Letno poro čilo
Državne trgovske akademije v Mariboru
^irmrT"
*jjf T«C.nŠM «MOfRIM '[«m»»« Tkot. m umjx vita« jan"
za šo lsko leto 1933/34
DRŽAVNE TRGOVSKE AKADEMIJE V MARIBORU ZA ŠOLSKO LETO 1933/34
OBJAVILO RAVNATELJSTVO 28. JUNIJ A 1931.
lzpremembe v učiteljskem zboru
v šolskem letu 1933 34.
a)	Ostavke in postavitve.
Stalni honorarni nastavnik dr. Rudolf Rutar je dne 9. novembra
1933	podal ostavko na službeno mesto, ki jo je ministrstvo trgovine in industrije sprejelo z odlokom I. br. 42.761 N dne 25. novembra 1933. Gospoda dr. Rutarja, ki je na zavodu poučeval od leta 1929. s priznano vestnostjo in najboljšim uspehom, bo profesorski zbor le težko pogrešal in ravnateljstvo mu s tem izreka priznanje in zahvalo za njegovo uspešno delovanje in kolegijalnost med profesorskim zborom.
V	izpopolnitev profesorskega zbora je bil z istim odlokom imenovan za honorarnega nastavnika g. Friderik Degen, dipl. abs. trgovske visoke šole. Z dekretom 1. br. 9.282 N od 16. marca 1934 pa je ministrstvo trgovine in industrije postavilo imenovanega za suplenta-uradniškega pripravnika.
h. N a p r e d o vanj a.
Z ukazom Nj. Vel. kralja od 21. marca 1934 1. Br. 9307/0 je profesor Jožko Čopič iz pete položajne skupine napredoval v IV 2 skupino.
Ravnatelj Matej Dolenec je z ukazom Nj. Vel. kralja I. Br. 14462 0 od 30. aprila 1934 napredoval i/. IV/1 v I1I/2 skupino.
Učiteljski zbor koncem šolskega leta 1933 34.
>Cfl šT N	line, priimek in značaj	s -r — cc C Os Id X —	TS n — x CD	a ‘ | Je poučeval N T3 i		u «j »C/J	Opom lui
i	Dolenec M. Matej direktor	25 let 11 m. 16 el.	I11./2		m 11. (2)	2	
cm | co |	Čopič S. Jožko, profesor	21 let 1 m. 1 <1.	IV./2	IV.	Fr 1. (4). II. (4). 111. (4), IV. (4), Zg. 1. (2)	18	
	De^en J. Friderik, supl. urad. priprav.	■ > m.		1.	Ek 111. (2), IV. (3): P 111. (3). IV. (2); trK. 1. (2); trs. rač. I. (3); m 1. (3)	18	Vo<lja .lij. organizacij«* Sidr«»
	Dr. Kralj F. Vladimir, profesor	5	let 6	in. 27 .1.	Vili.		■ Sl 1. (3) II. (3), III. (3). IV. (3) Sli 1. (21. II. (2), lil. (2). IV. (2)	20	
5	Mirk M. Vasilij. profesor		V.		Zk 11. (2). III. (2). IV. (2); Z 11. (2). III. (2), IV. (2): N III. (4), IV. (4)	.0	Varuh zem-Ijepisne in zgodovinske zbirke
6	Rakuša T. Rudolf, p rt'dni. učitelj	21 le l 10 111. 1 d.	VI.		N 1. (4), II. (4); St. 1. (2). 11. (2), III.	(1). IV. (1); L 1. (2): N. st. IV. (2): Strp. IV.	(4)	22	Varuh učit knjižnice
7 8	Struna M. Alojz, profesor	11 let 1 <1.	VII.	II.	Tr« II. (2); Ko II. (2). IV. (2); Kn II. (4), III. (3), IV. (4)	17	Vodju dij. hranilnice ekonomata in Kerij. savezj
	Šile J. Jožko, profesor	5 let 9 m. 13 d.	VIII.	III.	Tr II. (3). III. (3). IV. (3): Pr Ul. (2). IV. (2); Ko 111. (2); ze I. (2)	17	Poslovodju
9	Škof I. Fran, predm. učitelj	23 lel 5 m. H <1.	VI.		f-'i 1. (3): Ke I. (2), II. (2). III. (2); Bl III. (2), IV. (3): Av. IV. (4)	18	Varuh fizik., kemijske in blucoznun-utvene zbirke
							
Šolski slu^a: Zorč Frane, služitelj v I. skupini. 2. stopnje, službena dol.a
26 let 5 ni 1 d.
Letopis
zavoda za šolsko leto 1933 34.
Šolsko leto se je pričelo s 1. septembrom 1933.
Od 1. do 3. septembra se je vršilo vpisovanje učencev.
4.	septembra se je vršila otvoritvena in prva redna konferenca prol. zbora. Tega dne je bila tudi konferenca za zaključni izpit v sep-teinberskem roku.
Od 6. do 16. septembra so se vršili zaključni izpiti pod predsedstvom g. ravnatelja M. Dolenca.
Redni pouk na zavodu se je pričel 5. septembra.
6.	oktobra so učenci prisostvovali predavanju propagandnega filma
o	vsesokolskem zletu v Pragi.
28. oktobra se je vršila konferenca prof. zbora glede učnih uspehov dijaštva. Istega dne je dijaštvo prisostvovalo proslavi čehoslovaškega narodnega praznika.
0	priliki petnajstletnice osvoboditve Maribora dne 19. novembra se je dijaštvo udeležilo manifestacije, ki so jo organizirali Majstrovi borci.
1.	decembra, na praznik narodnega zedinjenja se je vršila svečana proslava v šolski telovadnici s sledečim sporedom: 1. Slavnostni govor (Planinc Franjo, IV. 1.). 2. Simon Gregorčič: »Naš narodni dom«, deklamacija (Kopic Anica, II. I.). 3. Oskar Dev: a) Sein šel čez gmajnico«,
b)	»Hladna jesen«, narodni pesmi, pel moški zbor. 4. Oton Župančič: Zemljevid«, deklamacija (Lutman Stana, 1. I.). 5. a) B. Smetana:	La-
stovice«, b) Ferdo Juvanec: »Le sekaj smrečico«, narodna, pel ženski zbor. 6. Igo Gruden: »Tržaškim bratom «, deklamacija (Lipuš Drago,
1.	I.). 7. a) Emil Adamič: »Ribce po vodi plavajo«, b) Jos. Pavčič:	Go-
reči ogenj«, narodni, pel Rakovec Ladislav, I. I. 8. Simon Gregorčič: »Kmečki hiši , deklamacija (Golc Dragomila, II. I.). 9. Ivan pl. Zajc: »Molitva« (P. Preradovic), pel mešani zbor, pri klavirju Stepančič Fanči.
10.	Državna himna. Glasbeni del je naštudiral in vodil prof. Mirk.
17. decembra (rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra I.l se je omenjena akademija ponovila s sledečimi izpremembami:	Slavnostni
govor je imel prof. Alojz Struna (Gospodarski pregled Jugoslavije za časa vladanja kralja Aleksandra L), deklamirala pa .«ta učenca Lipuš Marijan (I ) Aškerčevo Mi vstajamo« in Kikelj Alma (I.) Prešernovo Zdravico«.
21.	decembra je bila sklepna klasifikacijska konferenca za prvo polletje in naslednji dan se je prvo polletje zaključilo.
23. decembra se je pričelo drugo polletje.
Božične počitnice so trajale od 23. decembra do 9. januarja.
27.	januarja se je vršila Svetosavska proslava.
Pomladek Jadranske straže vseh srednjih in meščanskih šol v Ma-
rihoru je «lue 2. februarja priredil akademijo v proslavo Josipa Juraja Strossmayerja v dvorani Uniona. Pri tej akademiji je učenec IV. letnika I usnik Alojz govoril o pomenu Jadranskega morja.
Na zavodu se je Strossmayrjeva proslava vršila dne 3. februarja.
l.i. februarja se je na zavodu vršila proslava I301etnice Karadžor-dževe vstaje, katere pomen je v govoru obširno razložil prof. V. Mirk.
Od I.). do 18. februarja je zavod nadzoroval inšpektor ministrstva trgovine in industrije g. Jovan Babič.
22. februarja je bila konferenca prof. zbora glede učnih uspehov dijaštva.
3.	marca je predaval v kinu »Apolo« sanitetni podpolkovnik dr. Radulovič o nevarnostih plinske vojne, katerega predavanja se je udeležilo dijaštvo in prof. zbor.
^■ bi 10. marca je zavod nadzoroval inšpektor kr. banske uprave v Ljubljani g. Mihajlo Presl.
22.	marca se je vršila klasifikacijska konferenca prof. zbora.
Velikonočne počitnice so trajale od 29. marca do 11. aprila.
14. aprila se je vršila na zavodu proslava dvajsetletnice prvili re-grutov iz južnosrbskib krajev.
-1. aprila je zavod priredil v Narodnem domu II. svečano akademijo pod pokroviteljstvom g. veleindustrijalca J. Ilutterja v počastitev spomina Zrinjskega in Frankopana.
Spor e d :
I. Pozdravni nagovor (prof. Alojz Struna);
II. Svatba krečinskega, komedija v 3 dejanjih, napisal Subovo-Kohilin, poslovenil Peterlin-Petruška. Igro je vodil Maks Furijan, član Narodnega gledališča v Mariboru. Vloge so bile tako-le razdeljene:
Muromski K ral j Dušim (IV.), Lidica Stepančič Fanči (IV.), Atujcva Kopičeva Anica (II.). Krecinski Tušnik Alojz (IV.), Neljkiii Smerdu Bogomir (II.). Raspljujcv Prenloni Angelo (III.J. Ščebujev Mateja Leopold (IV.), Tiška Gorjup Dušan (III.), Fjodor Šajna Ivan (IV.), Bek Lipuš Drago (1.), polic, uradnik Robnil; Ivan (L).
III. 1. Narodne pesmi, pel Rakovec Ladislav (I.), pri klavirju Lo-košek Vilko (II.): a) ko ptičica na tuje gre« (Z. Prelovec), h) Prav luštno je polet« (J. Pavčič), c) »Ribce po vodi plavajo« (E. Adamič).
2.	»Dobro jutro«, koncertni valček za mešan zbor in klavir dr. Antona Schvvaba na Zupančičevo Zarjo«. Pel je zavodov mešan zbor pod vodstvom prof. Mirka. Pri klavirju Stepančičeva.
12. maja	se	je vršila proslava materinskega dne.
14. maja	so	se vršili za	vse izlete majniški izleti pod	vodstvom
gg. razrednikov.
19. maja	se	je vršilo na	zavodu predavanje o jetiki.
31. maja	je	bil zaključen	pouk v IV. letniku in isti dan	se	je	vršila
redovalna konferenca za ta letnik.
11.	junija so se zaključila predavanja v prvih treh letnikih iu isti dan je bila redovalna konferenca za te razrede.
Od 12. do 24. junija so se na zavodu vršili zaključni izpiti pod predsedstvom ravnatelja g. Mateja Dolenca.
28.	junija so se vsem učencem razdelila izpričevala.
Seznam učnih knjig,
ki so se rabile v šolskem letu l‘)32 33.
Letnik
Slovenščina: Breznik, Slovenska slovnica.....................I.—IV.
Grafenauer, Kratka zgodovina slov. slovstva ... II. IV.
Grafenauer, Slov. čitanka za višje razrede srednjih šol,	I. del............................................I.
Grafenauer, Slov. čitanka za višje razrede srednjih šol,	II. del .......................................  II.
Grafenauer, Slov. čitanka za višje razrede srednjih
šol,	III. del........................................III.
Grafenauer, Slov. čitanka za višje razrede srednjih šol, IV. del.............................................IV.
Srbohrvaščina: Rupel, Srbohrvatska vadnica, III. let. . .	1.
Nazar-Barac, Čitanka iz hrvatskoga ili srbskog jezika za I. raz. srednjih škola.................................I.
Ilešič,	Vežbenica	hrvatskosrpskega jezika .... II-	IV.
Bačič,	Udžbenik	hrv. ili	srp. jezika.......II.
Pinter-Pirnat, Čitanka za produžne	škole..III.
Prohaska, Pregled hrvatske i srpske književnosti za
III.	i IV. razred trg.	akademija.......III.	IV.
Matica Hrvatska, Hrvatski pripovjedači...................IV.
Francoščina: Sturm, Francoska vadnica, 1. del..................I.
Sturm, Francoska vadnica, II. del........................II.
Adamovič, Francuska čitanka za više raz. srednjih
škola ................................................III- -IV.
Čopič, Novofrancuska sintaksa...........................III.—IV.
Nemščina: Tuma, Nčmecka cvičelmice pro školy obchodni I.
Tuma, Nemecka čitanka pro školy obchodni . . , I.—II.
Siisser, Deutsche Sprachlehre fiir Handelsschulen . .11. IV.
Jovanovič, Neinačka trg. korespondencija .... II-—IV.
Kralj, Gramatička čitanka njemačkog jezika . . .III. IV.
Ekonomska geografija: Šenoa, Geografijski atlas . . . I.—IV.
Djerič, Osnovi ekonomske saohračajne geogr. . . . I.—II.
Radivojevič, Kraljevina Jugoslavija i naše susedne.
slovenske i druge kulturne zemlje.....................II.—IV.
Ekonomska zgodovina: Miladinovič-Rajičič, Opšta istorija
sa istorijom trgovine i kulture, I.	deo...I.
Miladinovič-Rajičič, Opšta istorija sa istorijom trgovine i kulture, II. deo...................................II-
Djerie, Opšta istorija trgovine (Novi vek)..............III.
Djerič, Opšta istorija trgovine (Najnoviji vek) . . . IV.
Stanojevič, Istorijski atlas za opštu i	narodnu istoriju I.—IV.
Matematika: Kunc, Aritmetika in algebra za V. in VI.
razred srednjih šol...................................I,—II.
Mazi-Matek-Jeran, Geometrija za IV. in V. gimn.
razred srednjih šol...................................I.—II.
Politično računstvo: Mohorovičič, Kratka uputa u poli-
tičku aritmetiku sa pomočnim tablicama	i Stani])-	Letnik
fer-Doležaloviin logaritmičkim tablicama	....	III.—IV.
Trg. računstvo: Sič, 1 rg. računstvo za dvorazredne trg.
šole, I. i II. del.................................. |.	IJt
Marsič, Trg. aritmetika, I. dio......................III.
Marsič, Trg. aritmetika, II. <lio.....................IV.
Karlovič, Praktične vježbe iz trg. aritmetike, II. dio	.	III.	IV.
Nauk o trgovini: A. Marsič, Nauka o trgovini................. I.	II.
Struna, Skripta ............................................. I.__H.
Korespondenca: Sič, Trgovska korespondenca...................II.	IV.
Knjigovodstvo: Dutkovič, Enostavno knjigovodstvo,	I.	dio	II.
Dutkovič, Dvostavno knjigovodstvo,	II.	dio	....	III.
Sič, Principi in teorija bančnega knjigovodstva	.	.III.	IV.
Menično trgovsko in konkurzno pravo: Vrbanič, Mjenič-
110 pravo kraljevine Jugoslavije...............III.—IV.
Narodna ekonomija s finančnimi vedami in cariustvom:
Beloševic, Politička ekonomija, II. izdauje .... III.—IV.
I' izika: Kunc Karel, Fizika za nižje razrede srednjih	šol	I.
Kemija s tehnologijo ter analitične vaje: Vladen, Anorganska kemija in kemijska tehnologija..........................I.	IV.
\ laden, Organska kemija i organska kemijska tehnologija ...................................................II.	IV.
Blagoznanstvo: Verbič, Blagoznanstvo, I. in II. del	.	.	III.	IV.
Stenografija: Novak, Slovenska stenografija, I. del . . . I.-—II.
Novak, Slovenska stenografija, II. del................III.	IV.
Bobida: Slovenska stenografska čitanka............I.—III.
Teme slovenskih in srbskohrvatskih šolskih nalog.
I. letnik. Moj iiajljuhši pisatelj. — Mir koristi veličini in slavi domovine (Po nalogu ministrstva trg. in ind.). Fr. Levstik: Potnik. Martinova pot s sejma domov (Po Aškerčevi baladi »Mejnik«). — O. Župančič: Osel gre le enkrat na led. Baš to je oslovstvo! Modrec ve: danes sem pal, jutri bom plesal po njem: — O. Zupančič: Znamenja. (Bazbor pesnikovih misli).
Postolar i novčar (Prepričavanje). Kako lav sudi (Prepričavanje). Dimitrije Demeter: Istočna priča. (Prepričavanje). — Dumon i Fin-tija (Prepričavanje).
II. letnik. William Shakespeare: Julij Cezar. —- Mir koristi veličini in slavi domovine (Po nalogu ministrstva trg. in ind.). — Sanja o izgubljenem raju (Ob razboru Gregorčičeve pesmi »Izgubljeni raj« in
Prešernove »O Vrba . . .«). — Kako uporabljam svoj prosti čas? — Pomlad prihaja v deželo in srca. — Čemu se učimo zgodovine?
Hasan-Aginica (Prepričavanje prema pesmi). — Seljanin in gospodar (Prepričavanje). — Budi svoj (Prema pesmi A. Šenoe). — Kugina kuča (Prema pesmi A. Šenoe).
III. letnik. Pomen tiskarskega obrta. Prešernova »Zdravica« kot miselna osnova nalogi o svetovnem miru (Po nalogu ministrstva trg. in ind.V — Vzori in boji. — Dušeslovni razbor Župančičeve pesmi
Kiš«. — Prešernovo »Neiztrolmjeno srce« v luči njegovega pesniškega nazora. — S. Gregorčič: »Daritev«.
Udi čovječega tijela. — Zadaca iz korespondencije. — Krepao ko-tao (Prema Vuku Karadžiču). — Mlinar i mlaci (Prema pesmi Stanka
V	raza).
IV. letnik. Levstikov literarni program »Popotovanje iz Litije do Čateža«. - Samo mir omogoča ustvarjajoče delovanje naroda (Po nalogu ministrstva trg. in ind.). — Čemu se učimo slovstvene zgodovine? - • Carstvo poezije v Zupančičevi pesmi »Cigan«. Vezano in svobodno gospodarstvo. — Načelo gospodarske avtarkije in naša doba.
Zadača iz korespondencije. — Dobar pop do smrti se uči. — Moj najlepši doživljaj. — Poslednja dačka ekskurzija.
Učni načrt
za državne trgovske akademije.
Zap. štev.	Pred m e t	v •1		Razred n. | m.|		IV.	Skupaj
1	Nauk o trgovini		trK	2	2			4
‘2	Knjigovodstvo s kontom.		kn		4	3	4	11
3	Trgovska korespondenca 		ko		2	2	2	6
4	Trgovsko računstvo		Ir	3	3	3	S	12
5	Matematika 		in	3	2			5
6	Politično računstvo		Pr			2	2	4
7	Trgovsko, menično, stečajno in pomorsko pravo	1*			3	2	5
8	Narodna ekonomija s finančno vedo in carinstvom	nek			2	3	5
9	Fizika 		f	3		.		3
10	Kemija s tehnologijo		ke	2	2	2		b
11	Rlagoznanstvo 		lil			2	3	5
12	Ekonomska in nacionalna geografija		7.	2	2	2	2	8
13	Zgodovina trgovine in ol>ča zgodovina		7-K	2	2	2	2	8
14	Slovenski jezik 		sl	3	3	3	3	12
15	Srbohrvaški jezik 		»h	2	2	2	2	8
16	Francoski jezik s korespondenco		fr	4	4	4	4	Ib
17	Nemški jezik s korespondenco		n	4	4	4	4	16
18	Lepopisje 		1	2				2
19	Stenografija 		rtt	2	2	1	1	6
	Skupaj . . .		34	34	37	37	142
Zemljepisno-zgodovinska zbirka.
Zbirka šteje 69 stenskih in 24 priročnih zemljevidov ter 55 tahel, slik in drugih učil. Zhirka zemljevidov za zemljepisni pouk je večji del neporabna, v kolikor je mnogo zastarelih zemljevidov, katere ho nujno treba zamenjati z novejšimi.
Zbirka za fiziko, kemijo s tehnologijo in blagoznanstvo.
1. Fizikalnih aparatov .......................................... j5;$
2. Kemijskih aparatov in posod	J}-’
3. Zbirk za kemijsko tehnologijo	in blagoznanstvo	22
4. Projekcijskih slik............................................ <550
5. Projekcijskih filmov »Rothschloss«...............................50
6. Tehnoloških in mikroskopskih	slik........................5(>
7. Stereoskopskih slik............................................. 37
H.	Vzorčnih knjig.................................................. |
9. Mikrosl vopskih preparatov ..................................... 70
10. Amhulančna omarica............................................... I
11. Raznih rudnin, kamenin in okanienin, predalov....................30
Knjižnice.
Stanje koncem šolskega leta 1933/34: a) učiteljska knjižnica: 1015 knjig, h) dijaška knjižnica: 187 knjig, e) podporna knjižnica: 50 knjig.
Časopisi in revije: Trgovski list, Trgovski tovariš, Zadružni vcs:-nik, Bilanca, Jugoslovenska narodna privreda, Ljubljanski zvon, Dom in svet, Sodobnost, Mladika, Nova Evropa, Popotnik, Mentor, Službeni list kr. banske uprave Dravske banovine, Deutsche Stenographenzeitung.
Strojepisna zbirka.
Strojepisje se poučuje na 13 pisalnih strojih, od katerih je 10 last zavoda, 3 pa so last Slov. trgovskega društva (Enoletni irg. tečaj Hermes«).
Pisalni stroji so naslednjih znamk: 4 Remington, 3 Undervvood, 3 Adler, I Mercedes, I Urania in 1 Stoevver. Varuh zbirke: H. Rakuša.
H
„INTERES“ D. D.
na državni trgovski akademiji v Mariboru.
5. redni letni občni zbor, ki se je vršil dne 14. novembra 1933 je odobril spodaj navedeno bilanco in poveril vodstvo v novem poslovnem letu sledečim članom: Bojko Perhavec, lil. letnik (predsednik), Herta Inkret, II. letnik (podpredsednica), Nada Rakuša, II. letnik (tajnica). Odborniki: Walter Wenger, 1. letnik; Mirko Lindič, II. letnik; Walter Demšar, lil. letnik; Stepančič Fanči, IV. letnik. Nadzorstvo: Jaš Herman, Hilli Marijan, Volk Matilda, Lesjak Eva in Kovač Nina.
Bilanca z dne 30. junija 1933.
Aktiva
rasivi
!].	Nevpl. glavnica	4115		1.	Glavnica .	5000	
2.	Blago ....	4297		2.	Rezervni fond .	612	88
3.	Vloge ....	733	88	3.	Upniki	2105	
4.	Dolžniki .	821	50	4.	Čisli dobiček .	2429	50
5.	Inventar .	180	—				
		10147	38			10147	38
		Izkaz z	gube	in	dobička.		
Z	ruba					Dobit	ek
1.	Stroški	1	i	1.	Agio pri delnic.	100	
2.	Obresti .	27	74	2.	Prodiversi .	103	45
3.	Blago	51	10	3.	Obresti .	8	75
4.	Čisti dobiček .	2429	50	4.	Blago . . .	2300	14
		2512	34			2512	34
							
Čisti dobiček se je razdelil tako-le:
Dotacija rezervnega fonda .........................................Din	2.074.50
dividenda............................................................. 105.—
tantijcmc ............................................................ 250.
Din 2.429.50
Nada Rakuša,	Bojko Perhavec,
t. č. tajnica.	t. č. predsednik.
Profesor Struna Alojz, nadzorni nastavnik.
Društvo „Šola in dom“ v Mariboru
ima za člane starše, katerih otroci obiskujejo vse mariborske šole in posreduje med starši in šolo na ta način, da priporoča in tudi podpira s predavanji roditeljske sestanke na šolali.
Društvo je priredilo za vse mariborske osnovne, meščanske in srednje in strokovne šole dvoje kinematografskih predstav, prvo od 15. do 20. januarja, drugo v režiji Pomladka Rdečega križa od 21. do 26. marca t. I. Pomladek zbira skromne prebitke teli predstav, da bi v prihodnjem šolskem letu lahko pokazal mladini kak velik in lep kulturni ali znanstveni film.
/a starše in prijatelje društva »Šola in dom« je predsednik dr. [j. Poljanec razen tega dvakrat predaval, in sicer dne 27. septembra 1933. leta o snovi: »Težave našega šolstva«, dne IS. marca 1934. leta pa: »Jezikovna vzgoja naše dece«. Obakrat so starši in otroci napolnili dvorano v kinu »Apolo«.
Naše društvo se je včlanilo pri Zvezi društev »Šola in dom«, ki posltije v Ljubljani.
Stremljenja društva »Šola in dom« je zelo podprla Pedagoška centrala v Mariboru s svojim I\. pedagoškim tednom od 30. aprila do 5. maja 1934, na katerem so predavatelji obravnavali sama pereča vprašanja domače vzgoje in to:
Svoboda in avtoriteta v vzgoji, vpok. prosvetni inšpektor dr. Leopold Poljanec,
Otrok in knjiga, vpok. oblastni nadzornik Matija Senekovič,
Šport in vzgoja, vadniški učitelj Aleksander Koprivc,
Dekliška vzgoja, strokovna učiteljica Josipina Mlinaričeva,
Izbira poklicev, strokovni učitelj Fran Martinc in Nova pota roditeljske vzgoje, profesor Gustav Šilih.
Na predavanjih pedagoškega tedna je bilo vsak večer okrog 300 ljudi, ki so zelo pazljivo poslušali govornike.
Na zavodu so se vršili za posamezne razrede roditeljski sestanki, ki so bili deloma prav lepo obiskani.
104. podružnica ferijalne zveze.
Članstvo je narastlo od lanskoletnih 46 na 52. Odborovih sej, kjer so se obravnavale organizatorične zadeve, je bilo 5.
Dohodki za članarino in znake so znašali .... Din 1.914. Izredni	dohodki....................................„	1.899.50
Skupaj.	.	Din	3.813.50
Izdatki	za članarino centrali......................Din	1.618.—
Izredni	izdatki....................................„	1.836.50
Saldo blagajne......................................„	359.
Skupaj	.	.	Din	3.813.50
Dne 24. novembra 1933 je Iti 1 obrni zbor, ki je izvolil v upravo: za predsednika M. Hitti 111., za tajnika L. Matela IV., za blagajnika
E.	Čeh 111., kot odbornike: 15. Perhavec 111., E. Meznarič IV., 1). Gorjup
III.	in D. Golc II.
Delovanje »Sidra«, ki obstoja na našem zavodu od I. 1926., je bilo v preteklem letu zelo uspešno. V društvu je bilo včlanjenih nad polovico dijakov. Društveno delovanje je obstojalo v prirejevanju internih predavanj, katerih je bilo pet, dalje v gojitvi šaha ter pripravah za slavnostno akademijo. Pod okriljem »Sidra« se je vršil tudi šahovski tur nir. Uspela je tudi prireditev II. slavnostne akademije, prirejena v počastitev jug. mučenikov Krsta Frankopana in Petra Zrinjskega, ki se je vršila dne 21. aprila v Narodnem domu. Pokrovitelj te uspele prireditve je bil veleindustrijalec gospod J. Hutter. Program prireditve je bil sledeč: I. Pozdravni govor prof. Strune. 2. Svadha Krečinskega, komedija v 3. dejanjih. 3. Pevske točke: solo nastop učenca Kakovca Ladislava in zavodov pevski zbor.
Prireditev je vodil prof. Degen, pevske točke pa so bile ipyajqne pod spretno taktirko prof. Vasilija Mirka. Sedmi redni občni zbor društva se je vršil 23. maja 1934. V odbor so bili izvoljeni učenci: Bojko Perhavec, predsednik; Angel Preatoni, podpredsednik; Viljem Miheljak, tajnik; Berta Zavodnik, tajnik II.; Valentin Demšar, blagajnik ter Smerdu Bogomir, Braniselj Franc, Lokošek Viljem, Šmid Ljudevit, Volk Matilda, Hohnik Ivan, Bakuša Nada in Vodenik Marija.
Kot ostala društva na našem zavodu, se je tudi pomladek J. S. letos nekoliko poživil. Pomladek šteje 43 članov, ki so redno i|i polnoštevilno prihajali na sestanke, katerih je bilo v 1. 1933/34. sedem. Odborove seje pa so se vršile vsak drugi teden. Pomladek si je nabavil društveni žig, značke in članske izkaznice. Na prireditvi Oblastnega odbora dne
2.	februarja 1934 v unionski dvorani, je učenec IV. letnika 'Pušnik Alojz predaval »O pomenu Jadranskega morja«. Člani so redno posečali vse prireditve, se udeleževali javnih manifestacij ter na sestankih s predavanji propagirali za pomladek J. S.
Vzvišeno poslanstvo .[. S., da vzgaja mladino v ideji državnega in narodnega edinstva, tla odkriva lepote našega morja in širi zavest o važnosti Jadrana za razvoj naše države ter posveča pozornost na fizično vzgojo iu čuvanje zdravja naše mladine, pridobiva vedno širših tal.
„Sidro",
klub trgovskih akademikov v Mariboru.
Pomladek Jadranske straže.
Čuvajmo naše morje!
Lojze Tušnik, t. č. predsednik.
Leopold Matelu,
t. č. tajnik.
Profesor Jo/ef Čopič, nadz. nast.
Šolski sklad.
Stanje koncem šolskega leta 1 932/33..................................Din	972.10
Obresti za leto 1933........................................................  21.20
Prejemki po § 6. I. č. pravilnika...........................................  200.
Stanje koncem šolskega leta 1933 34...................................Din	1.193.30
Ekskurzije.
I. letnik: 12. maja izlet preko Fale k Sv. Duhu pod vodstvom razr.
F.	Degna.
II. letnik: 12. maja izlet preko Homca na Strojno in Dravograd, dne 18. maja pa v Zagrel), kjer so si učenci ogledali tamkajšnja industrijska podjetja. Ekskurziji je vodil razrednik A. Struna.
III. letnik: Dne 16. marca so si učenci ogledali tkalnico in predilnico tovarne Hutter in drug pod vodstvom prof. F. Škofa. 12. maja se je vršil izlet preko Brega na Lisco in Rimske Toplice, dne 9. junija pa v Ljubljano v svrlio ogleda Ljubljanskega velesejma. Slednji dve ekskurziji je vodil razrednik J. Šilc.
IV. letnik: II. oktobra se je vršil ogled mlina in tovarne testenin Franz in Sinovi, 22. februarja pa ogled tovarne Uuller in drug, obakrat pod vodstvom prof. F. Škofa. 9. maja so si učenci ogledali Mariborsko lisi varno v spremstvu prof. A. Strune. 12. maja se je vršil izlet preko Brezna k Sv. Pankraciju v spremstvu razrednika J. Čopiča.
Darila.
Prva brvatska tvornica ulja, Zagreb, je poklonila zavodu zbirko surovin, polizdelkov in izdelkov tvornice.
Tovarna Hutter in drug, Maribor, je podarila zbirko bombažnih izdelkov.
Nastavnik zavoda g. Friderik Degen je podaril malo zbirko sintetičnih draguljev.
Narodna banka in Poštna hranilnica kraljevine Jugoslavije sta re dno pošiljali svoje periodične publikacije.
Ministrstvo trgovine in industrije, Beograd, je darovalo knjigo M. Joksimovic: Naša tekst, radinost.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je redno pošiljala sejne zapisnike.
Državna hipotekarna banka je podarila učencem zavoda in šolski knjižnici 20 izvodov knjige Dr. Glomazič: Istorija drž. hip. banke.
Vsem darovalcem izreka ravnateljstvo na tem mestu iskreno zahvalo.
Dijaške ustanove.
Zbornica za trgovino, ol>rt in industrijo v Ljubljani jc v teni šolskem letu naklonila učencem in učenkam zavoda pet ustanov po 500 Din. Ustanove so uživali: Ferk Josip II., Tarman Genovefa III., Zavodnik Albertina III., Frangeš Justina IV. ter Meznarič Edmund IV.
Poročilo zdravstvenega doma o zdravja učencev.
V	preteklem šolskem letu je bilo na tukajšnji šolski polikliniki sistematsko pregledanih skupno 41 učencev in sicer II moških in .'50 žensk. Tuberkuloza je bila ugotovljena v I slučaju, razne notranje bolezni v 12 slučajih, bolezni ust, nosa, grla in ušes v 16 slučajih, bolezni zob v slučajih, oči v I slučaju, razne kirurgične bolezni v .SO slučajih, kožne v 1 slučaju in druge bolezni v 2 slučajih. Vsled zgoraj navedenih bolezni je bilo odposlanih v bolnico S dijakov.
V.	d. upravnika: v. z. »Ir. V. Valjavec.
Statistični podatki ob sklepu šolskega leta 1932 33.
	I.		II.		III.		IV		Skupaj	
	M.	7,.	M.	Ž.	M.	Ž.	M.	L	M.	1.
Šolsko leto 1'):«/:«.										
Uspeli po popravilih izpitih:										
neocenjeni oslali										
popravnih izpitov je hi 1 o		4	7	3	4	4	4	2	1	13	16
i/.pil naredilo	2	5	3	4	4	3	2	1	11	13
izpila niso naredili ....	2	1				1			2	2
k izpiln niso prišli		1								1
Učcnei in učenke v šol. letu l(t32/3.‘5										
po uspehu:										
odličen uspeh		1				1		2		4
prav doher uspeli 			2	1	3	2	2	3	2	6	9
doher uspeh . .	7	19	3	3	4	5	5	8	19	35
zadosten uspeh ....	5	4	3	5	4	3	1	4	13	16
razred morajo ponavljati	6	4	3	1	2	5	1		12	10
izgubili pravieo do šolanja										
	18	30	10	12	12	16	10	16 | 50		74
Zaključni izpiti.
A. Septemberski rok 1933.
I rijavili so so trije kandidati za celotni izpit ter dva kandidata, ki sta bila v junijskem roku odklonjena za tri mesece. Kandidatinja Šinigoj Rada, ki je bila v junijskem roku odklonjena za tri mesece, sc1 ni prijavila.
Po določbi čl. 8. pravilnika o zaključnem izpitu na trs- akademijah, je predsedoval izpitom ravnatelj g. Matej Dolenec, izpraševalni odbor pa so tvorili gg. profesorji: Josip Čopič, dr. Vladimir Kralj, Vasilij Mirk, dr. Rudoll Rutar, Jožko Šilc in Fran Škof.
1	isrneni izpiti so se vršili od 6. do 13. septembra, ustmeui pa 17. septembra.
Izpit so opravili: z dobrim uspehom: Čelofiga Josip in Zabavnik Nada; z zadostnim uspehom: Prunk Maks, Rataj Ljudmila in Rojic Ljubomir. Izpita ni opravila: Šinigoj Rada, ker se za izpit ni prijavila.
B. Juujski rok 1934.
Po razpisu Ministra za trgovino in industrijo št. 5400/N od 14. IV.
1934	je predsedoval izpitom direktor g. Matej Dolenec, v izpraševalnem odboru pa so bili gg.: Jožko Čopič za francoščino, Friderik Degen za trgovsko pravo in narodno ekonomijo, dr. Vladimir Kralj za slovenščino, Vasilij Mirk za nemščino in zemljepis, Alojzij Struna za korespondenco in knjigovodstvo, Jožko Šilc za trgovsko in politično računstvo ter Fran Škof za hlagoznanstvo.
K izpitom se je prijavilo	12 kandidatov in 11 kandidatinj.
Pismeni izpiti so se vršili	v času od 12. do 18. junija. Teme:
Iz slovenščine: Zolajev naturalizem v evropskem slovstvu in pri nas: iz francoščine: a) Prevod v slovenščino: Lamartine, »Le pauvre col-porteur«, b) Odgovor na prošnjo za dovolitev kontokorentnega kredita. (Po podatkih v francoščini);
iz nemščine: a) prevod v slovenščino: »Seid Ihr der König oder der Bauer?« (po J. P. Hebeln), b) prevod v nemščino: okrožnica bančnega in komisijskega podjetja ob ustanovitvi;
iz korespondence: a) Tvrdka »Kovina« d. d., Maribor, sporoči I. junija firmi Markovič i drug, Reograd, da je danes izvršila naročilo z dne 5. m. in. in odposlala blago po špedicijski tvrdki »Balkan«, Maribor. Špedicijski tvrdki je naročila,	da izroči blago le proti plačilu fakture	v
znesku Din 23.450.	. b) Beograjska podružnica špedicije Ralkan	spo-
roči K), junija, da tvrdka Markovič i drug noče sprejeti blaga proti plačilu fakturnega zneska, c) 12. junija sporoči »Kovina« kupcu, da špediter ne sme preje izročiti blaga, dokler ni plačan fakturni znesek, d) 25. julija sporoči beograjski špediter, da naslovljenec še vedno ni prevzel pošiljke ter prosi za nadaljna navodila, e) 28. julija sporoča »Kovina« kupcu, da se čudi, da je blago še vedno pri špediterju na skladišču. Radi tega nastajajo le nepotrebni skladiščni stroški. Kupna pogodba se
vendar glasi, da ac pošlje blago le proti takojšnjemu plačilu pri prevzemu blaga. Odlašanje sprejema radi lega le ni na mestu in skrajni čas !>i bil, da prevzame blago in da plača fakturni znesek. Prepričana je, da bo sedaj blago sprejel, f) Špedicija sporoča vsebino gornjega pisma isti dan. g) 5. avgusta javlja špedicija, da je kupec blago prevzel. Fakturni znesek je položen za njen račun pri podružnici Prve hrvatske štedionice.
iz knjigovodstva:
Za razprodajo 15.000 delnic II. emisije neke delniške družbe se ustanovi sindikat iz sledečili udeležencev: Obrtna banka d. d. v Ljubljani, Izvozna banka, Beograd in Muslimanska banka, Sarajevo.
Vsak udeleženec se obveže plačali 'A zahtevane vsote. Vodstvo in razprodajo vrši Obrtna banka v Ljubljani, ki si računa 4% provizije od skupnega bruto-dobička. Ostali dobiček pa se razdeli na enake deli- med udeležence.
Sindikalni pogoji so:
1. Obrtna banka prevzame od družbe 15.000 delnic II. emisije nom. .">00 po lečaju 490.— Franko tout.
2. Sindikat se ustanovi za dobo enega leta.
,‘1. Udeleženci ne reflektirajo na obresti od svojih vlog.
4 Vsak udeleženec sc obveže takoj po podpisu sindikatnega dogovora plačati X> deleža v gotovini, ostanek pa potem tekom 2 mesecev.
5.	Ob koncu dobe prevzame vsak udeleženec 'A event. neprodanih delnic.
Jan. 20. Obrtna banka kot poslevodeča banka prejme od Muslimanske banke obvestilo, da ji je nakazala v žiro-računu po Narodni banki Din 1,250.000.— in od Izvozne banke pa obvestilo o nakazilu Din 1,250.000.— po podružnici Prve hrvatske štedionice. Sama pa odobri svoj delež konsorcijalneinu računu ter prepiše denar v kou-sorcijalno blagajno.
Jan. 21. Obrtna banka dvigne pri podružn. Prve hrvatske Din 1,250.000. Jan. 30.-Obrtna banka prevzame od družbe za enkrat 10.000 delnic ter plača 2,000.000. v gotovini, 1,250.000.— pa s čekom na Narodno banko, ostanek je plačljiv pozneje.
Marca 15. prejme Obrtna banka od Muslimanske banke obvestilo o na kazilu Din 1.200.000.— v žiro-računu pri Narodni banki, kateri znesek dvigne isli dan.
Marca 20. prejme od Izvozne banke Din 1,2000.000.— v gotovini, sama pa odobri sindikalni blagajni Din 1,200.000.
Marca 23. prevzame od družbe še ostalih 5000 delnic ler ji plača ostanek in nove delnice v gotovini.
Apr. 20. Od 1. febr. do danes proda banka 6000 delnic po tečaju 501;
stroški prodaje znašajo 3400.—.
Avg. 20. Banka proda nadaljnih 3000 delnic po Din 500.-— proti gotovini; stroški prodaje Din 2500.	.
Sept. 25. Vsakemu udeležencu se vrne Din 1,300.000.—, ker ne potrebuje več kot toliko gotovine.
Okt. 16. Panka proda nadaljnih 3000 delnic po Din 501; stroški prodaje Din 12.500.—.
Nov. 30. Ker so sc udeleženci dogovorili, da si razdelijo ostalih 3000 delnic ])o 490.	, napravi Obrlna banka oliracim; zaključi kontokorent.
sebi zaračuna dogovorjeno 4'A provizijo od dobička, ostali čisti dobiček pa razdeli na enake dele ter nakaže vsakemu udeležencu še dolžne vsote.
Vknjiži dane poslovne slučaje v sindikalno blagajno, sindikalni dnevnik, g;avno knjigo, saltlakonli ter konsorcijalni skontro za efekte.
iz trgovskega računstva:
1. Dati 64/!i°/n	[,„eii 3:l/v"/o
Saldo 31. \11	Din 82.673.	29.	I. Din 18.962.50
I.	II.	Din	3.615.	4.	II.	Din	77.613.
6.	IV.	Din	22.411.	3.	V.	Din	8.233.
8.	VI.	Djn	44.333.	29.	VI.	Din	7.632.
Zaključek	kontokorenta	po	rektificirani	retrogradni metodi	dni
.50.	\ 1. Bačuna	se 2 iu X*°/on	provizija	ter	Din	28.	stroškov.
2. Za izdelavo žganja se je porabilo 218 litrov špirita 96.5% ter 322 litrov 35'-. žganja: koliko vode je bilo treba prilili, da je imelo žganje 37.5% jakost ter koliko je stal 1 liler dobljenega žganja, če je cena špiritu Din 32,- za hl%, žganju pa Din 39. za lil % ?
3. Izvršite indirektno diferenčno arbitražo za devizo Amsterdam v Berlinu pri teb-lc tečajib:
de ;viza Amsterdam notira:	Berlin	nolira:
v	Berlinu	169.73
v	Parizu	1026.50	di v.	Pariz	16.50
v	Londonu	7.4625	dev.	London	12.705
v Milanu 791.	dev.	Milan 21.76
4. Ljubljana ima terjatev v Milanu Din 500.000. per 20. VII. in za vnovčenje te terjatve trasira in proda 16. VI. Lil. 25.000. v čeku na Milan ter Lil. 50.000. per 10. VIL, ostanek pa trasira per 15. Vil. po tečaju 292. plus 28.5% prime. Na koliko se glasi neznana deviza, če se računa 5% domača obrestna mera, (y'A% diskont, X'ft/oo mešeta-rina, 2°/oo provizija ter stroškov Din 322.	?
5. Zagrebški koniisijonar pošlje 16. VI. obračun svojemu komitciiln v Pragi:
kupil je Dol. 15.000.	7%	inozemskega	posojila	ä	51. (kuponi
1. V. ter I. XL), pretvorni tečaj 44.01 ter 150 delnic Priv. agr. bke a 217.50. Saldo izravna s čekom na Prago ä 141.95 plus 28.5% prime. Pri zaključku se računa 3°/oo provizija ler Din 120. stroškov.
Iz političnega računstva:
1. Posojilo Din 50,000.000.	, ki je vračljivo z enakimi dek. anuitetami pri 5% obrestni meri v 30 letih, se koncem 26. leta konvertira v 4%no ter se odplačilni rok podaljša za liadaljuih 5 let. Sestavile odplačilni načrt od konca 26. leta dalje!
2. Nekdo vloži začetkom I. leta Din 1000.—, začetkom vsakega naslednjega leta 10% več od prejšnje vloge ter tako nalaga 8 let. Svojo vlogo izčrpa na ta način, da dviga enak znesek od začetkom 15. do začetkom 20. leta; koliko sme dvigati, če sc računa 5% dek. obr. mera?
3. Nekdo vloži pri eni posojilnici Din 5000.- po 4% dek., pri drugi pa Din 4500.— po 4,% ant. Crez koliko let bosta obe vlogi enaki?
4. Zakonski par (mož 32, žena 27 let) se zavaruje tako, da zavarovalnica izplača preostalemu zakonskemu drugu koncem onega leta, v katerem bi eden umrl, glavnico Din 100.000. ■ . Koliko mora plačati ob sklepu zavarovanja? (3 K> % dek.).
5. Koliko premijo naj plačuje 301etna oseba 15 let začetkom vsakega leta, da si ob doživetju zavaruje doživi jensko naprej plačljivo letno rento Din 20.000.— (tab. VIII.).
Ustni izpiti so trajali od 22. do 26. junij*. Izpit so opravili:
z odliko:
Markežic Nada (oproščena ustnega izpita) Meznarič Edmund
s prav dobrim uspehom:
Frangež Justina	Planinc Franjo
ligo Alojz	Stepančič Frančiška
Lupinšek Josipina
z dobrim uspehom:
Ferrnišek Rudolf	Šoštarič Darinka
Mally Erminold	Tušnik Alojz
Masten Leopoldina	Vivod Marija
Matela Leopold	Zrimšek Stanislava
Mešiček Štefanija
z zadostnim uspehom:
Kralj Dušan
odklonjeni so za tri mesece:
Jaš Herman iz slovenščine
Kosec Milena	Sverko Marija
Lorger Miroslav	Urbani' Frane
Šajna Ivan
iz trgovskega računstva
Seznam učencev in učenk.
L letnik.
razrednik suplent Friderik Degen
Prav dober uspeh:
1.	Kikelj Alma, Opčine
Dober uspeh:
2. Brglez Rozalija, Starošince	11.
3. Cerjak Srečko, Tržič	12.
4. Foek Miloš, Kranj	13.
5. Gaberc Hedvika, Naraplje	pri	Ptuju	11.
6. Hervalin Cita, Pulj	L".
7. Iršič Vida, Ponikva	16.
8. Klavora Elza, Parschlug	(Avstrija)	17.
9. Korošec Olga, Partinje
K). Kovač Hilda. Maribor	IH
Krušič Marica, Šmartno Lutman Stanislava, Trst Matoševič Nevenka, Aleksandrovo Peliarda Edcltruda, Maribor Pernic Vesna, Medvode Rakovec Vladislav, Ljubljana Ručman Zora, Vel. Sirje pri Laškem
Vesna ver Nada. Poreč
Zadosten uspeh:
19. Čižmek Danica, Žabja vas
20. Frangeš Terezija, Pragersko
21. Krašovic Srečko. Zagorje ob Savi
22. Lipuš Marijan, Arclin
23. Lovše Zorislava, Zagorje pri Kozjem
24. Pivec Frančiška, Sele pri Mariboru
25. Regvat Branko, Pilštajn
26. Roimik Ivan, Maribor
27. Selinšek Jerica, Maribor
28. Čoh Ljuba, Zagrel) (sl)
29. Dolenec Anton. Ljubljana (z)
30. Dreo Elizabeta, Maribor (m)
31. Dujec Marija, Trst (ke)
35.	Wenger
Ponavljalni izpit imajo:
32. Filipčič Zmagoslava, Šepulje pri Tomaju (sli)
33. Kociper Ernestina. Borovnica (trg)
34. Planinšek Valerija, Temešvar (z) Rudolf, Selnica (sl)
Ponavljajo razred:
36. Bajec Teodor, Lozice pri Gorici
37. Drekonja Alojzija, Koritnica pri Grahovem
38. Jurak Drago, Zreče
Neredovan:
39.	Fajdiga Alojz, Glince pri Ljubljani
Izstopili	tekem	leta:
40.	Petelinšek Franc, Limbuš	42.	Vihar	Terezija. Ješenca
41.	Pirclier Marija. Maribor	43.	Žumer	Roza, Stražgonjca
Odstranjen iz zavoda oh zaključku I. polletja radi slabega uspeha: 44 Babič Josip, Povžane pri Voloski
II. letnik.
razrednik prof. Alojz Struna
Odličen uspeh:
1. Kaffou Milica, Litija
Prav dober uspeh:
Ferk Josip. Brezno oh Dravi Iskra Elfrida, Krčevina
4. Lindič Miroslav, Majšperk
5. Rakuša Nada, Sv. Lenart pri Vel. Nedelji
Doher uspeh:
6. Braniselj Franc, Cerknica
7. Golc Dragomila, Gradec
H. Grgič	Svetozar, Sv. Peter	na Krasu
9. Kanič	Elizabeta,	Gradac	pri	Ma-
karski
10. Kirndl Ema, Sevnica oh Dravi
11. Koči-Biesik Olga,	Plzen
12. Kopič	Anica, Sv.	Lenart	v Sl.	gor.
13. Lesjak Eva. Maribor
14. Lokošek Viljem, Store
15. Lavrenčič Anton, Strigova
25. Žvab Alojzija,
16. Miheljak Viljem, Maribor
17. Mohorko Amalija, Maribor
18. Penič Bronislava, Koprivnica pri Rajhcnhurgu
19. Prijatelj Cirila, Glince pri Ljubljani
20. Pušnik Franja, Sp. Grušovje pri Slov. Konjicah
21. Schweiger Karla, Maribor
22. Smerdu Bogomir, Gradec
23. Wolf Milena, Rojan pri Trstu
24. Zupančič Marija, Sevnica Maribor
Zadosten uspeh:
26. Geržina Kristina, Maribor
27. Kovačič Ernestina, Trst
28. Lešnik Vladimir, Sv. Vid pri
29. Majhen Anica, Loški potok
Ptuju
Ponavljalni izpit imajo:
30. Dren Mira, Val di Tore (tr)
31. Inkert Herta, Braslovče (tr)
32. Lukančič Anica, Dunaj (tr)
33. Petrovič Ernestina, Maribor (kn)
34. Sedlak Hedvika, Komarno (fr)
35. Skaza Franc, Paka pri Velenju (ke)
36. Šmid Ljudevit, Trst (n)
37. Volk Matilda, Nevesinje (tr)
38. Peče Konrad, Barkovlje pri Trstu
10. Senčic Rudolf,
Ponavljajo razred:
39. Plečko Ranca
Ivan. Maribor
III. letnik.
Razrednik prof. Jožko Sile Prav dober uspeh:
1. Demšar Valter, Velenje	2.	Tarman Genovefa, Kranjska gora
3. Zavodnik Albertina, Celje
Dober uspeh:
4. Belle Marija, Begunje	pri	Cerknici	0.	Lindner Hildegarda,	Ormož
5. Jelenc Vera, Dražgoše pri Kranju	Lorber Anton. Partinje pri Mariboru
6. Kenda Ernestina, Sv.	Rupert	pri	10.	Pfeifer Danica, Pulj
Celovcu	11.	Ussar Ferdinand, Gradec
t. Kirchhof Herta, Maribor	12.	Vodenik Marija, Sp.	Poljčane
Zadosten uspeh:
13.	Gorjup l/uSan. Avče pri Gorici	15.	Jnks'c Ljubica, Vransko
I I.	Hauptman Vida, Poljčane	lo.	Sluga Adolf. Žirje pri Divači
Ponavljalni izpit imajo:
17. Ernestina Lechen (sl)	20. Karuičnik Anica, Nova cerkev pri
18. Fabjan Artiii'. kurtinig pri Bocnu Celju (sl'
(Rb)	^	21. Orel Fianjo. Trst (ne)
22. Šauperl Adolf, Maribor (fr)
Ponavljajo razred:
23.	Klar Elfrida, Gradec	24.	Pr rbavte Rojko, l rst
Neredovan:
25.	Prcatoni Angel, Celje
IV. let
Razrednik prof. Odličen n
1. Markcžic Nada, Trst
Prav dober
3. Frangeš Justina, Tezno pri Mariboru
4. ligo Alojz, Janževa gora pri Mariboru
9.	Stepančič ] Dober
10. Fermišek Rudolf, Ranca pri Mariboru
11. Jaš II erman, Ljubljana
12. Kosec Milena, Trst
13. Mally Erminold, Dunaj
14. Matela Leopold, Maribor
Zadost
20. Kralj Dušan, Trst
21. Lorger Miroslav, Maribor
22. Tušnik Alojz, Prst
Jožko Čopič speh:
2. Planinc Franc, Rače pri Mariboru uspeh:
5. Lupinšek Jožefa, Košaki
6. Masten Leopoldina. Ptuj
7. Mešiček Štefanija. Sevnica
8. Meznarič Edmund, Ormož 'rančiška, Postojna
uspeh:
15. Šajna Janez, Divača
16. Šoštarič Darinka, Dubrava pri Varaždinu
17. Šverko Marija, Irst
18. Vivod Marija, Sevnica ob Savi
19. Zrimšek Stanka, Reka
en uspeh:
23. Urbanič Franc, Sp. Žerjavci pri Sv. Lenartu
Statistika učencev.
		Razredi												Sk	upaj	
		1.			11.			III.			IV.					
		lil	'	«k.	m.|	Ž.	■ k.	in.	ž.	ik.	111.	ž.	uk.			«k.
1. Število učencev:																
vpisanih v zač. šolskega leta . . .		11	50	11	14	26	40	11	14	25	12	11	23	48	Sl	129
med šolskim letom		3		3										3		3
Vseli vpisanili		14	50	14	14	26	10	11	14	25	12	11	23	51	Sl	132
Od vpisanih je bilo	novincev: . .	9	27	36	12	26	38	9	10	19	11	11	22	41	74	115
	ponavljalcev . .	5	3	8	2	.	2	2	4	6	1		1	10	7	17
Solo so zapustili:																
radi opustitve šol	‘«nja		2	3	5										2	3	5
radi prestopa na	drugo šolo . . .															
Zavod je torej zapustilo			2	3	5										2	3	5
Število učencev na	koncu šol. leta .	12	27	39	14	26	40	11	14	i.r)	12	11	23	49	78	127
2. Starost učencev:																
Rojeni leta 1919	. 15 let	2	1	3										2	1	3
» 1918	.16 »	1	15	16		2	2							1	17	18
1917	. 17 »	6	10	16	3	15	18	1		1				10	25	35
» 1916	.... 1» »	4	4	8	6	8	14	1	3	4	1	2	3	12	17	29
1915	19	1		1	4	1	5	2	6	8	4	7	11	11	14	25
» > 1914	. 20 »				1		1	3	5	8	5	.	5	9	5	14
» 1913	. 21 »							3		3	1	2	3	4	2	6
1912	99 »										1		1	1		1
1911	. 23 »		'					1		1			■	1		1
	Skupaj . . .	14 30		44	14 26		4o|ll		14 25		12	11 23		51	81	132
3. Narodnost učencev																
Jugoslovani . .		14	29	43	14	25	39	10	13	23	12	11	23	50	78	128
Ostali Slovani						1	1								1	1
Nemci . . . .			1	1				1	1					1	2	3
	Skupaj . . .	14	3(	44	14	26	4<	11	I [l4	25	12	11	23	51	81	132
4. Vera učencev:																
Rimsko-katoliška		14	2'	43	14	2(	4(	1C	14	24	12	11	22	5(	8C	130
Pravoslavna . .								1						1		1
Evangeljska . .				1											1	1
Zidovska . . . .																
Brez konfesije																
	Skupaj . . .	14 30|44|l4|26 40|l							142!		U	11	23|51		8	132
																
Starši učencev:
Uradniki (drž., ban., občin.) Služitelji (drž., ban., občin.)
Upokojenci ......................
Privatni	uslužbenci	.	.	.	.
Zasebniki .......................
Kmetje:	a)	posestniki	.	.
b)	najemniki	.	.	.
c)	dninarji	.	.	.	.
Industrijci in obrtniki:
a) podjetniki ................
b) nadzoru, in potniki . .
c) delavci ...................
Trgovci:
a) samostojni ................
b) nadzoru, in potniki . .
c) trgovski pomočniki Svobodni poklici:
a) izvrševalni poklici . .
b) pisarniško osobje
c) delavci ...................
Skupaj
.k.
12
14|30|44 14126140 11 [ 14l25 l'i|ll|23 51 [81 132
Skup aj
Iti
6.	Starši učencev stanujejo: v Mariboru
» obeh mariborskih srezih . .
drugih krajih dravske banovine » ostali Jugoslaviji » tujih državah .......................
Skupaj
14 30 44
14|26|40 11 i 14j 25
12 11 23
81 132
7. Uspeh učencev: odličen	.	.	.
prav dober	.	.
dober	.	.	.	.
zadosten	.	.
i
3	14
4	5
Izdelali so:
Niso izdelali ......................
Izgulie pravico do šolanja . . Popravile izpite imajo . . . Razredne izpite imajo . . .
7 20)27 2 1 3
Skupaj
27
9 20 29 31 . 3
2,1 6 14126 40
5,11
4 2 l|
11114125
12
11
23
33 j62 95 6 2 8
8' 15 23
14
78
22
2
127
Oznanilo
za šolsko leto 1934 35.
1. Dopolnilni izpiti.
Izpiti absolventov drž. dvorazrednih trji. šol za prestop v III. razred se vrše dne 28. in 29. avgusta, vsakokrat oh 8. uri. Za izpit se morajo učenci prijaviti ravnateljstvu najkasneje do 23. avgusta s prošnjo, ki inora biti kolekovana s kolekom za Din 5.— ter Din 30. za vsak predmet. Prošnji se mora priložiti izpričevalo o završnem izpitu in rojstni list.
2.	Popravljalni izpit i.
Pismeni izpiti se vrše dne 30. avgusta, ustmeni pa dne 31. avgusta. Za dovolitev izpita morajo učenci vložiti najkasneje do 23. avgusta na ravnateljstvo prošnjo, kateri mora hiti priloženo šolsko izpričevalo in katera mora !>iti kolekovana s kolekom za Din 5.— ter Din 10.- za predmet.
Učenec, ki bi se prijavil k popravnemu izpitu, pa l>i svojega izostanka ne opravičil« ni dovršil razreda.
3.	Vpisovanje.
Vpisovanje za vse štiri razrede se začne 1. septembra in traja do 3. septembra «><1 8. do 12. ure.
V	prvi razred se prejemajo učenci in učenke, ki so dovršili štiri razrede gimnazije, realke, realne gimnazije z nižjim tečajnim izpitom ali štiri razrede meščanske šole z zaključnim izpitom, ki nimajo nad 17 let. Učenci, oz. učenke, ki so izgubile pravico do rednega šolanja na srednji šoli, se ne morejo vpisati kot redni učenci. Oni, ki so ob vpisovanju prekoračili 17. leto, niso pa prekoračili 19. leta, se smejo vpisati samo z dovoljenjem kr. banske uprave v Ljubljani.
Pri vpisovanju imajo prednost učenci in učenke iz okrožja šole in še-le za temi se morejo vpisati oni iz drugih krajev.
Naknadni vpis dovoljuje direktor do 2(1. septembra, kr. banska uprava pa najkasneje do 10. oktobra.
Pri vpisu v prvi razred naj izpolni učenec oz. učenka prijavo po vzorcu, ki je nabit na uradni deski ter odda izpričevala o prejšnjem šolanju, rojstni list in davčno potrdilo. Za vpis v višje razrede zadošča izpričevalo o dovršenem prejšnjem razredu in davčno potrdilo. Učenci in učenke, ki pridejo iz drugih trg. akademij, morajo imeti na izpričevali! odhodno pripombo šolskega direktorja.
4.	Solni n a.
Po § 17. finančnega zakona za leto 1934/35 plačujejo učenci to-le šolnino:
Letni davek	Za	1.	in	II.	razred	Za	III	in	IV.	r.
nad Din 300.— do	1.000.—	Din	150.-—	Din	200.—-
„	1.000,—	do	3.000.	„	200.—	„	250.
Letni davek	Za	I.	in II. razred	Za	lil. in IV. r.
nad Din 3.000.	do 5.000.	Din	250.	Din	300.
„	5.000.	do	] 0.000. -	.,	400.	„	450.
„	10.000.	do	20.000.	„	600.	..	700.
„	„	20.000.	do	50.000.-	„	900.	„	1.000.
„ 50.000.—	„	1.400.	„	1.500.—
/a učencc, katerih roditelji imajo po več otrok v šolali, se plačuje: a) za prvega otroka popolna šolnina, h) za ostale otroke polovica šolnine.
Privatni učenci morajo plačati pred opravljanjem izpitov trikratno šolnino.
Prijave za vpis se kolekujejo s kolekom za Din 50.—. Pri vpisu se mora plačati tudi prispevek za zdravstveni fond v znesku Din 20. ter tudi pristojbina za dijaško knjižico in tiskovine.
5.	Pričetek šolskega let a.
Pouk se prične dne 5. septembra ob 8. uri.
Ravnateljstvo še posebej opozarja vse učenke in učence na člen 43. disciplinarnih pravil, ki slove:	Kaznjiva	dejanja,	storjena	ob praz-
nikih in šolskih počitnicah, se kaznujejo, ko minejo prazniki oz. počitnice, kakor hi bila storjena ob šolskem času .
V	Maribor u, dne 28. junija 1934.
Ravnateljstvo.