Davkarije na spodnjen. Žtajerskom. Leta 1S62 pod štev. 406/pr. izdalo je c. kr. finaačao ravuateljstvo v Gradci davkarijam ia drugiia svojim tiaaačaini uradom sledeči zaukaz. Gemass boben Fiaanzmiaisterial-Erlasses vom 12. Marz 1862 Z. 12854—746 wird bcdeutet, dass in allea Bezirken mit reia slaviscber oder gemiscbter Bevolkerang aicbt uur alle Eiagabea ia dea Laadeaspracbea umveigerlich zu liberaebmea, soadera aucb dea Partbeiea die Erlediguag in jeaer Sprache biaaas zageben ist, ia welcber die Eiagabe iiberreioht wurde. Die Unkeaatniss der Laadessprache seiteas der BeaBitea darf die Bucbfiilirung dieser. iasbesondere ia Steueraachen scbon vou der Staatsklugheit gebotenea llassregela duvcbaas niclit hiadern uad wird daber aothigeafall.s durch Versctzangea voa Amtswegen die Vorsorge getroffeii \verdea, dass bei Aemtern in dea obea bezeicliaetea Bezirkea weaigatea« eiaer der Oberbeamtea auch der aiclit deatschea Laadesspracbe in AVort mul Schrift kuadig sei. Preteklo je dolgih 20 let ia daadaaes se aa ta visoki ukaz redko kedaj jeinlje spodoben ozir. Poreče se, da ni uradaikov, kateri bi slovenski zaali ia hoteli k iiiiaačaim uradoin, ai jih, ki bi se hoteli slov. pisave v istiai aaučiti, v kratkem: ai sposobaib uradaikov. To 80 aičevi, puhli izgovori. Vzrok, da aiso odjuašaji v naših davkarskih uradili na spodajem Stajerskeia, kar se tiee slov. jezika ia uradovaaja, aikakor povoljni, da nikakor ne odgovarjajo tirjatvam aavedenega ukaza, jediao je ta-le: Zmožaost slov. jezika v govora ia pisavi še se do sedaj nikdar ni strogo tirjalo, temveč preziralo. Navidezao zahteva se pri teia ia oaem aiestu, ako se izpiše, zaaaje slov. jezika. Da, vprašamo pa, kje ia kedaj dobil je Slovenec radi zaanja jezika predaost? Pri vsaki davkariji aa Sloveaakem moral bi saj jedea višji uradnik biti zmožeti slov. uradovanja. To neki tirja celo državaa previdaost. Resaičao, resničao vam povem, da Slovenec uradnik ni taki bedak, da bi kazal in dokazal svojim predaim jezikovae zaaaoati le za to, da bi ga poteni kot aarodajaka — prezirali. V Celji, v Mariboru, aa Ptujem, mialil bi človek, morajo biti pri davkarijah aastavljeai uradaiki, kateri bi mogli biti pravi cvet slov. finaačnih aradaikov. Bilo bi to naravno, ker večja je zmožaost, veeje je zaaaje, tein večje aiora biti prizaaaje, plačiio. Pozuam jili dobro davkarske uraduike aa spodajeai Štajerskem ia dobro znam, da ravao tisti, kateri najbajše aeaiškatarijo, gojijo uajvečje apaaje do bolj.šili mest. Xa vsako slov. ulogo aioial bi se dati pri tiaaačaib aradih tudi slov. odlok, tQ tirja aeki tndi državaa previdnoat (Staatskiagheit). Bože mili, koliko tisuč slov. alog smo uže rešili in reaujemo — aem.ski. Saj aadzoraik, posebao pa gospod okr. glavar uočeta slovensčine, sloveaščiae saiaa aista zmožaa. Saj pri aašeai tiaaačueia ravnateljstvu ni aiti jedaega tajnika tem maaje višjega uradaika, ki bi le količkaj slovenščiue zaal. la Boga-mi — nižji nradnik iiaa dovolj drugega dela. Slovenoi uočejo radi v fiaančae urade ia težko uaa dobijo, dokler ao aarn zapreueae stopuje k višjiai aiestom radi — političac previdaosti, katera še daa dauea jako nasprotuje finančni previdnosti. Opravništvo ločili so od sodnij, ločijo še naj finance od politike, potem pa bo! Brežičan.