ni mm. mMna, • mm. u. mmhi XUL leta. „Slovenski Narod« velja: v Ljubljani na dom dostavljen: v npravnUtvm prejeman: nelo leto.......K 24— , celo leto.......K 22*— po leta........12— pol leta........11-— četrt leta........6*— četrt leta.......a 5*50 z* mesec ... ; ... . 2*— 1 na mesec........ 1*90 Dopisi naj se franidrajo. Rokopisi se ne vračajo Uredništvo: Knaflova ulica Si 5, (I. nadstropje na levo), ule-oa st. M. Izhaja vsak daa zvečer Izvzaatfti aedelje in praznike. mserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Prt večjih mserdjah po dogovoru. Upravnistvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati Itd. to je administrativne stvari. - Posamezna Številka vetja 10 vinarjev. - Na pismene naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Narodna tiskarna telefon It 85. •Slovenski Narod« vetja po posti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto.......K 2fr— . celo leto.......K 28— SgLfjgta [[ [' * * " \ * " 6*50 i 2a Ameriko in vse druge dežele, na mesec 2*30 1 celo leto.......K 30*- Vprasanjem glede lnseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamki UpravnIStvo: Knaflova ulica št. 5, (spodaj, dvorišče na levo), telefon St. 85. "Trn ir r Cerkven atentat. Prvo adveutno nedeljo naj stopi v veljavo najnovejša odredba tržaškega škofa; prvo adventno nedeljo bodo ubite stoletja stare jezikovne pravice slovenskega in hrvatskega i a roda v Istri. Tržaški škoi' je izdal naredbo, s katero ukazuje, ria se morajo pod vsakim pobojem odpraviti iz cerkve v Istri, kar je spada pod tržaško škofijo, tudi zadnji sledovi starosloven-**kcga jezika. To je atentat na starodavne pravice naroda, to je navaden rop, ki mora srd in ogorčeuje vzbuditi v vsakem narodno čutečem srcu. Svoj latinizatorski sklep in ukaz utemeljuje nemški šk» C Nagi s tem, da se sklicuje na dekret »svete stolice.« z dne IS. decembra 1906., v katerem sam papež resno opominja, da se mora slovanski jezik iz cerkva v Istri popolnoma odpraviti. Papež je Lah, skoz in skoz je laškega mišljenja in še kot beneški pa-rrijaru je porabljal ves svoj upliv v *o, da bi zatrl in ubil starodavne pravice slovanskega narodnega jezika v ■-tr>kih in dalrnailuških cerkvah. Škof Nagi je Nemec in kadar se ne kratkočasi s kako nuno, ima ie eno 'misel, kako bi "pospeši! uničenje Slo* vanov. Iz naredbe škofa Nagla je razvi-deti, da je tržaški ordinarijat že sporočil v Rim, da so ubite zadnje pravice Slovanov v cerkvah tržaško-ko-nrske škofije in da so sedaj vse cerkve te škofije latinske. Obenem je škof Nagi v svoji navedbi zapisal na naslov duhovščine, da mora brezpogojno izvršiti njegov ukaz, ne glede na to, kaj bo o tem govorilo ljudstvo (lajiki) in kaj bodo o "cm pisal; slovenski in hrvatski listi. Atentat je izvršen in da bo imel vspeh, o tem ni dvoma. Rim je bil vedno sovražnik Slovanov in zato se temu ropu starih pravic splob nič ne mudimo. S tem dekretom škofa Nagla j-e završen in zaključen proces, ki se je vrsi] dolara leta zavratno in trdovratno. Uspeh bo imel ta ukaz, ker je duhovnik po svoji službi suženj svojih škofov, ker mu je dolžan pasjo pokornost, tudi če dola škof krivično in ne postavno, usj eli bo pa imel ta ukaz tudi zategadelj, ker je narod v J stri prav tako kakor po v>i Sloveniji zaostal in ker je po zaslugi duhov- ščine zlomljena njegova notranja moč. Naš narod ni zmožen se ustaviti cerkvenim krivicam iu nasilnostim. Ko bi vlada izdala ukaz, da je narodni jezik pognati iz uradov, bi se narod še uprl, ali proti škofu, ki je narodni jezik pognal iz istrskih cerkva se narod ne bo uprl. Nasilstvo, ki se je zgodilo Slovanom v Istri, se je posrečilo. Eno jim naj ostane zapisano v vseh slovanskih srcih, da je to delo laškega papeža Pija X. in njegovega nemškega škofa Nagla. Avstrijski vladi, ki je to dopustila, pa je le čestitati na spretnosti, s katero tudi na cerkvenem polju pospešuje priprave za združenje Istre z Italijo. Sedaj, ko se že celo tako omejenemu polit i kasi ru. kakor je dr. Krek jasni, da bo kmalu treba pretakati kri, tla bo čez par let vojna Avstrije zoper Rusijo in Italijo skoro neizogibna, je gotovo na mestu, da se pripravlja v Istri italijanstvu tudi v cerkvi teren. Politični položaji. Seja klubovi h načelnikov. D u n a j . 24. novembra. Klubo-v* načelniki so imeli danes dopoldne pou predsedstvom dr. Patteja sejo. Vlado sta zastopala baron Bienerth, B:.linski. Dulemea in Weiskirehner. Dr. Pattai se je zahvalil posl. Glom-bmslf vr»o za njegov trud in je nato vprašal Zastopnika vSlov. Enote«, če bodo umaknili svoje nujne predloge, kar je dr. Šustersič zanikal. M<%d drugimi je govoril tudi min. predsednik Bienerth. ki je zavračal očitanje soe. demokratov, da vlada dela zapreke sporazumu med strankami, iu minister Bilinski. ki je povdarjal, da je zelo važno, da se proračunski provizorij čim prej reši parlamentarnim pote ni. Proračuuski provizorij. Dunaj, 24. novembra. Danes popoldne bo finančni minister vložil proračunski provizorij, toda ne samo trimesečnega, ki.kor je prvotno nameraval, temveč šestmesečnega. Provizorij bo obsegal pooblastilo za posojilo. Seja posl. zbornice. Dunaj, 24. novembru. V današnji seji, ki se je začela popoldne ob 1/4 3, je predstavil baron Bienerth zbornici novega voditelja po'jedel-skesra ministrstva sekc. šefa Poppa. Nujne predloge so vložili posl. Por-gelt in Seliger glede nacijonalnih vprašanj, pod. Vukovič glede gradnje novih železnic v Dalmaciji in posl. Bndzynowski. Nato se je na predlog posl. Kurande sklenilo izvoliti odsek 52 Članov, ki naj študira vzajemne gospodarske, trgovske in prometne razmere med Avstrijo in Ogrsko. Slednjič so prišli na vrsto nujni predlogi. Obravnavajo se obenem vsi nujni predlogi, ki se tičejo nacijonalnih vprašanj: Kramais, Levriekega, Pergclta in Seligra. Prvi je povzel besedo dr. Kramar, ki je v dolgem in temeljito premišljenem govoru slikal trpljenje slovanskih manjšin. Pečal s;.* je z znanimi jezikovnimi zakoni in jo ostro napadal viado. Govoril je o znani avdijenci ministra Dulembe in je končal z zahtevo, da pride nova, pravična vlada, ki bo znala ustvariti mir med narodi. Nato je govoril posl. Pergelt, ki je skušal ovreči očitanju dr. Kramara. Interpeiaeije so med drugimi vložili posl. Griiienauer glede jezikovnih razmer na celovškem kolodvoru. Benkovič glede prometnih razmer na južni železnici, osobito med Zid. mostom in Zagrebom ter glede jezikovnih razmer pri političnih oblastvih na juž. Štajerskem in Koroškem. Pogajanja. Dunaj. 24. novembra. Dr. Giombinski namerava nadaljevati svojo posredovalne akcijo, in sicer v tej smeri, da predlože Slovani in Nemci svoje konkretne predloge, na kojih podlagi bi se mogla vršiti nade Ijnu stvarna pogajanja. Kriza na Ogrskem. Po kronskem svetu. Budimpešta. 24. nov. O kronskem svetu so }x>litieni krogi popolnoma neiniormirani; le to je gotovo, da se je položaj s kronskim svetom zelo poslabšal. Nobenega upunja ni na mirno razrešitev. Nik-do ne ve, kaj pride sedaj. Košutova stranka je obupana. Akcija Ju*tha dobiva vedno več tal. Cuje se, da vladar želi, naj kabinet kar v teh raz-aaerah vloži proračunski provizorij. To je pa, kakor zatrjujejo vladni krogi, popolnoma nemogoče. Govori fce, da bodo še ta teden poklicani k cesarju odlični ogrski parlamentarci. Srbija. B e 1 g r a d , 24. novembru. V današnji seji skupštine je opozarjal miadoradikalni poslanec Radcvano-vič, da kljub temi', da ni med Srbi- jo in Avstro-Ogrsko nobene carinske pogodbe, vendar slednja izvaža blago v Srbijo, medtem ko se iz Srbije ne more tja ničesar izvažati. Predlaga naj se carina za Avstro-Ogrsko zviša za 200 t:/c. Finančni minister je odgovoril, da bo predložil skupštini zakon, ki bo interese Srbije bolje varoval. Kulturni boj. Pariš, 24. novembra. Kakor poročajo časopisi, je sklenil ministrski svet, da ne bo predlagal državnega šolskega monopola, temveč počakal nadaljnjega razvoja klerikalne šolske vojne, kajti število staršev, ki so proti oficijelnim učnim knjigam, je jako majhno. Vabilo na ki ga priredi „Politična is gospodarsko društvo za l sestal (SentnetrsHo-![c!&dvĐrsSu) M" * četrtek, dne 25. novembra eb 8. svečer v goMkiii prott mi l PMnika ■a Sv. Petra cesti it 85. Na dnevnem reda je: Poročilo o političnem polozagu in zadajam deiolnozborakem zasedanju. Poroča dež. poslanec g, jos. Turk. 0 političnem položaju. Poroča de/., odbornik s. dr. Ivan Tavčar. Slučajnosti. Z ozirom na važnost poročil je dolžnost nap radnih someščanov, da se tega zboror&nja vsi do zadnjega udeleže. Protestirati nočemo proti vpeljavi raznih zakonov, s katerimi hoče sedanja deželnozborska večina elobošo poseči posebno v iepe ifutelfanskih davkoplačevalcev. Pridite torej vsi! Odpeti se ne damo I lefti nI. n iosptd. društva u I. okraj. Dnevne vesti. -v- Naši ljubi nemški sodeželani m se že naveličali lepega miru ki ga uživajo in začeli so zopet z zastrupljenimi časniškimi pšicami dražiti in izzivati. V »Grazer Tagblattu« zabav- ljajo na Gajevo šolsko slavnost in de-nuncirajo slovansko gibanje za združenje s Slovani kot veleizdajniško in državi nevarno. Hudobnost in smeš-nost tega početje ilustruje najbolje dejstvo, da so Nemci sami sprožil! idejo o trijalizmu ker vidijo, da bo Avstrija sicer na jugu lahko izpostavljena veliki nevarnosti, na drugi strani pa upajo, da bodo po odstranjenju Slovencev in Hrvatov dobili v preostali Avstriji večjo moč. Sicer pa smo nemških dennncijanstev že tako vajeni, da se zanje niti več resno ne zmenimo. -j- Celovški župan Metnitz je s zadnji seji celovškega obč. sveta opravičeval postopanje svojih organov, ki so na kolodvora aretirali nekega Slovenca samo zato, ker je zahteval vozni listek v slovenskem jeziku in ga povrh se zaprli na 24 ur. Da je Metnitz svoje ljudi pral in branil, je naposled naravno in ravnota ko, da je dolžil dotičnega potem arr-tovanega Slovenca, da se je ekscesi v-no obnašal. Nečuvena infamija pa je. da se je tu župan predrznil v svoji govoranci sramotilno napasti Ljuh-ljano, čel. ko bi *e kak Nemec v Ljubljani obnašal tako, kakor ome njeni Slovenec v Celovcu, bi ga gotovo ubili. To je inlamija, da si večj*» ni mogoče misliti. Nemci se vedejo v Ljubljani čisto gotovo tako provoka-torično in nesramno, da bolj ni mo-gče, a nihče te ni bil ubit in niti \ krvavih dneh za septembra se ne j enemu Nemcu ni skrivil las. Celov-j ški župan je s svojim napadom storil j pravo nemško šuftaj*ijo in s tem samo pokazal svoj nizkotni značaj. Vedno po vetru! Naučno ministrstvo je zopet storilo Slovencem veliko krivico. Na Mariborskem učiteljišču je šel v pokoj profesor Ko-privnik. Po načelu, da se mora varovati posestno stanje, bi smel dobiti to službo samo kitk Slovenec. Ministrstvo pa je to službo, ne da bi jo bilo razpisalo, oddalo nemškutarjn Sprintretu. Tega človeka, ki je že v Kočevju in v Kopru pokazal svojo barvo srno v našem listu že dostikrat morali krtačiti in je torej njegova osebnost znana. Zdaj so tudi klerikal ei nevoljni, da je zavzel slovensko mesto. A potrkajo si naj na prsa iu naj priznajo, da so mu sami največ ponisgali, da je prišel Spintre ko* lieb Kind klerikalcev v Kočevje iu od tam v Koper ter potem v Maribor! -p Nemški letak o brošuri ljubljanskega škofa. Nemškega letaka STEK. S5jtayo brusi!!! uniet-nmev u iMlisni (Dalje.) Kakor sem že omenil, zavzema razstava vse tri sobane Jakopičevega paviljona. Takoj ob vstopu v prvo dvorano '»pazimo na desni steni vrsto veleza-nimivih izjedenk (radiruug), ki sta jih razstavila Tomislav Krizman in Mirko Rački, edina reprezen-tanta te stroke med dalmatinskimi hrv. umetniki. Ze zadnjič sem pripomnil, da so te izjedenke prav BO* sebno zanimive zn nas Slovence, ker nam kažejo, kako daleč uas na tem polju prekašajo naši bratje Dalmatinci. Dočim je namreč umetnost izjedan ja pri nas še povsem v povojih, kažejo te tukaj razstavljene podobe uprav spoštljivo znanje, včasih tudi resnično mojstrstvo. Vedeti pa treba, da se je lepa ta panoga umetnosti do nedavna v obče razmeroma le malo negovala, ko je nihče več; ni mogel povzdigniti nazaj do tistega Viškat, na katerega jo je bil do vedel Rem-brandt. V najnovejšem Času pa je vsepovsodi zopet začela vzbujati večjo pozornost, v Avstriji zlasti na Dunaju, kjer so si umetniki, ki aroie I izključno le to panogo, cele' Htaao ; vili svoj poseben klub. — Tomislav Krizman, sedaj v Parizu, je na tem polju mojster, umetnik skoz in skoz, kadar dela po naravi. Tako so njegovi »Bosanski motivi«, nadalje izjedenki »V mesečini« in »Temna ulica« čudalepe, dovršene umetnine. Treba le videti, kako spretno je razdeljena luč, s koliko gotovostjo so tja postavljeni posamezni predmeti, kako izraziti so njihovi obrisi in njihove značilne poteze, izkratka, vsa podoba izpriča na prvi mah, da jo je ustvaril izvežban, spreten, z ostrini, umetniškim očesom in z zanesljivo in veščo roko obdarjen umetnik-ri-sar. Zanimiva je njegova kombinirana tehnika: najprej je v kovinasio ploščo, s katere je potem posnel svoje posnetke, učrtal poglavite obrisa in značilne poteze; potem je ravno-isto ploščo obdelal i zobatim koleščkom, da je 1 zaporednimi pikicami v ozračje n. pr. spravil potrebni nemir, tisto miglja nje ali tisto nejasnost, končno je posnetek dopolnil še z nekaterimi potezami s peresom in dobljeno sliko naposled na primernih mestih še prevlekel z vodenimi barvami ali kredami itd. Učinek te komplicirane tehnike je ta, da zaciobe podobe veliko živahnost in da upli-vajo na gledalčevo oko z naravno prijetnostjo. — Seveda se te ravnokar opisane tehnike ne drži vseskozi, kar ga obvaruje maniriranosti in mu 1e v velik priH. — Tak le Krizman. kod^r dela po naravi. Ves drugačen pa je, kedar komponira iz lastnega, iz svoje domišljije. V tem slučaju je, kakor da so ga zapustile njegove moči. To se nam zlasti kaže na »Senci«, ki je vsa ponesrečena, nerazumljiva po svoji ideji, ker je ne zna izražati, nerazločna za oko, ker 30 predmeti na njej zarisani in nespretno medseboj zloženi, ali pa na 49. »Mati in dete««, ki kaže v načinu svojega obsvetljevanja Rembrand-tov upliv. Na »Pastirici« je ozadje presilno, tako da preti, da se bo zdaj-zdaj vzbočilo sem na spredaj, drugače pa je ta izjedenka prav lepa. — Z eno besedo: Krjzman je resničen umetnik izjedanja, kadar dela po naravi. Kadar pa zajema iz svojega umetniškega spomina ali iz svoje fantazije, takrat je znatno slabši ne samo z ozirom na kompozicijo, temuč tudi z ozirom na risbo . Mirko R a č k i, o katerem izpre-govorim še zdolaj, ko govorim o slikarjih, — Rački je tudi slikar — kot umetnik izjedanja v tehniškem oziru sicer ne doseza Krizmana, ima pa mnogo pristno umetniškega čuta in nadarjenosti za kompozicijo, za katero zavzema snovi iz lastne umetniške fantazije. Dočim je Krizman realističen, je Rački romantik.. To se že javlja v snoveh njegovih slik: Jz Dantejevega pekla »Vragi«, iz Cen-gič-age »Zbor junakov« in »Ženski idol« — krog ženske plešejo in ae klaniajo Hudje m vrairi, satann v veselje. Risar je izboren, tudi prostor ve lepo izrabiti in zložiti posam-ne osebe oz. predmete tako, da vedno ostanejo dobro vidni. Osebe so spretno karakterizovane in dobro pozirane, da je v sliki dosti življenja. Od Rembrandta, na katerega včasih spominja tudi Krizman, se je Rački učil izražanja svetlobe, kar se zlasti lepo kaže na glavah Junaške čete. Tako torej nam nudijo izjedenke Krizmana in Račkega mnogo istinit ega, čistega umetniškega užitka, obenem pa so za nas tudi dokaj poučne. Da se mi poročilo preveč ne razkosa, v naslednjem ne bom govoril o ostalih umetninah v tej sobani, temuč hočem takoj preiti k Marku Rašici, ki ima na tej razstavi svoj poseben oddelek, v katerem je izložil nekak pregled dosedanjega svojega učenja, stvarjanja in napredovanja. V naprej treba reči, da nas je prav prijetno presenetil. Rašica, rodom iz Dubrovnika, biva že dalj časa v Ljubljani in nam je že včasih kje kaj malega predstavil. Precej drugačen nego v naših mestnih izložbenih oknih pa je v razstavi, na kateri ima 53 različnih del, oljnatih slik, risb, barvastih risb in perorisb. Daje M. Rasica talent, ki že zdaj mnogo zna, ki pa še vse kaj več obeta, o tem nas preveri ie površen pogled na njegove mnogovrstne slike. Rašica ie še mlad. ie ves v razvo- ju, išče šele samega sebe, svojo osebnost in svojo pot. Odtod tisti nemir, ki vlada v tej kolektivni njegovi razstavi: ni enotnega sloga v slikanju: na tej sliki so mu poteze kratke in ozke, na oni zopet so široke in dolge, dasi ni, da bi značaj slike zahteval baš prav ta način slikanja; zdaj so mu barve mehke in mirne; zdaj zopet so kričave iu vznemirjajoče; ni enot ne izbere predmeta njegovih slik: tukaj mu gre zgolj za to, da verno portretira naravo, tam zopet išče v njej razpoloženja, tiste štimunge, za katero Slovenci še sedaj nimamo pravega izraza, ali pa lovi zgolj pestre svetlobne efekte, ne da bi se dosti zmenil za karakter, to je za natančen obris predmetov, katere gleda, za tisti karakter, ki ga je kje drugje zanimal prav izključno. Slika in riše. posnema podobe po naravi ali jih komponira iz proste domišljije, riše in slika krajine, pomorske in kopne, portrete in studije in na polje karikature segajoče fantazme. Vzori so mu zdaj Kubin in Kupka, zdaj Boecklin, zdaj Stuek, prav odločno pa se v novejših njegovih krajinah pozna upliv slovenskih naših mojstrov. Eno ostane v vsem tem vrvežu jasno: da je Rašici dan odbran umetniški okus za lepoto barve in barvnih skupin, kakor tudi sa lepoto linije in skladnosti potez, in to je znaten fundament za slikarja, ki išče in stremi s vso resnobo. C 15 pod naslovom »RlnisKa eersev na sramotilnem odru« se je doslej prodalo že 35.000 izvodov in tiska se ga zopet 10.000. »Slava« ljubljanskega škofa se torej vse bolj širi, žal, da je ta škofova slava za slovenski narod sramotna! + Škof je opran! Pa je res moral imeti stote blata na sebi, ker potrebujejo njegove zveste ovčice toliko luga v podobi shodov, laži in psovk, da ga operejo in čistega napravijo kot kristal in zlato. Do sedaj nisem verjel, da zna »Slovenec« tako imenitno lagati, da zamore naturim t i svoje pristaše, ki se niso udeležili nedeljskega shoda v »Unionu«, poslušalci (zvesti podrcpniki) pa ne bodo rekli, da laže, ampak laž potrdi li. Nato*so že računali vnaprej, zato niso pustili nobenega iz nasprotna stranke v njihovo engroslažpralnico. Evo dokaze: - Slovenec« piše, da je do 3000 mož in žena —polnilo dvorano do zadnjega kotička; toda to je pozabil povedati, da dobi to veliko število samo tedaj, ee šteje tudi VSa ušesa vse noge in vse roke poslušalcev kot poslušalce. To ni laž. kajti res je bilo 400 do 500 oseb (štet jih nisem natanko, toda zdi se mi, da je še to število dosti preveliko) in primerno ušes, rok in nog, kar tla pO vseh aritmetičnih in algebraičnih pravilih res 3000. Ali menda niso ušesa tudi poslušalci* Kdor si upa nasprotno trdili je lopov! Nada l j-'.* blebeta »Slov.« vedno o nekem burnem pritrjevanju. Povejmo resnico. Poročevalec »Slovenca« je najbrž imel kak dobro delujoči m ikro Ion, kjer celo lahko slišimo niušjo hojo kot slonovo. Torej ni čudno, da ve on pisati o velikanskem ogorčenju Le pritrjevanju, katero ste povzročili "J osebi, ena na desni proti zadnjemu kotu in ena na levi spredaj in sta lako tvorili nekako diagonalo odobravanja. Po mojem mnenju sla bili te dve osebi na pljučih bolni, ker glas je le prišel samo iz ust ali pa je bil le prisiljen, kajti drugače bi ne bila ta možakarja tako tiho javkala. S--mo ob sebi je umevno, da je njuna okolica (5 do 10 oseb) malo pomagala s prisiljenimi »tako je« ■— kliei. Toda diagonale nista, mogla več ka kor trikrat spopolniti. Poročevalec piše o burnem odobravanju za vsakim stavkom, kar jasno kaže. da je mikrofon v obliki lažitvornega stro- i ja dobro deloval. Besede, Tej, sramota, škandal in slične je večinoma sanjal, rabilo se jih je le prav malo, pa še to po vspodbudbi govornik;:, kajti jaz nisem stal na ušesih in hi jih bil gotovo moral slišati od poslušalcev. Dvakrat se je nalahno ploskalo, pa ne burno in videl sem, da večina ni ploskala in še to je bilo samo tedaj, ko so letele najhujše psovke na liberalce in je govorniku sijala »pravična« jeza z lica. To dejstvo mi je bilo kot dokaz, da v srcu ne odobravajo te hujskarije in škofove knjižice. Po kretnjah, po prisiljenem in slabem odobravanju se je takoj spoznalo, da je večina poslušalcev prišla samo zato. da bi slišala kaj zanimivega iz škofove brošure, pa so se varali, čeravno je stalo na povabilu samo za odrasle«. Nečesa še tudi ne smem pozabi ti. Na. galeriji, kjer je bil zbran nežni spol in devištvo, je bilo popolnoma tiho. samo včasih je tu pa tam kaj zajavkalo. Pri izhodu sem slišal neko žensko, ki je rekla svoji tovarišiei: »Čudno je čudno«. Seveda je čudno, ako si upajo zagovarjali škofovo brošuro in se to samo s psovkami na liberalce, kar kaže onemoglo jezo. V začetku niso šle besede dr ju. Šusteršiču nič prav iz grla. Videlo se je, kako se je silil, ker je med vsako Dr. II. Zupanli: 0 krvnih rajlikoh narodov. Devetnajsto in začetek dvajsetega stoletja naše ere pomeni dol.o zmagonosne narodnostne misli in narodnostnih bojev. Narodnost je najmočnejša struna, ki se je čula ob diplomatskih koncertih in pri raznih zgodovinskih dogodkih in ona je postala princip, po katerem so se združevali in se tudi še danes skušajo narodi združiti v kulturno-politične celote. In značajna črta narodnosti je jezik, tako da se skušajo doseči in pokriti jezikovne tU politično-narodne meje ljudstev. Vendar pa je ljudski govor nekam nestalna in prohodna lastnost tako pri posamezniku, kakor pri celih narodih. Imena Bulow, Vir-rbow. Bismarck (Vizmar, Bismar se je podpisoval kot dijak), Lssaing (Lešnik) e. c. govore za to, da žive telesno polabski Slovani, dasi danes govore nemški jezik. Iz zgodovine vemo, kako neverjetno hitro so Rimljani poromanili veliko in obljudeno Galijo, potem ko jo je Cezar podvrgel rimskemu orlu. Ali ostal je narod pr-bližno iste krvi in mesa kakor pred prihodom Rimljanov. Zato se še dandanes Francozi radi imenujejo Galci in se smatrajo krvno za njihove potomce, dasiravno je ostalo v moderni francoščini neverjetno malo galskih besed. Ne jezik, ampak tajna moč krvi je ono, kar smatrajo narodi oeseao dai 00 seoc neKi ouoen e-ju podoben glas, ker je moral svojega pastirja prati pred občinstvom, ako še hoče pred ljudstvom obdržati svoje časti. Govora ne bom pisal, ker je že tako a- »Slovencu« in ker ga tudi stenograf irati nisem mogel. Ako bi se bil kaj takega podstopil, bi mi ne bilo treba iti iz dvorane, ampak nesli bi me bili podrepniški sluge, ki so preža 1 i na vseh koncih in krajih kot volkovi na svoj plen. Videl sem enega gospoda, ki je nekaj zinil, da bi to ne spadalo sem in takoj mu je en zvesti podrepnik pokazal vrata in rekel: »Ni res, potem pa marš.« Samo slučaju se ima zahvaliti, da ni bil predaleč od izhoda in da se je nahajal na prostoru, kateri je baje bil po klerikalnem poročilu natlačen, v istini je pa bil prav redko na seja n. In tako jo je prej popihal, kakor je prišlo do štetja njegovih reber. Kdo je pa prav za prav glasoval za resolucijo.1 Samo govorniki in malo občinstva. Govornikom se jo v brezup-nost skremžil obraz, ko so videli tako mak* rok za resolucijo. Bati se je bilo katastrofe. Ker se pa ni upal potem vzdigniti nikdo roke proti resoluciji, je bila resolucija torej sprejeta po čisto navadnem logičnem sklepu. Govorniki so si globoko oddahnili, da je bila najhujša tin-ka premagana. Zmerjalo se jo liberalce za neinteligentnike. Kdo je pa bil na njihovem shodu I Xa galeriji večina »tabakare; , spodaj pa tudi nič boljšega. Na dvorišču se jo repoučil neki nadebuden mladenič, ki bo prišel prav gotovo topel v nebesa, ako bod.' škofove svinjarije bral, z besedami: »To je pa fejst, ta jo pa zna« (Šuster-šič psovali). Dosti boljši uspeh bi bili dosegli, če bi bih vzeli klerikalski psovarji škofa seboj, ga postavili na oder v veliko banjo luga, komandirali močnim čukom, ki bi ga naj /. železno ščetinastiini krtačami drgnili in prali, potem pa dvignili na rame in klicali: »Glejte, sedaj je čist kot kristal in zlato!!! Skof je opran! Klerikalci bodo gotovo pozvedovali, kdo je bil tisti nevidni sokol, ki je zletel brez njihovega dovoljenja dvorano. Hočem jim to delo prihranili, bil sem jaz, v deklico oblečen črnem krilu in 6 pojčolanom, ter st.t-nujem sedaj v Lubreku, Stubio ulica v lastni vili. »Nepodrepnik«. — Dobrohoten nasvet. «Sloven-cu ' in pa Lampctu dobrohotno na-svetujemo, naj pustita »štinkhombe« v prid svojemu somišljeniku političnemu profesorju in doz. odborniku Evg". Jarcu lopo v miru. T'parno, da so nas bode razumelo, vsaj Evg. Jan-. Zakoten klerikalni shodu- v Idriji. V nedeljo popoldne so imeli idrijski klerikalci svoj shod po § 2.. kar je umevno, saj so v javnost ne upajo s svojimi lažmi in grdim hujskanjem. Shod jo bil potreben, da ima Oswald ook naslov pri svojem ruvanju proti napredni občini. Zbrali so tedaj svoje penzijoniste in kar še imajo .-vojih zvestih ovčic, manjkali so to pot samo mladoletni. Goli je vi in Trevnovi učenci, saj se je imel shod vršiti tudi za škofovo brošuro. Čakati pa so morali precej ča-sa, da je njihovo številce naraslo na 60 poslušalcev z na prednjak i vred, i: i so bili deležni milosti klerikalnega vabila. Tedaj pa je vstala zvezda idrijskega klerikalnega delavsl \ a Janez Kavčič in pričel razlagati zbranim vsoje modrosti. Čvekal j« tako, da ga ni nihče razumel, mož n jbrže tudi sam ni vedel, kaj hoče povedati. Končal je torej hitro. Za njim pa j" povzel ljesedo Os a a ld, ki je krit i koval, kakor on zna. občinsko upravi. za svojo bistveno lastnost in posebnost, da se razlikujejo — ali si pa tudi domišljujejo, da se odlikujejo --od drugih narodov. Ali kje najti sredstvo, mero in metodo za krvno razlikovanje narodov? Zapaziti krvne, plemenske razlike med narodi, razjasniti in z dokazi podkrepiti, to je vrlo teška naloga in pot subtilnega opazovanja. Tako podjetje zahteva predvem široke znanstvene izobrazbe in ostrine uma. Zato moramo pribiti s posebnim zadovoljstvom, da so dali Slovenci moža, ki je poskusil z vspe-hom postaviti osnove za razlikovanje rizičnih diferenc narodov na našem jugu in jih objasniti v delu: »Sistem zgodovinske antropologije balkanskih narodov«.* O tej razpravi so že pisali strokovnjaki referate in kritike v raznih jezikih,55* pa bi bilo na mestu, da se spregovori o njej tudi v avtorjevi materinščini. Tako je dobil mali slovenski narod z dr. N. Zupan i e e m zastopnika v eni najza- * Dr. Niko Ž u p a n i ć , Sistem istorijske antropologije balkanskih naroda. »Starinar« N. R. letnik II. in III. Strani 92 + 25 slik v tekstu in 7 tabel Tiskala »Državna štamparija«. Cena 5 frankov. Belgrad 1900. ** Tu bodi izmed kritikov in referentov omenjen samo največji slo« vanski arheolog Lubor Niederle, ki imenuje dr. N. Zupaniča »zdatne-ho a bvstreho pracovnika«. (Vide! »Pravčk, 1. 1909, zvez. 3—4. str. 147). izpustil je samo profesorske nagraoe, češ, da ne bodo rekli liberalci, da »glib« on proti vsemu govori, pa pozval koga izmed navzočih, da govori proti tej postavki v občinskem proračunu. In oglasil se je drug velmož v klerikalni stranki,znani L.Lapajne, da govori proti realenim profesorjem. O grda komedija! Končno so sklenili, da proti vsemu protestirajo in re-k uri rajo, kar jim ni ljubo v občinskem proračunu. Drugega idrijski klerikalci itak ne znajo, ko reku r irati in protestirati. Deželni odbor ima baje veliko veselje nad tem, saj se Oswaldovih pritožb kar po deset mesecev ne reši. Oglasil se je tudi — bivši gerent Zazula, da pojasni zadevo glede zamenjave nekega občinskega posestva na ljubo klerikalne ljudske posojilnice. Po našem je treba, če se hoče nekaj regulirati, najprvo oblastveno potrjenega načrta in drugič se svet enostavno odkupi, ne pa pod ceno zamenja. In kaj pomaga, če se eno hišo odkupi, druga pa še vedno štrli na cesto! Bivši gerent pa je pozabil povedati, kako je mistificiral uredništvo »Notranjca«, ponaredil podpise, oškodoval občino I eksperimentom električnih žarnic, z nepotrebnim jarkom, tajnikovim odslov-Ijenjem itd., tudi ni povedal, kdo je v Vipavi po krivem prisegel. Kolika je moralna vrednost idrijsko klerikalno stranke, govori najlepše dejstvo, da govori na njenih > hodih - gerent Zazula. Da bi bil špas popolen, naj bi bil pač prevzel referat o škofovi brošuri bivši gerent Zazula, ta bi bil najvrednejši razpravljati o tej temi in morda po izkušnjah v Gorici tudi najsposobnejši. S zaupnico našemu ljubemu škofu, kateremu so grdi liberalci podtaknili umazano brošuro, so zaključili brumui idrijski klerikalci svojo komedijo, ki jo imenujejo shod po J$ 2. To je bila prva priredba v novem hotelu •Didičevein, ki se lepše pač ni mogel otvoriti. Že prvi dan so jasno povedali, da so novi prostori samo za hujskanje proti naprednjakom in napredni občini. Upamo, da se bodo resnični naprerlnjaki radi ravnali po tem nauku in pustili klerikalce, da se ob Oswaldovili hnj-skarijah sami lepo vesele in radu jejo v Didičevih novih prostorih. Di-dio pa bo Oswaldu za izborno reklamo prav iz srca hvaležen. -f Klerikalizmi v Furlaniji na Goriškem nazaduje. Pri letošnjih de-želnozborskih volitvah so zmagali laški klerikalci le s težavo v splošni in kmečki kuriji. Sedaj jim odpada občina za občino. Gradež jo preobrnil na liberalno stran semeniški profesor dr. Tarlav, ki je pa to sicer presneto drago plačal, kajti odstavljen je bil od službe. Duhovnik -— Tog-nov. ki hoče priti v Gradež za župnika, je z veseljem pozdravil sani izvolitev liberalcev pri občinskih volitvah v Gradežu, kamor najbrže res pride v službo. Sedaj je izvoljen v občinski zastop v Pari tudi don Grn-sovin, in sicer z liberalnimi glasovi; klerikalci so pri volitvah propadli. Klerikalizem med goriškimi Slovenci ima naj izdatnejšo oporo v nadškof iji, med Furlani pa ni tega; med njimi se Širi mnenje, da škof obsoja politi-knjočo duhovščine. Ker vidijo ttufc vso moč v rokah laških liberalcev in dejstvo, da se slovenski klerikalci vezejo rajši z laškimi liberalci, kakor z laškimi klerikalci, pada moč klerikalizma v Furlaniji naravnost rapidno. čudna pa je res dvojna mera v goriškem nadškofijskem ordinarijati. Na slovenski strani se tako zavzemajo za širjenje klerikalizma, na Furlanski pa so ga prepustili usodi, ki je naklonjena Iaškni liberalcem. nimivejših znanstvenih strok, kateri so bili posvetili svoje življenje veleum i kakor pri Francozih P. Brocca, pri Nemcih R. V!rchow in I. Ranke, pri Lahih A. Sergi. Resno delo. opremljeno s popolnim znanstvenim aparatom, pa vendar tako zanimiva lektira, da spada v tem oziru gotovo med najintere-santnejše znanstvene novosti v jugoslovanskih literaturah. To je čuden mozaik iz najraznovrstnejšega materijala, delo na podlagi takorekoč ne-številnih podatkov iz zgodovine, prazgodovinske arheologije, etnologije, lingvistike, fizijologije in anatomije; res mnogostranost, brez katere so ne more niti pomisliti na reševanje problema zgodovinske antropologije, ali mnogostranost, ki ne znači površno obveščenje, ampak v posameznosti strokovno izobrazbo in v celoti marljivo studijo ter intuicijo do dna. Vsem tem zahtevam svoje zadače je bil kos naš avtor; harmonična in sintetična celota njegovega dela je podobna monumentalni arhitekturi, na kateri bi bilo — da takoj pripomnimo — nesmiselno iskati neznačaj-nih posameznosti, mrvic peska, malenkosti brez funkcije. Zato tudi ne naštevamo napak, ker so največ brezpomembne in formalne (n. pr. preveč lapidarni izrazi in zbit slog) in ker nimajo nikakih zlih pomladio za zaključke in glavni rezultat rasprave. Dale takova prirode ta saaoaja, iz oblasti zgodovinske antropologijo Pa ee se aobijo tepci, ki trdijo, ua gre klerikalizmu za vero! + Klerikalna volilna agitacija obsojena. Kasacijski dvor na Dunaju se je te dni pečal z ničnostno pritožbo katoliškega župnika Franceschija iz Dalmacije, ki je bi) pri okrožnem sodišču v Splitu obsojen na 5 dni zapora zaradi volilne agitacije. Par dni pred deželnozborsko volitvijo je namreč v pridigi zagrozil, da tistih, ki bodo volili napredne kandidate, niti na smrtni postelji ne bo spovedal in obhajal. Kasačijski dvor je ničnostno pritožbo zavrnil. -f-Sodno prakso kot odvetniški kandidat je nastopil pri tukajšnjem sodišču umirovljeni c. kr. finančni komisar g. dr. Robert Kermavner. — Slovensko gledališče. Danes se prvič uprizori A. P. Cehova »Stri-ček Vanja«, ki je znan na mnogih velikih odrih in je povsod žel velik uspeh. Igra je skrbno naštudirana; v ulogi zdravnika se predstavi slovenskemu obči ust vit gosp. K. Motcjl. — Današnja predstava je za nepar-abo-nente. — Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je založila tri vrste originalnih božičnih razglednic. Načrte je napravil domač umetnik. Razglednice so se tiskale tudi pri domači tvrdki ter so ravno došle. NaroČila sprejemam Pisarna družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani Narodni dom. — »Matica Slovenka« ima v petek, dne 26. novembra t. 1. ob 6. zvečer v društveni pisarni od borovo sejo. Na dnevnem redu je posvetovanje o pravni zadevi gosp. dr. Cerina proti »Matici Slovenski«. — Slovenske pravljice. Včerajšnje predavanje »Splošnega slovenskega ženskega društva« je pri vabilo v veliko dvorano Mestnega doma prav obilo poslušalcev: malih in odraslih. Slovenske pravljice, to pač mika marsikoga. Pristno domačih, resnično slovenskih pravljic doslej nismo imeli skoraj čisto nič izdelanih, zaokroženih, zato smo se odkrito razveselili namere gospoda Fr. Mil-činskega, ki hoče izdati po slovenskih narodnih pesmih in pripovedkah sestavljene pravljice. To je torej domač<\ blago, zato je tem več vredno. Gospod predavatelj je omenjal, da sta tudi brata Grimnia delala tako, in kako sloveče so Grim-inove prvljice, je pač znano vsakomur. Nadalje je gospod predavatelj omenjal, kako bogat zaklad tvarine nudi Valjavčeva zbirka narodnih pravljic, takisto Valvasor in predvsem pa Štrekljeve zbrane narod(ue pesmi. V resnici, vsega je v izobilju, ali to treba znati izbirati, sestavljati, iz različnih varijant izvesti baš najprimernejše, treba je izborno poznati to naše narodno blago. Vse to pa zna ljubeznivi prijatelj slovenske mladine, gospod Fr. Milčinski. Kako naivno, ljubko zna pripovedovati! Želimo — toplo, da bi gospod Milčinski priredil še kako slično predavanje, in sicer popoldne, da bo tembolj pristopno naši mladini. — Vedno več pritožb nam prihaja proti spediterski tvrdki Ran-zinger. Vkljub temu, da naši ljudje nečejo, da bi jim ta tvrdka dovažala blago z železnice, navzlic temu, da je večin« teh preklicala pooblastilo, da sat* ta tvrdka sprejemati blago na železnici, vendar se na železniški postaji meni nič tebi nič vse blago skoro izključno še vedno izroča Ran-zingerju, dasi s tem stranke kratko-malo niso zadovoljne. Te dni je bilo poslano gosp. Jakobu Babniku uaro-čeno blago z Dunaja^ Dasi je železniški urad^že zdavna obvestil, da nc nosi neko vzvišeno, skoraj mitično črto; ono namreč govori o krvnih razlikah narodov in o zgodovini teli razlik. Kri, fizični del je primarni faktor v življenju kakega naroda, rc-sonančno tlo za vplive in vtise od zunaj. Ono se obrača temu primarnemu faktorju v zgodovini, v koji je ravno sam človek, fizična celina, nosilec zgodovinskih dogodkov. Raziskuje, kako se je fizični habitus kakega naroda zadrževal proti času, v katerem je bil ta nosilec zgodovinski faktor. S temi poslednjimi, četudi sekundarnimi pojavi, se je najprej bavilo zgodovinsko znanstvo, vsled cesar izgleda restavracija prošlega življenja nepopolna, kolikor bi se bili morali ozirati vsaj na rezultate antropologije, ako se že od njih ne more zahtevati, da preiskujejo narode anatomski in fizijološki. Nepopolnost, katero vrlo umestno povdarja neki učenjak v svojih bioloških mislih k arheologiji: da bi morali v dobi vse jasnejšega in globljega spoznanja intimnih spon izmed telesa in duše odločno zavreči staro in nesrečno navado, da se tretira kulturna zgodovina več ali manj neodvisno od fizične. Pustivši razmotrivanje o občni antropologiji, zadržuje se pisatelj do konca pri reševanju glavne zadače svojega dela, da bi sledil fizičnemu razvoju in vzajemnosti vplivov narodov v prošlosti in sedanjosti Bal« kemkoga poluotoka: Ilirov, Hale* Mva Novogrkovt Arbanaaov« Srbov, mara, da bi mu blago dovašal Ran-zinger, vendar so se tovorni listi zopet izročili imenovani tvrdki. Ko je Babnik za to izvedel, je šel k Ranzin-gerju ter zahteval, naj se mu tovorni listi izroče, ker bo blago, ki ga nujno potrebuje, sam sprejel na kolodvoru. Dasi Ranzinger ni imel niti do blaga, niti do tovornih listov prav nobene pravice, ni hotel Babniku izročiti tovornih listov in je bil vrhu-tega še surov ž njim. Babnik je dobil tovorne liste šele drugi dan, kar mu je povzročilo občutno škodo, ker je blago nujno potreboval. Vprašamo, kdo mu bo i>ovrnil to škodo, železniška uprava ali Rarzinger? Mnogi fce pritožujejo, da Ranzinger ne le brez vsakega dovoljenja sprejema blago na kolodvoru, marveč ga dostavlja tudi skrajno zanikrno. Cesto se zgodi, da dobi adresat blago šele dva, tri dni kasneje, ko je došlo na postajo. Iu ako sc kak tak adresat na to pri tvrdki pritoži, ga mladi Ranzinger Še ošteje ter mu zabrusi v obraz, češ, da on lahko pripelje blago kadar sc njemu zljubi. Takšno postopanje tvrdke, ki bi imela dovolj vzroka biti z občinstvom vljudna, se samo obsoja. Organe na železniški postaji pa opozarjamo, da smejo Ranzinger jn izročati samo tako blago, glede katerega se tvrdka izkaže s — pooblastilom! — Narodna delavska orgauiza* cija v Ljubljani naznanja svojim članom in članicam, da so odslej uradne ure v društvenih prostorih na Dunajski cesti edinole od 4. popoldne do 8. zvečer, dosedanje dopoldanske uradne ure od 10. do 12. pa odpadejo. Ob nedeljah in praznikih so uradne ure tudi odslej od 10. do 12. dopoldne. Članom in članicam je v teh uradnih urah v društvu na razpolago lepo število časnikov, slovenskih, hrvatskih, srbskih in Čeških. Naj bi le čim mnogoštevilnejše uporabljali to priliko. — Plesna šola »NDO.« se vrši od nedelje, dne 2b. novembra, naprej v prostorih društva »Merkur« v Narodnem domu (levo, spodaj) in sicer od 3. do 6. popoldne. Poučuje konee-sionirani plesni učitelj, domačin, g. E. R o z m a n. Ker je odbor s tem ustregel večkrat izraženi želji, zlasti s strani dam, da naj se plesni pouk vrši popoldne, upa, da bo poset čim najobilnejši. — »Mesarska zadruga« nam po roea jx> svojem tajniku gosp. K. Cer-aetu, da je na svojem izrednem občnem zboru z vsemi proti 4 glasovom sklenila, da se meso v zimskem času ob nedeljah sploh no bo prodajalo. Po katoliški >• Straži« ... Pretek^ lo nedeljo se je vršilo na Kranjskem nad 60 izvrstno uspelih shodov, ki jih je priredila S. L. S----Socijalni demokratje so sklicali za minulo nedeljo v Ljubljano jugoslovansko socialno - demokraško konferenco. Poslušalcev so imeli jako malo...... Katoliško časopisje pač ne more iz ha jati brez laži! O župniku na Igu, znanem dr. Ma u ring u se širijo jako čudne vesti. Ljudje govore, da je zopet v kazenski preiskavi iu sicer radi neke ženske. Kakor čujemo, jo na stvari precej resnice, kar pa seveda niti malo ne ovira, da bi dr. Mauring še nadalje ne pasel vernih ovčic na Igu. Umrla je v Kranju danes, dne 25. t. m. ob 3. uri zjutraj po dolgi, mučni bolezni gospa Eliška Bloudko va, soproga stavbenega svetnika Bo-leslava Bloudka. Čislani rodbini naše iskreno sožalje! Blaga plemenita go* spa počivaj v miru! V Hotedršici je imel škof Anton Bona ven tura dne 17. julija t. L ob in Bolgarov. Potem ko je dr. Zupn-nič razložil svoje osnovne nazore o zgodovinski fizijoantropologiji Balkanskega poluotoka, ide korak naprej. On misli, da more iz činjenic, zapaženih pri telesni transformaciji balkanskih narodov, izvesti sledeči fizijološki zakon razmerja mej naro-di in časom v fizičnem smislu: stoletja morejo spremeniti fizis in psiho narodov. Vsled pisateljevo lapi-darnosti v izrazu in zbitosti sloga, videlo se nam je premalo jasno razmerje omenjenega zakona in takoj za tem navedene teorije — anatoma J. Kollmanna o perzistenciji ras (plemen), pa smo se obrnili do pisatelja za pojasnenje, ki ga prinašamo zaradi kardinalne važnosti celega problema: fizična sprememba narodov v toku časa ne pomeni tudi spremembe rase, četudi so dandanes nazori o perzistenei ras v Evropi samo teoretične vrednosti, ker so fizično narodi sestavljeni iz več rasnih ele- • mentov.* Kako se pa more spremeniti tudi rasa, ali samo s pomočjo rase, krv po krvi, to bo tvorilo predmet specijalne stadije, ki bo tvorila, kakor objavlja pisatelj, drugi del trilogije, v katero nas je uvedel s prvim, »Sis4em istorijske antropološki je * O teh problemih se oitaloi lahko nekoliko pouče tudi v najnovejšem delu dr. Zupaniča: »Misli g flaUnsf slsgtf«. Belgrad 190* času birme govor, ki jo trdil, da ima tako knjigo, v kateri je 365 zmot, prav toliko kolikor ima leto dni. Jk K ui morda Tone mislil takrat na svojo porr.ćgrarsko rdečo brošuro! Oj, presneti Toue, kako je »ieig«! Kmetijska šola na Grmu Šteje (rtoe 32 učencev in sicer 22 novih in r. aVagoietalkov. Od letošnjih učencev je 12 Dolenjcev, 5 Gorenjcev, 4 Mok-anjei ;n 1 Stajerc. Pričakovati je, d* se sdsii šoji fcauaproj še pomnoži. Zimski šola $teje 9 učencev, letna šola I) 'jceneev. Tečaj za krmljenje živine. Kmetijska šola na Grmu priredi v nedeljo, 5. decembra tečaj za krmljenje živina. T,m \) traja od 9. do 11. dopoldne in od 2. do 4. popoldne. Na sporedu teCiija je: Živalka prebava. Vnožiiui potrebne krme. Vrednost ražlionih krmil. Raba in nakup tuoč-iih krmi7. Pripravljanje in pok ladanje krme. Od 2. do 4. popoldne je j raktičan pouk v hlevu in kruiilnk-i. Vabijo se živinorejci, da se mnogoštevilno udeleže tega tečaja na «'j "mu. Vinski sejem v Krškem >e^ vrši * sredo« dne 1. decembra t. 1. Kupe! *e naio opozarjajo posebno radi •godne -veze in primerne cene dobremu dolenjskemu vinu. Zadruga obrtnikov črnomaljskega okraja razglaša: Vsled § 104. b drž. zak. z dne f.. maja 1907 št. 26 *e bodo vršile pomagalske preizkušnje pred preizkuševaluo komisiio podpisane zadruge pripadajočih rokodelskih obrtov na dan 12. decembra 1909 ob 10. uri dopoldne v zadružni pisarni. Za izgotovitev pomaga lskega dela se določi 9., 10. in 11. Ireember 1909. Prošnjo za pripustitev k preizkušnji je pisati lastnoročno ter vložiti pri obrtni zadrugi v Črnomlja najzadnje o. decembra (909. Preizkuševalna taksa zuaša za elane zadruge 5 K. za vse ostale pa 10 K. Na Vinici se je ustanovila Ciril-Metodova podružnica iu dne 21. lovembra je bil njen ustanovni občni bor, katerega se je udeležilo lep-> število rodoljubov. Dosihdob je v^ri--topilo k podružnici 35 letnih in 32 podpornih članov. Naprej naj svet' Ciril in svet' Metod pomaga, da naša bode zmaga! Iz Zagorja ob Savi sc nam piše: T lovskem rajonu g. Toma Koprivca, naslednika rajnkega rodoljuba Matije da, so letos ustrelili že dve divji kozi. V lovskem krogu vlada veliko veselje in obenem tudi dovolj uevoščljivosti. Čudno, da so tu divje koze. Kakor ljudje trdijo morajo biti e več let, a vendar se do letos ni nobeden nobene ustrelil; lovci pravijo, da jih je še mnogo. Lega je res za uje iako ugodna: nad postajo ob desnem hrpgu Save Gršica in Kojšca. Kakor -em cul misli cr Koprive pustili, da - bodo zaplodile, kar bi bilo le že!e-Flvale vredno je. da je razsta- ;j on eksemplar v svoji gostilni v i.»rid družbe sv. Cirila in Metoda. -----er. Prostovoljno gasilno društvo v frbovljafa priredi v nedeljo, 5. decembra t. 1. v dvorani g. Kukenberga Miklavžev večer«. Začetek ob 5. uri ■ poldan. Ker mu Trbovljčani niso ;e nobenkrat priredili kakega večera ■ T-eta letos deliti lepa darila. V celjskem mestu širita se spet, .jkn se nam piše, difterija in škrla-tiea. Vkljub vodovodu ni Opaziti, da i se zdravstvene razmere kaj bolj--ale. — V okolici celjski pa, zla-ti v Sovodni in Gabrjih, pojavilo se je -pot par slučajev legarja, torej ravno v krajih, kjer je vendar uveden udi vodovod. A ti še ni dosti. Treba ie v higijeničnem oziru nastaviti še marsikje drugje vod. A tozadevno — trlede asanacije — ne storita ni mesto ni okolica svoje dolžnosti. Dokaz temu dejstvu, da tu in tam že leta in leta razsajajo bolezni, in to navadno epidemično! Oeehs ca. Lang. Nedavno smo poročali o zanimivi tožbi prosiulega eeljskega Oecbsa zoper mestnega bla-cd vet n i k n dr. Cesaru Pieeoliju odlok, v katerem ga obvešča, da je društvo vsled ire-deuiističnib stremljenj iu prekoračenja postavno dovoljenega delokroga razpušceno. Takoj na to so prišli v društvene prostore policijski organi, ki so zaplenili vse akte in denar ter zaklenili in zapečatili vsa vrata. Na-mestništvo omenja v svojem dekretu slavnost razvitje, društvene zastave, ki se je vršila dne 7. novembra v gledališču »Politeana Rossetti«, na kateri jo takratni predsednik društva odvetnik in tleželni poslanec dr. Mrach imel iredentistieea govor, kateremu so pričujoči burno ploskali. V dekretu je rečeno, da se je uvedla proti dr. Mraehu kazenska preiskava po § (55 a. — Italijanski listi so radi tega razpusta zopet vsi pokom-i. — Zopet kriče, kako vlada podpira Slovane in zatira Italijane. —- »Gimna-stica< kriči Pieeolo« — je razpuščena, ni pa nazpuŠcen Trst, ki hoče imeti enakih društev!« — Seveda ne bo trajalo par tednov, ko bo »Gimua-stiea« pod drugim imenom, a z istimi člani zopet na svojem mestu in dosedanjem delovanju. Amerikanske novice. V \Vestla.i- du. Pa., je ponesrečil v rovu Josip Leskovšek. Ko >o težko ranjenega prinesli domov, se je žena tako prestrašila, da je čez nekaj dni umrla. — Josip Marinček naznanja rojakom po širni Ameriki, da mu je žena Terezija pobegnila r Matom Krizmanom, s katerim živi sedaj v koruznem zakonu. Pravi, da je ne mara nikdar več videti. 18 Slovence v m rt v i h. Grozna nesreča, ki se je pripetila v premegovem rovu St. Paul Coal Co.. v blizini mesteca Cherrv, III., je zahtevala življenje 18 slovenskilj rudokopov. Natančnejše poročilo priobčimo te dni. Klektro - Radiograf »Ideal« v Maličevi biši pred pošto ima v sporedu od srede do sobote umetniško sliko : Ples dnevnih časov«, na katero se občinstvo radi dovršenega proizvajanja opozarja. »The Royal Bio« znano veliko kinematograflČno podjetje, priredi v Ljubljani ciklu- predstav. Vsaka predstava traja dve in pol ure. Izvajala se bodo velika potovanja po raznih deželah. Drame predstavljajo prvi pariški umetniki. Prestave so vrše v »Mestnem domu«. Predavalo se bo slovensko. Prva prelistava bo v soboto 27. novembra zvečer ob poln 8. uri. Zadnji evet. Prijatelj našega lista je nam poslal češpljev cvet, odtrgan na Prulah. Skoro trotovo je to zadnji evet v letošnjem letu. Soda viške steklenice sta sinoči boteia krasti v BoHcevi gostilni na Dunajski cesti Poletni Friderik Rebula iz Sežane in 201etni Fran Cebun iz Černuč. katera sta bila pa se pravočasno Opažena. Zasledovali so ju do Marije Terezije ceste tam \m pokazali stražniku, ki ju je aretoval. Nepridiprava sta se danes izročila sodišču. Mož naglih peta. Ko je sinoči p.> raznih gostilnah prosjačil 1874. leta v Oedenburgu rojeni Jožef Grubar, jo je, ko je zagleda! stražnika, popihal, kar so ga nedc noge, pri tem pa izgubil klobuk. Grubar se pa ni mogel odtegniti neljubi usodi, kajti, ko je pozneje svojo srečo zopet poskušal po Martinovi cesti, je bil zopet zasačeu in aretovan. Delavsko gibanje. Včeraj sta se z južnega kolodvora odpeljala v Ameriko 2 Slovenca, nazaj je prišlo pa 40 Slovencev in Hrvatov. Izgubljeno in najdeno. Delavka Ivana Oražnova je izgubila žensko uro. — Ključavničarski vajenec Viktor Koliš je izgubil srebrno uro. — Plakater Fran Parkelj je izgubil denarnico, v kateri je imel čez 20 K denarja. — Hlapec Anton Šubec je našel denarnico s srednjo svoto denarja. Izgubljena je bila na Martinovi cesti od gostilne I. Zupančiča do gostilne ir. Pavška zlata zapestnica. Polten najditelj odda naj jo v Jen kovi uUnt it 4. Burne stvori. * Lurškl čudeži pred sodiščem. Dno 23. t. m. je porotno sodišče v Monakovern razpravljalo o turških čudežih. Zdravnik dr. Aiguer je bil priobčil daljši spi* o lurških čudežih iu jih ožigosal kot sleparijo. Zaradi tega ga je neki klerikalni list napa-dol in ga dolžil, da laže. Dr.Aigner je vložil tožbo. Obravnava je spravila na dan silno zanimive stvari o lurških čudežih, kake sleparije se namreč gode v Lurdu. Slepari se tam vodoma in namenoma. Konec obravnave je bil, da je bil klerikalni zagovornik lurških čudežev obsojen na :100 mark globe ali 30 dni zapora. * Zakonska ločitev milijonarja. Nevvvorški milijonar Astor se je naveličal svoje »stare«. Cela obravnava o ločitvi je trajala natančno tri mi-minute. Vse to se je vršilo na skrajno diskreten način, ki. je uprav občudovanja vreden. Niti Astorju, uiti njegovi ženi ni biio treba priti k sodišču, kajti njuni odvetniki so vse potrebno opravili in skleuili tudi pogodbo glede potrebnih aH mentov, tako, da je bil sodni referent skoraj popolnoma nepotreben. Potem sta odšla odvetnika pred. sodnika, kteri ni niti talarja oblekel, sta se mu priklonila in sodnik je na to podpisal odlok, ki določa, da je Astorjev zakonski par ločen. Sodne spise so potem zapečatili, da tako javnost ničesar ne izve o vzrokih ločitve zakona imenovanega milijonarja. * Amerikanska sodba. V Cairo, III., v Sjedinjenih državah je zamorec Wi 11 James umoril belo gospodično Ano Pellev; radi tega je bilo celo mesto grozno razburjeno. Vse je šlo na lov za zamorcem. Slednjič so ga ujeli ]>olieaji, ki so ga dva dni skrivali pred razjarjeno množico. Ljudje so končno našli zamorca v nekem gozdu, kjer sta ga čuvaja dva stražnika. Takoj se je nabralo kakih 1000 ljudi, ki so vlekli prestrašenega zamorca v mesto, kjer se jim je pridružilo skoro vse meščanstvo. Sredi mesta so mu možje zadrgnili okrog vrata vrv, ženske pa so ga na vrvi potegnile na drog z električno obloč-nieo. Ko je zamorec visel že precej visoko, se je vrv utrgala. Razjarjena množica jc nato streljala nanj. dokler ni bil ves razmesarjen. * Izseljevanje v mesecu oktobru. Glasom statističnih podatkov, objavljenih po naselniškem uradu v New Jorku, je došlo v newyorško luko v mesecu oktobru 50.812 naseljencev. Med njimi je bilo 10.122 takih, ki so bili že preje v Zedinjenih državah. Največ naseljencev je tudi v oktobru prišlo iz Avstro-Ogrske, kjer vlada največja mizerija, tako da jc. ljudstvo prisiljeno seliti se kar trumo-ma. Iz imenovane države je prišlo v imenovanem mesecu 15.626 naseljencev. Italija, katera je bila v prejšnjih časih prva glede naseljevanja, je poslala v oktobru v Zedinjene države preko New Jorka 10.122 oseb in Rusija, ki je večja nego vse ostale evropske državice skupaj, poslala jc v minolem mesecu le o733 naseljencev, kateri pa niso Rusi, večinoma čihiti, Finci in ponekod tudi Poljaki. Iz Nemčije je prišlo 3493; iz Švice 372; iz Grške 2137; iz Turčije 2093; iz Anglije 3357; iz Irske je prišlo več možkih kakor žensk. Iz Turčije in Grške je prišlo najmanj žensk. Naseljenci so prinesli v deželo 1,518.321 dol. denarja. * Mlad ropar. V Louisville Ky. je lOletni deček Tomaž Jefferson z revolverjem v roki prisilil zamorskega šoferja, da ga je v avtomobilu peljal v mesto New A Ihan v. Preti »Trgovsko narodno banka« je moral šofer ustaviti. Prestrašeni zamorec je ostal v avtomobilu, dočim je deček odšel v banko skozi stranska vrata. Tu je vzel v vsako roko po eu revolver in takoj zakričal: »Roke kvišku! Vsi v malo sobo!« Uradniki in drugi v banki se nahajajoči ljudje so dečka takoj ubogali. Bančni predsednik Wooclward se je ojunačil ter stopil proti dečku, toda ta je takoj ustrelil vanj, da sc je težko ranjen zgrudil na Ita. Ko je hotel blagajnik priskočiti predsednikn na pomoč, sc je tudi tn, prestreljen skozi vrat, zgrudil na tla. Ker mladi zamorec ni znal poiskati denarja, jc odšel ter skočil na avtomobil. Zamorec pa je bil tako prestrašen, da se ni mogel ganiti. Morilec je tudi njega težko ranil, nato pa zbežal proti reki Obio. Skočil jc v čoln, toda policija z motorjem mu je bila kmalu za petami. Vrgli so ga v patrolni voz, toda ljudstvo je zahtevalo, da se mora takoj obesiti. Policiji se jc posrečilo, da je pomirila množico, češ, da je deček mrtev, ker se je zastrupil. Dečkov oče je mizar. Ko je slišal, kaj je napravil njegov sin, je jokal. Povedal je, da ga ni mogel poboljšati, ker je vedno bral one slabe detektivke romane, katerih je dobiti sa mal denar cele koše. * Časopisje in zgodovina. »Ob-server«, podjetje za izreza vanje zna- menitih časopisnih notic in člankov na Dunaju jo zbralo 60.006 takih notic in člankov, nanašajočih se na 60-letni vladarski jubilej našega cesarja. Iz vm*b teh iarezkov se je napravilo 40 lepih vezanih zvezkov. Najbolj so seveda zastopani avstrijski časopisi; mnogo je tudi drugih evropskih listov; zastopano pa je tudi azijsko, airiško, ameriško in avstralsko časopisje. ŠonKljoiki! Jhprctajakil Vabimo vas na SHOD narodno-napredne stranke, ki bode v nedeljo, 28. t. m. ob 4. popoldne v salona i Sauije v Dnevni redi a) Poročilo o političnem položafu in zadnjem tezeteozkorskem cascdanfn. Poroča dež. odbornik dr. Ivan Tavčar. b) O pomenu organizacije. Govori Sla-voj Skerlj. Napredni Vipavci in okoličani, vsi do zadnjega na ta važen shod! 3zvri odbor nar.-napreviie stranke. Književnost. — Peter v. Rad les: »Jonami Weikhard Valvazor. Herausg^gehcu von der »Krainischen 8parkasse<- in Laibaeh 1910. In Kommission bei Iff. v. Kleiumavr A: buinherjr. Strani 350. Leksikonski format. Z dvajsetimi ilustracijami. — Ravnokar je dotiskana ta velika monografija o slovitem kranjskem zgodovinarju Valvazorju. Debela knjiga jc plod skoro življenskega truda, ki se #a je lotil g. Peter pl. Radies. Avtor je preiskal vse arhive, javue in privatne, eelo v London je bil šel, da je tam v britanskem muzeju prepisa val podatke za življenjepis Valvazorjev. Pisalo se je že sicer veliko o Valvazorju po raznih časopisih v raznih jezikih, toda Radičeva knjiga je edina obširna in popolna monografijo o starem polvhistoriku.ki je za svojo dobo zares pravi unikutn. Vsem tistim, ki se zanimajo za starejšo kranjsko zgodovino, bo Radičeva knjiga potrebna. Strokovnjaki, zgodovinarji naj pišejo o tem najnovejšem in največjem delu Radieevem znanstveno kritiko. Nam impouira Radičeva knjiga že sama ua sebi, ker priča, da je njen avtor, ki šteje letos 73 let, še zmerom čil na duhu iu sposoben, da je sestavil v svoji sivi starosti tako monumentalno delo! Čast, komur čast! A. A. Vse tu naznanjene knjige so dobivajo v »Narodni knjigarni« v Ljubljani, Prešernova ulica št. 7. Telefonsko in brzojavna porodio. Volitev občinskega starešinstva v Skofji Loki. Skofja Loka, 25. novembra. Danes je bila volitev občinskega starešinstva. Za župan«* je bil izvoljen notar g. Niko L e n i e k , za svetovalec pa gospodje Lovro Sušnik, Konrad P c c h e r, Slavko F 1 i s in Matej H a f n e r. Poslausk£ zbornica. Dunaj, 25. novembra. Današnja seja se Je že pričela ob 10. Prvi je govoril uemški socialni demokrat S e -lizer, ki je ostro napadal Čehe, očitajoč, jim, da so zvezani s fevdalci in Nemci. Navalil je tudi na Nemce, češ, da so ponižni služabniki velikih kapitalistov. Na t^j je jel govoriti ministrski predsednik baron B i e -n e r t h. Med njegovim govorom je nastal precejšnji vihar med češkimi narodnimi socialei, ki so Bienerthov govor motili z medklici: »Pej Bie-nerth. abcug Bienerthovo ministrstvo. Podpredsednik poslanske zbornice dr. Steinwender je šel k češkim narodnim soeialcem, da bi jih pomiril. Splošno veselost je vzbudilo, ko je poslancu Lisemu ponudil cigareto »Havana - media«. Baron Bienerth je razvijal svoje teorije o narodnostnih vprašanjih, polemiziral proti včerajšnjemu govoru poslanca dr. Kramara ter končno naglašal, da je v narodnih vprašanjih docela nepristranski. Na to sta govorila: krščanski socialee M i k 1 a s in češki socialist Neme c. Seja še traja. Prihodnja seja bo jutri. »Poljski klub« na razpotju. Dunaj, 25. novembra. Snoena seja »Poljskega kluba« je bila izredno živahna. Razpravljalo se je o stališču, ki ga naj zavzema »Poljski klub« napram vladi in parlamentarni većini. Klubu sta bili predloženi v odobrenje dvo resoiuoiji. Prvo je stavil poslanec Kopusavaskl in je merila na to, naj »PoUkl klub« Po- oblasti svojega načelnika dr. Hlev« binskega, da nadaljuje svojo sapo« četo akcijo, da se doseže sporazum med Cehi In Nemci. Drugo rezolucijo je stavil Jan Stapinski. Ta rezolucija zahteva spremembo vlade iu parlamentarne večine, in ako bi se to ne dalo doseči, spremembo stališča »Poljskega kluba« napram vladi; to se pravi, pridružitev »Poljskega kluba« »Slovanski Enoti«. Proti rezoluciji poslanca Kopuszynskega niso samo poslanci »Poljska ljudske stranke«, marveč tud! konservativci, oba duhovnika Pastor in Lodziu. Vse kaže na to, da narašča v klubu struja, ki je prijazna, slevanski politiki in nasprotna Bienerthov i vladi Razni faktorji se sedaj trudijo in pote, da bi se med obema .strujama sklenil kompromis ali pa da bi sb glasovanje o imenovanih rczolucijal» sploh opustilo. Taussig zastrupljen? Dunaj, 25. novembra. Oblast je ukazala, da se ima trupio barone TaUSsiga, ki ,jr včeraj ) »opoldne umrl, raztelesiti,ker je upravičen sum, da je bil zastrupljen. V svoji sobi je baje imel tapete, ki so imele v sebi veliko količino antimona. Ta antimon jc tudi povzroči] Taussigovo smrt. Proti iapetniku so bo uvedla kazenska preiskava. Ai*fa o strupenih kroglicah. Lvov, 25. novembra. Iz nekega galifikega frarnizijskejra mesta je pozvan na Dunaj mlad nadporoenik, k je na sunni, da je v zvezi z afero d strupenih krogljicah. Dunaj, 25. novembra. Iz Zemuna javljajo, da se ji» pri tamkajšnjem poveljstvu zg-lasii neki neznanec ter se obtožil, da imćt na vesti strašen zločin. Sodi se, da je neznanec tist*" hudodelec, ki je generalštabnim častnikom po?lal ciankalijeve krojr Ijice. Bolgarski kralj Ferdinand na posetu v Belgradu. Bei&rad, 25. novembra. Uradno se razglasa: Ob 2. popoldne je dospel semkaj bolgarski kralj Ferdinand. Xa kolodvoru je izstopil in se odpeljal v kraljevski konak, k,ier ostane kot gost kralja Petra do noči. Ponoči se kralj Ferdinand odpelje v Sofijo. Vladni krogi zatrjujejo, da ima obisk bolgarskega kralja privaten značaj. Belgrad. 25. novembra. Nepričakovani poset bolg-arskega kralja j« napravil na vso javnost mogočen vtisk. Kraljevski konak oblega tisoo-glava množica. ; Ustna voda j „EUODIN" j Specijalke za JLczzdUcsed* I 4813 Glavna zaloga lekarna t L OH. v!. Trabociv v Ljiffllanl. _* m ie Najbolj preizkušeno in od prvih avtoritet ter tsoSev praktičnih zdravnikov tuzemstva in inozemstva priporočeno živilo za zdrave in na želodcu bolne otroke k odrastle; ima veliko živimo vrednost pospešuje tvoritev kosti in mišic, ureja prebavo in je v rabi ceneno. Ziine cene v Budimpešti. Dne 25. novembra 1909. Ttrmin. Pšenica za april 1910 za 50 kg K 1405 Pšenica „ oktober za oo kg K 11*75 Rž „ april „ za 50 kg K 10 14 Koruza „ maj „ za 50 kg K 6 74 Oves g april n za 50 kg K 75? Efektiv. Neizpremenjeno. JE ,Mestni dom' nalveftje ta oajbolj svetovno slcvao Unematogrisko podjotl* je prispelo semkaj. Velika otvoritvena predstavo v soboto. Z7. noveinbra LL ob 8. zvečer, m Vsaka predstava traja s koncertom vred 2 in pol ari. JrTtpOw UiAMmO JmMBtfm TV a> nt m a>a> sa itt W. ^Ps ^Ss iv> 5 Meteorolopicno poročilo. Visifli aad morjem 3M-?. Sredah zračni tlak 730-0 asu. Čas Staaje 4> i I *** I t nun I £S _ 4 ______ f _ i 24. b pop 738 2 v, v . 9 j 9. zv I 736 9 —2 6 si. sev i Vetrovi ; Nebo 5 ! 06 slab jug 'dd.oblae. si. sever sk. jasno ftzv 25. j 7. zj. j 736 3 —64 sr. ssvzh Srednja včerajšnja temperatura — Borm. 1*7. Padavina v 24 urah 0 0 mm. 29\ se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom* 4201 Anton Sadnek, Senožeče. Želi v kaki boliši trgovini aH kavarni zelo vestna gospodična« Ponudbe pod „Blaga]nidarka" ca uprav. »S!ov Naroda« 4-323 Ženitna ponudba. V svrho ženitve iščem gospodično, ki ima veselje le za dom. Nekaj dote bi bilo želeti, a ni pogoj. 4346 Le resne ponudbe s polnim naslovom »prejema uprav. „$Iov. Naroda * pod rTDom" do 5. decembra t. 1. Tajnost se garantira z moško ca-jtao besedo. Izurjena rodolalko SO išče takoj proti dobri plači in proviziji. Naslov pove upravnistvo »Slovenskega Naroda«. 4352 Polovica krasnega «a najbolj prometnem prostoru Ljub- llaaos se odda takoj ali za februarjev termin. Kje, pove upiavnišivo »Sloven-»krga Naroda«. 4354 75.000 url 1 ara samo 2 kroni. Zaradi nakupa velike množine ur razpošilja šlezijska razpošiljalnica: prekrasno pozlačeno 56-urno preeizijsko uro ankerico z lepo verižico za samo 2 kroni kakor tudi 31etno garancijo. — Po povzetju razpošilja Prusko-šSezijska razpošlljevalnica F. Windisch, Krakov U 30. NB. Za neupajajoče denar nazaj. 4351 v Krmiau na Goriškem ob glavni cesti se proda 4350 1 e v I v kater; je dobro i do*1 a gostilna. Pri hiši je njiva, veliko dVOriŠČO to prostorna ItJeti ki bi bila pripravna za zalogo vina ali piva. Odpre se lahko tud« kaka druga trgovina, ki bi brez dvoma dobro n^sia Slovenci, no zamudite te priliko I Pojasnila za prodajo daje JattkO SarvaSp nadučitelj na slovenski šoli v Erminu. u koncerte tat ples i III11IIII sporoča za Kranjsko najeta-UII lili U rW u leaesljiv koncesijonar godbe 4332 Avg. Zornlč LJubljana, mL JUom pravda« 3. „Hotel pri Pošti" v Kranjsld gori SO Odda proci kavciji vsaj 200 kron na račun samski ženski ali Še raje vdovi, ki ima hčer, ki bi bila natakarica. VeČ ravnotam. 4335 Istar 14 do 16 let, s primerno izobrazbo, se sprejme takoj v trgovino z mešamm blagom J. Pretnar, trgo j vee na Bledu. 4303 4353 Sprejmeta so takoj korespondent trgovsko izobražen, popolnoma vešč slovenščine in nemščine, uren steno-g«af in strojepisec; nadalje blagajničarka zmožna i*iovenskega in nemškega jezika. Ponudbe z navebo dosedanjega službovanja, čas mogočega vstopa in plačani zahtevek 'so oddati na naslov „poStn! prodaloo št 40 v Celju. Dmbrnln fcma po nizki oonL Naslov v uprav. »SI. Naroda«. 4341 Izurjeno Šivilje sprejme takti kot pomočnice v trajno delo B. ■ollol, izdelovalka ženskih oblek, Građanka ulioa štev. 8, !• nadstropje v LJubljani. 4326 Vsak petek 4345 pisarja sprejme pisarna dr. Frana BrnMte in dr. ML Protnerja, odvetnika v TrstUi Via NuOVa, 13 D. Prednost imajo izveibaoi knjigovodje. Vstop takoj. Plača po dogovoru. 4328 ▼ najem ali na račun so odda takoj 4334 gostilna z vse lepo gostilniško opravo. Ravnotako kegljišče, vrt kakor tudi lepe velike SODO ZS tujce. Gostilna se nahaja na prav lepem kraju blizu župne cerkve. Prijazne ponudbe pod 99gOStlna V nafemM na uprav. »Slov. Naru da«' 1,800.000 UMU h 600.000 tMI ii štiriletni!!, krepko razvitih Zanesljiv, poSten in vesten i.11 atalfce oskrbnika. Naslov pove upravnistvo »Slovenskega Naroda«. 432t Stenografa išče *»• notar BAŠ v Celju. Strojepisci imajo prednost v Spodnji Šiški sta naprodaj 2 pri tvrdki FR. KHA trgovina deHkates in vinarna v tjabljani, Miklošičeva cesta. Stsc&enpferd Biy-Rmn Halbollfs voda za glavo zlasti proti prhUo ia izoadao a laz 964 Dobiva ta povsod. Sukn In modno 33,9 blajo za obleke Karel Kocian tvornica za zakoo v Humpolcu M Cikam. Odvetnik dr. Gvidon Sernec naznanja, da je z današnjim .*. dnem otvorU svojo oni za ceno 5—8 K tisoč ko^ov ima naprodaj ' Jerica Dekleva posostnioa v Postojni. 4268 Ceno posteljno perje zajamčeno bovo in brez prshn, kilo sivega perja, puljenega K J 40 in boljšega K 2 40; kilo poibeie^a perja, paljenega K 4- -, kilo boljšega belega perja puljenega K , prima belega p*TJa, kdkor puh K 8 —, kilo veleprima napel puha. belega K 10 — ; kilo napol maha, sivega K 5 2 , kilo puha sivega K 6 — in K 8-, kilo puha sivega K 10 —, kilo prsnega puha K 1^-—. ^Narejene postelje« Iz gostonitega rdečega, višnjevega, rumenega ali belega mleta (nankinga), pernica, velikost 170x116 cm z 2 zglavn cara. te dve 80x58 cm. zadosti napolnjeno, z novim, sivim, oč.*čem.T, košatim m stanovitn m perjem K 16—, napol maha K 2o —, maha K 24—, peni ca sama K 9—, 12—, 14—, 16 — zglavnica K 3—, 3 50, 4— razpošilja po povzetju, zavoinina posebej, tvornica za posteljno perje 1594 Naslov pove upravnistvo »Slovenskega Naroda«. 419? Proda so hiša na Bledu Hiša jf* popolnoma nova s 4 SO" batni« kuhinjo, Jedilno shram&o in kletjo. Pripravna je posebno za obrtnike. 4322 Naslov v uprav. »Slov. Naroda«. Radovljiški užitninski zakup sprejme za takojšni nastop trez % nega in poštenega da r Predstaviti se je osebno pri go«p Rudolfu KunsteiJBi načelniku v Radovljici. 4331 Oraz, MariablUstrassa U S. Proviiti ss zmožen slovenščine in nemščine v go voru in pisavi, 80 1ŠČO Sa naliČ-J? mrtvaških krstf razglednico « papirno blago ob visoki proviziji event. stalni plači, Vprašati je pri Tr. RSargoiius* trgovina z žalnimi predmeti v Ijakn na Koroškem. pisarno v Ormoža « v hiši g. dr. L Omnleca. II gg. arhitektom, hišnikom, hotelirjem, restavra-terjem, lastnikom trgovin in drugim interesentom: Eden naših inženirjev pride povodom inštalacije velike naprave v nekoliko dneb v Ljubljano. Prosimo vse interesente za naše specialitete: moderne ventilacijske naprave (za gledališče, koncertne dvorane, zborovalne prostore, šolske sobe, jedilne dvorane, restavracije, veže, tvornice, vsetržn ce, prodajalna skladišča, pisarne, ^čitalnice, kadilnice itd. itd.), razpraJovalnO naprave za vse mogoče prostore, naprave za Odpravo Soparne amOffle v parnih kuhiniah. pralmcah, barvarn»cah itd- (t- 1 povsod, k ter se dela mnego pare, Izsuševalne, namakalne in hladilne naprave, — naj nam naznanijo svoj naslov, da jih naš inženir pri tej ptilifn lahko obišče. IzdelGvainico naprav za gremo zraka (lifitaremiiiM) Curi h, Švica« 4347 fino izdelane sukale, kratki in dolgi kožuhi, moderne obleke od 24 K naprej, angleške obleke lastn. izdelka, posamezne hlače, fini deški plašči, krasni kostumi za dečke v velikanski izbiri. Stalne, na vsakem predmeta označene cene. 1157 Podružnica: ii. Velikanska zaloga blaga za naročila po meri. I NAZNANILO. Naznanjam, da sem se preselil iz Lota v Postojno. Ikjer začnem uradovati prihodnji teden v hiši gospe Čef erinove zraven Minite" blizo novega glavarstva. Notar JAKOB KOGEJ v Postojni« I Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Delnlftk« glavnlea K 1,000.00» Stritarjeva Ulioa atev« 8« ItoMrvnl fond SOO.000 kron. Podružnica v Splieta. *-«---- 14 14 obrestnje Podrnžajaa v Celovca. Podrnialca v Trsta. P o^L^L rA 11 ***** sreace » we5aoslie papirje vsek vrst |2 [O pt dMTiui tara. Izdajatelj in odgovorni urednik Bas t o Puetoelem&ek. T^urnlna ib tiak »Narodno tiakarno« 3C 00 ^395115764