 25. junija t. 1. ob 9. uri v sejni dvorani ObLO Kočevje. Dnevni red: 1. Proslava stanovskega praznika 13. julija 1961 2. Razno Odbor ČESTITKA Dragemu bratu Alojzu Sken-dru iz Kočevja želi za dvojno praznovanje še na mnoga leta, zdravja in zadovoljstva v krogu svoje družine brat Jože s hčerko Adelco iz Avstralije. in Pavla. - * — i-^ouisu Mikulichu iz Traunika, 2 lchigan, želijo vse najboljše a Sod, ostale. pa lepo pozdrav- “ glasilo Občinskega lM«°,ra SZDL Kočevje in Ribnica. Tl«ia In tiska CZP »KOČEVSKI m*., v Kočevju. Urejuje ured-Jan odbor* Odgovorni urednik v» !'lcrhar- Uredništvo in upra- 14/ v Kočevju, Ljubljanska cesta 389 'J®,e*°n uredništva in uprave 25(i'rt, aročnina je 500 din, polletna naprei ,Jo le treba Plačatl v * Inozemstvo 1000 din oz. 800-78-l-2fiRdolarje- Tekočl račun: Liuhiin« Drl Komunalni banki Ljubljana, podružnica Kočevje JADRAN, Kočevje: od 16. do 18. junija ameriški barvni film upornik«, 19. junija mehiški film »Upor obešen-cev«, 21. in 22. junija japonski barvni cinemascopski film »Smer na Pacifiku«, od 23. do 25. junija francoski barvni cinemascopski film »Gigi«, SVOBODA, Rudnik: 17. in 18. junija ameriški barvni film »Poslednji iz plemena Koman-či«, 24. in 25. junija francoski film »Taksi in prikolica«. RIBNICA: 17. in 18. junija ameriški barvni film »Zaznamovan«, 24. in 25. junija mehiški film »Ko nekoč odidem«. SODRAŽICA: 17. in 18. junija jugoslov. film »Deveti krog«, 24. in 25. junija ameriški cinemascopski film »Bernardine«. LOŠKI POTOK: 18. junija ameriški barvni film »Vodni ptiči — puščava živi«, 25. junija ital. film »Slamnati mož«. VELIKE LAŠČE: 17. in 18. ju- za šolsko mladino, zvečer pa za odrasle. Po daljšem presledku smo to igro zopet gledali na našem odru. Režiserka Magda Balža-lovsky je storila vse, kar je bilo v njeni moči in v zmogljivosti našega skromnega opremljenega odra, da je bila uprizoritev na dostojni višini. Bila je kos svoji nalogi. Bratec in sestrica (Jani Smolej in Jasna Berger) sta nam v sceni z babico (M. B-sky) in tudi pozneje vse do konca igre ugajala. Ker sta vzorno znala besedilo svojih vlog, sta se lahko sprostila v zelo prikupnem igranju. Konte Monte (J. Zupan) in Vila Zla (Mira Zegarac) sta ves večer priklepala našo pozornost. K uspešni igri so dosti doprinesli njima lastni atributi: zelo izrazna mimika, jasna izgovarjava in odrska rutina. Kakor; sta ta dva odigrala svoji vlogi zelo prepičevalno, tako smo si pri ostalih igralcih želeli marsikaj. — Nasilnik (M. Savinšek), Špik (J. Buchwald), Čarodej Čerin (O. Hegler) in oče Sever (M. Glad) so nas v nekaterih prizorih pustili nekam hladne. Oče Triglav (J. Zalar) je bil dober standardni Dedek Mraz. Še tako priljubljenega igralca pa hočejo gledalci ne samo videti, ampak tudi slišati! Strina Rjavina (M. Koleta), Vila Jasna (Z. Denčič) in Kraljica Sinjega morja (M. Artač) so prednjačile moškim soigralcem. Borna, z vseh vetrov znesena oblačila pa so zlasti v pravljični igri velika ovira za dobro uprizoritev. V prizorih temnopoltih otrok in triglavskih možičkov ter še v nekaterih smo bili malce začudeni. Saj vemo, česa so zmožni naši pionirji, če gre za take nastope. Premočna osvetlitev in ples prav v ospredju odra sta bila kriva, da plesni vložek ni bil še boljši. Prav nič bajna oblačilca so nam kljub vsej ljubkosti mladostnih plesalk in dobremu izvajanju razbijala vse iluzije. Sceno je postavil Matija Glad. Zaradi ozko začrtanih možnosti pa scena kljub vsej njegovi domiselnosti in trudu ni bila bajna. A tudi taka kot je bila, je ustrezala vsaj osnovnim zahtevam pravljične igre. Šepetalka Francka Hren se je pri teh predstavah odlično izkazala kot zelo iskana odrska osebnost. Gledalcem, zlasti tistim ob popoldanskih predstavah, je bila ta lepa igra doživetje. F. Cankar Delavska univerza Kočevje Delavska univerza Kočevje razpisuje vpis v večerno Srednjo tehnično šolo. Pogoji za sprejem: 1. opravljen Izpit za kvalificiranega delavca kovinske stroke, 2. uspešno dokončana osemletka, 3. zaželjena triletna praksa kot kvalif. delavec v ustrezni kovinski stroki. Vpis v pisarni DU do 24. VI.