" v1-:
■ /i '	•’
Uredništvo;
V z a m e i s t
Nekaj obrobnih Drioomb
Kom smo v našem političnem živ! jen ju zašili, ve in čuti menda že vtsalk. Toda tega stanja n<i povzročil le nravstveni (propad naših političnih strank^ temveč so v/.rolki mmago globlji. Leže namreč v nravstvenem propadu nas samih.
Saj je res, da so bile volitve raznih Živkovi-cev, J eviticc'v i n Srojadiinoivičev le cinh&na komo-(lija. toda prav nobenega dvoma ni. da jim jo (a komedija pri nas prav dobro uspevala. Pa recimo, c'a je bilo 10%, celo 20% njihovih »zmag pri-S«ljnlaiiih im ipriteroriziramih, toida vsiaj 80% uradno izkazanih glasov so pa ti »državniki pri . v Sloveni ji tudi res dobili. Le ne slepimo Sa*ai sebe, da ni iako.
Pri J e vi i čevilh volitvah je n. pr. SLS razglasila strogo abstinciuco, a v1!;ljudi temu jo na volišče Junaško pri mah a uslužbenec velikega »katoliškega« podjetja. Ko ga primejo, zalkaj je šel volit, se izmotava, češ da ima otrolke, sina. ki bi sicer ne dobil službe. Vprašajo gai, kakšne študije je končal, v zadregi odvrne, da: isicer še ni dovršil Šoli, a da bo prej flli slej moral 'iskati službo. *Kam ,pa hodi sedaj?« — »V tretji razred — l judske šole« .. .
i «. jvU'.| 1>i »e zgledovali nad laki m jamukum! ■Ui n liso oib znam e m triumfalnem prihodu. Jevtiča Visele zastave i udi-s sedežev vodilnih »katoliških Podjeti j, ali ni hodil »cvet-: 'naše družbe od gospodarstvenikov do v.sctučil iških profesorjev poinižno 111 pokorno volit talko Živlkoviča 'kivi Jevtiča in Stojadinoviča ter bodlo šli jutri volit prav talko Uidi V rtavčkovega C ustila, če bi bil slučajno mior-<ui on »voditelj« našega milega im zavednega na-'Oila. Skratka: našim političnim strankam ise je bilo posrečilo naš narod že tako /demoralizirati, da bi utegnil •imeti prav tisti, ki je nedavno dlra-stiono dejal, da se la luko kupi, danes vsaka slovenska občina ze v nekaj vrečami koruze.
V tem pogledu 'žanjejo našo stranke naravnost ‘1’iumfe. Iz znaitnih javnih virov dolbiva jo sredstva vzdrževan je tehnično res popolnega strankarskega aparata, ki deluje, kadar je stranka na V ,. i, 'brezhibno. Uni frnim i ran e čete. 'dnevna, po-yJija, tečaji, tiis'k, oblaist, na široko razpreden ! (,ll'anci;aiutovLski aparat, vse gre kakor namazano, l!1	['a zunaj je »ogromna več im a ljudstva« tu.
odiisi Živkov ič hod is i Jevtič bodisi Stojadinoivič, V®1 M) j° imeli lin vsi jo Ibodo imeli, n, ^a'.v®i jo 'bodo imeli, ddkleir ne bo dosegel ljudstva polne imere. In verjetno je. da se j^bodj (0 'kmalu, ‘kajti uspešni boj 11rvaiov nika-L" I n'	brez	vpliva in vtiska mimo 'našega
.Jl|distva. Našiim ol iciellnim političnim slrainkam 1 njih voditeljem, se je bilo sicer posrečilo, iz-,u“ Prav vse kolikor toliko samostojno misleče 'ebo in ise obkrožiti ter nasloniti na najobskur-'P;r,|skladnike in stremuhe, loda gniloba, ki * i' ' 'P™ V(*d'iteljčki povzročili, je pristnirdela 177!^ va^i, Ikjer so se začele ljudem
Ouipil fčlt I OCl in 'SO 7fll,Vl;	1	•	I-
glavami	zaceli pomembno zmajevati z*
>«*^lbI?]SlS^2SŽ3teV4",-i0| 1>"vi,r“f‘'
in,svoj« ....»ril«,.;:; !f	S
J*a. I riznati moramo, da je ibiln J- * i toliko pomične- /,reilstii„«**£ 'jemoi-iili/.iniiH' politične strank« so 7un..j 1
- .v noKiTJo ljm'4« ,*iS.sS{o
«guiblja vse. 'kar je v Ijirclistvu- zdravei-ii vero in zaupanje.	*
Nobenega dvoma mi, da bodo po zaslugi l lrva-ov prihodnje volitve že tajine, s tem bo pa po. j anega že tudi tri četrtine poroštva za n jih isvo-'odo. toidii kaj bo iiz teli volitev izšlo, pa ne ve nlree. Kakor smo dejali, se jo bilo totalitarnosti 'asih političnih strank posrečilo, odbiti vise zdra-'j1 11	n'e	e l em e n t e,	ki-so izgubili vero v vse.
a 'bo pa le demoralizirana množica, preipu-<• na. demagogiji voditeljev in vodi f eljčkov, ka-
*
kršni krmarijo usodo našega naroda1 zaidlnje poldrugo desetletje. Človelk se mora naravnost zgroziti nad. brezvestnostj« tistih, ki so v takih usodnih časih pri vodi l i naš ubogi narodi tako daleč.
Da je prišlo, vse tako daleč, pa nosi nedvoumno glavno krivdo izoibraiženstvo. ki je povsod! na svetu, posredno ali 'neposredno vodilni sloj. Kdo pa tvori voditeljski in poidvoditeljisllci kader maš ih s.tramlk. če ne tisti, 'ki jih prištevamo navadno k
izobr
azenstvu:
Kdo se je pai kazal v viseli po-
vojnih leltiih za najbolj hilapčevskeiga, če ne maša mesta? Saj ne moremo tajiti, da imamo med tem izohra,žcn,sitvom tuidi tenlko plaSit svetlejših dmhov in značajev, žal moramo pa ugotoviti, da so li pri nas spričo svoje odlmiišljeine dolktrinar-
nosti, recimo mekakega profesorstva, navadno sploh nerabni za javno delo in zato žal tudi siko-raj prav nič ne pomeni jo. Več velja obskurni tajmik (krajevne politične organizacije, čeprav ima na vesti že nehaj delravdaci j im četudi vse mesto govori, da si da prav 'krepko »m.aizati« za svoje intervencije, kot pa vsa ta imteliigeinčna elita.
Ni dvoma, da je vsa ta slika točna, a vkljub temu človelk me more iin ne sme izgubiti vseh upov, ikajdi iprej ali slej mora pri vsakem narodu prevladati zdravi element, čeprav so ga lota lit arniki še bol j ponižali. Po časopisnih vesteh sodeč dobimo v doglednem času nov zborovalni zakon in že ta bo nedvomino prvi jako močain Ikoraik do ozdravitve sedan jih več kot gnilih razmer. Če ga tisti, 'ki imajo interes na danaišnjem stanju stvari, le ne bodo predolgo zadrževali.	V.	Z.	Ž.
O nevtralnosti in nevtralnih državah
je čase je istopilo vprašanje nevtralnosti in nevtralnih držav prav posebno v ospredje. Povod' za, to pa je dal nejfltški parmilk »Alimairjk«, prej trgovinska, zdaj 'pomožna ladja nemške vojne mornarice.
Stvar je na kratko tale. »Altmark« je bila pomožna ladja nemške križarke »Admiral Graf Spee«. Iki je napadala in potapljala zavezniške trgovinske ladje, dokler ni bila sama napadena in pozneje, 'ko ni mogla uiti, od lastnega poveljnika potopljena. »Altmark« je dovažala križarki vojni material, zlasti kurivo, od. nje pa prevzemala posadke potopljenih ladij. S svojimi ujetniki se je nato hotela vrniti domov in srečno prišla v norveške teritorialine vode. Tu so jo Angleži izsledili. Opozorili so norveško vlado nanjo in na njeno lastnost kot nemško pomožno' vojno ladjo in zahtevali, da jo ustavi, preišče in ujetnike osvobodi. Sklicevali so se pri tem na 'mednarodni o vojno pravo, ki prepoveduje prevoz vojnih ujetnikov čeiz nevtralno ozemlje. Norvežani pa so pregled ladje opravili talko površno (?), dal baje ujetnikov (okoli tri sto mož!) niti opazili' niso. Drugemu pregledu se je pa poveljnik nemške ladje sploh uprl. uprl torej oblastem tuje države na ozemlju te države. Angleži so nato odpravili stvar oib kratkem: njihna torpedovka »Ceisisack je vdrla v morveški pristan, napadla »AHimark«, osvobodila njene u jetnike im pristan spet zapustila.
Bilo je nato seveda ostrih protestov z norveške. angleške, posebno pa nemške straini. Norve-za.ni so protestirali zoper kršenje nevtralniovsti.
I > kršitev j(> angleška vlada takoj priznala, imenovala pa jo je zgolj »tehiruično«, torej oblikovno. s katero je hotela izravnati kršenje nevtralnosti z druge strani. Res da imajo vojine ladje pravico^ pristanka v nevitralnih pristaniščih za najdaljšo dolbo 24 ur. Toda »Altmark« je plula dejansko ves čas po nevtralnih vodah, da 'bi se izognila angleškim ladjam, /lordfbljala jo smisel tega določila, ker je plula iz enega nevtralnega pristnimi v drugega.. Zaradi tega in pa, da reši svoje ‘1 j uidi neopravičenega ujetništva^ je morala A n,» lij a kršiti nevtralnost Norveške. Duhu pravice je torej hotela pomagati do veljave z ob Mikov no krivico.
Razumljivo je. da je Norveška vztrajala na oblikovnem, pravu, a še bolj raizumljivo je, da je1 na tem vztrajala Nemčija. Ni manjkalo grozečih .protestov. Tudi to je umljivo, saj so ravno norveške teritorialne vode danes za nemške ladje od ima. pot v svet, po zimi rožen tega edina pot za pomorsko trgovino z Rusi, ker je Vzhodno morje zamrzuj orno. Po norveških teritorialni ih vodah pri-uJ.ia fj"di švedlsko železo. A! i bilo je tudi talko j <H , Početka vidno, da bo jeza v kratkem splahnela. |\e morebiti zaradi tega, ker bi bila Nem-
čija morebiti priznala, da je Norveška, v vsakem pogledu pravilno ravnala. Toda nikakor bi ji ne kazalo, da potisne Norveško v vrste sovražnikov. Kajti s tem. bi postal že tako dovolj tesni obroč okoli nje šo ožji.
Najtežji je pri tem položa j Norveške. Majhna, geopolitično lcižeča v kotu. kjer se odbijajo moči vojskujočih se velesil, slabo oborožena, a z velikansko trgovinsko mornarico in zato v sedanji pomorski vojni še posebno občutljiva. Saj gre ta vojna bolj na račun majhnih nevtralnih držav kakor samih vojskujočih se, in zgube norveškega ladjevja so na primer sorazmerno precej večje od angleških. Niso brez vzroka opozarjali Angleži Norvežane ob tem sporu, da naj bi raje protestiral i zoper potapljanje svojih ladij, ki se vrši še vse bolj zoper določila medaroidnega prava in pri čemer je zgubilo življenje veliko število njiItnih pomorščakov. Opozarjali so dalije, da napadajo nemške podmornice ravno iz norveških ozemeljskih voda, da napadajo tudi norveške ladje iz njih, morebiti celo potem, ko so zbralle glede njih vožnje in smeri prav v teh vodah potrebne podatke. Pri tem je treba pokazati na to. da. potapljajo Nemci vse nevtralne ladje, tudi če plovejo iz enega nevtralnega pristanišča v drugega. Tako so na primer potopili holandski parnik »Burgerdijk«, čeprav je njegov poveljnik z listinami dokazal kapitanu nemške podmornice, da vozi žito iz Argentinije za holandsko vlado.
Tako pojmovanje nevtralnosti pa je dejansko popolnoma v skladu s celostnim državnim sestavom in z načelom, celostne vojne. V tem pogledlu je zanimiv kratek zgodovinski pregled.
Do svetovne vojne je bilo načelo nevtralnosti splošno priznano in spoštovano. Ne mislimo s tem reči, da bi je tudi prej ne bili nikoli kršili. Toda zmeraj so kršitev skušali po nekakšnem opravičevali tiil.ii vsaj olepševati, zmeraj so pravico do nevt ra!nositi vsaj oblikovno priznavali. In lahko se tuidi reče, da. so bile take kršitve zmeraj le bolj izjemne. Prav,no načelo je bilo tedaj še nad celostnim.
Vsebina pojma nevtralnosti in pravice do nje so je pa že v svetovni vojmi močno skalila. Saj se je ta vojna sama, začela s skoraj brezprimerno kršitvijo nevtralnosti. Nemci so ob njenem začetku zahtevali od Belgije, da krši ona nevtralnost v njihno korist in jim dovoli 'napad na francosko -araglešk o vojsko čez svoje ozemlje. Povrh pa belgijska nevtralnost ni hilla navadna, od države same zaželena in zatrjevana, ampak pod,pisarna, in porokovunai od velesil, med n jimi posebno tudi od Nemčije, same. Toda Nemčiji ni bilo mar slovesno elane besede, ko je upala, da si tako pridobi premoč — im za nekaj časai si jo je s tem besedolomstvom tudi dejansko pridobila. Nemški
Ljubljana, Tyrševa cesta št. i7 Naročnina četrtletno 15 din za pol leta 30 din za vse leto 60 din Posamezne številke 1.50 din v o celoletna naročnina 90 din
Ljubljana, 8. marca 1940.
Upravništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta št. 17 Poštnočekovni račun:
Ljubljana št. 16.176 Rokopisov ne vračamo Oglasi po tarifu
Tiska Zadružna tiskarna (M. Blejec) v Ljubljani
I?!«?'
Ki}
i#
• ■
k
i; V
V'-
■y\-:
M-
kancler Bet lunam n Hoillweg je slovesno dano 'besedo 'prelomili s prav tako slovesno damo izjavo v nemškem, državnem zibom, iz izjavo, Iki je dobila prav poseben priizven v meddržavnem svetu. Dano in podpisano obljubo je'namreč raiziglaisdl za krpo papirja.
V celostni vojni je zg,imii ozir do nevtralnosti in nevtralniih držav popolnoma. Celostne države ne prizinajo in poznajo doma nobenih ozirov in psiho logi čin o nujno so prenesle svoje nazore tudi na zunanjo, že celo pa m a vojno politiko. Zalo potapljajo nemške podmornice holandske in skandinavske trgovinske in ribiške ladje, cesto brez svarila, zato napadajo nemška letala celo nevtralne ribiške ladje, ko se niti ne morejo prepričati, kam plovejo in če isploh samo morejo trgovati z zavezniki, zato se apreletujejo nijihna letala, nad nevtralnimi deželami, ko da bi nevtralnosti sploh ne bilo. Zahteve celostnih držav do nevtralniih pa gredo :še dlje. Doma in e dovoljujejo kritike, zato jim seveda tudi ne gre v priklati, da bi smele biti kritizirane od zunaj. Ali da smo bolj natančni, samo grajajoča kritika je vse obsodbe vredna, pa če je še tako resnična. Hvala pa je seiveda zmeraj dovoljena, celo priporočljiva, pa če je je sama laž. še prav posebno naklonjenost pa zasluži neresnična hvala, če je ne samo nasproti celostniku neresnična,, torej prav za prav neinev-tralna, ampak če je še povrh nasproti njegovemu nasprotniku krivična, torej /še. enkrat n e nevtralna. Šele taka dvojna nenevtralinost postane zdajci po posebni celostni logiki prava nevtralnost.
III.
Pri visiem. tem je pa še neka stvar, ki jo le prerodi preslišimo v vojnem hruišču. To .popolno malotenje nevtralnosti velja namreč ,samo za male nevtralne države. Najmanj toliko, če ne več kakor te, trgujejo z zavezniki velike nevtralne države, Italija, Španija, Japonska. Toda če smo tu pa tam brali, da se je včasih kakšna japonska ali laška ladja zadela ob mino in potopi la, pa nismo nikoli slišali, da bi bila kaka nemška podmornica ali nemško letalo napadlo ali celo potopilo kako ladjo teh držav, lin če je nemški tisk napadal Holandijo, Belgijo, Norveško, da še ved-no trgujejo z Anglijo in da so zaradi tega nanev-tralne, o kakem, takem napadu na Italijo ali Ja-pan še nismo niti slišali niti bralli.
Neizogibno in neizprosno je mogoč iz teh dejstev en sam sklep, da namreč celostnost uipošteva nevtralnost samo toliko, kolikor stoji dejaniske moči za njo. In prav talko je'neizogiben nadaljnji sklep, tla postajajo bolj in bolj tudi demokratične, mednarodno pravo upoštevajoče države prisiljene, da se prav tako. ne ozirajo na nevtralnost, deloma zaradi obrambe, deloma da jih kršenje nevtralnosti z druge strani ne potisne v strategično slabši .položaj.
In tako bo nevtralnosti čedalje manj. Danes male nevtralne države skrbi samo eno: da bi n jih ozemlje ne 'postalo bojišče, kakor je bila bojišče Belgija v svetovni, kakor sta postali bojišče poljska in Finska v sedanji vojni! Ali z drugimi besedami: nevtralne hočejo ostati za vsako ceno. To
»Filozofske osnove Rosenbergovega nazora"
Dr. J. Janžekovič je napisal v 1.—2. številki 'letošnjega »Časa«, glasila Leonove družbe, večjo študijo pod gornjim naslovom, v kateri je prikazal osnove, na katere se naslanja ena izmed najbolj napadalnih in celostnih svetovnih nazorov sedanjega časa, obenem pa je tudi preizkusil njihovo trdnost in odpornost pod kladivom znanosti in filozofije »razuma«, da rabimo ta /izraz za filozofijo, ki še vedno operira z zdravim razumom, namesto s cenenimi 'surogarti zanj. Jz te študije prinašamo nekaj glavnih misli in dognanj, v katere je zajel tir. Janžekovič po stvarni analizi Ro-sen.bergovih naukov filozofske osnove njegovega nazora. Sedanja velika vojna namreč ni le spopad velikih narodov in gospodarskih sestavov, ki se bojujejo z vsemi razpoložljivimi sredstvi za nadoblast nad svetom, ampak tudi spopad filozofskih in svetovnih nazorov, v znamenju katerih so si ti, pa tudi drugi evropski narodi, ki zaenkrat še niso bili potegnjeni v voj mi vrtinec, zgradili svoje državne, kulturne in gospodarske sestave. Rasenbergovi nauki pa so ravno bistvena in osrednja sestavina enega teh svetovnih nazorov, borečih se za nadvlado nad svetom in človeštvom. zailo je prav in dobro, da jih poznamo, ker le tako moremo če že .ne prerokovati, pa vsaj zaslutiti, kako se bo končal ta gigantski boj. ki nima para v zgodovini človeštva, /lasti nam Slovencem, ki moramo hiti kot majhen narod vedno budno na straži za svojo narodno in kulturno samostojnost, je potrebno, da dobro poznamo tokove in struje ter nevarnosti, ki danes ogražajo morje, on katerem plove tudi naš čolnič, da poznamo sile, ki pretresajo Evropo in ji hočejo za dolga stoletja, mogoče za vedno vtisniti svoj pečat. Evropo, katere majhen, toda bistven del smo tudi mi. /ato ,se soodločajo v tem velikem boju tudi naša narodna usoda.
Izhodišče Rosenbergovega nazora.
/e samo izhodišče Rosenbergovega filozofskega sestava je po analizi dr. Janžekoviča — sicer 'popolnoma
pa seveda celostne države dobro vedo. Prav zaradi te skora j brezpogojne volje do nevtralnosti se coloistniiki talko malto ozirajo nanje. Zaradi nje tudi ne 'more priti do krepke, odločne zveze med njimi. In če razglašajo tri države od štirih skandinavskih, da hočejo Ibiti v rusko-finskem sporu brezpogojno nevtralne, ne pomislijo /prav nič, da s tem prav za ;prav samo vabijo Rusijo, da seže po njih, kadar bo opravila s finsko, in če ne bo posegla, ne bo piti. tem odločala, skandinavska nevtralna miroljubnost, ampak druge sile, predvsem pa zavest /nesposobnosti ruske vojske. Miroljubnost za vsako ceno postane prej ali slej zmeraj žrtev napadalca. Saj je še v zasebnem državljanskem življenju tako. kljub vsem obsežnim zakonom in kljub do podrobnosti izdelani upravi, ki naj pomagajo miru in pravici med' državljani do vel j a ve.
IV.
Male pa tudi srednje nevtralne države morajo torej računati, da bodo same zase 'upoštevame čedalje manj, še več, dai utegnejo navsezadnje postati zgolj predmet, s katerim si bodo velike celostne države poravnavale račune, iz tega spoznanja pa morajo izvajati nasledke. Vsaka zase pomeni malo. Skupaj že nekaj več, in če 'bi bila videti zveiza resno in trdna, bi bilo bržkone že daines 'marsikaj drugače. Toda odločujoča sila bi tudi v tetm primeru komaj postale, preveč iso zem-I je pismo razbite in oddaljene. Pa imajo vendar veliko mogoičost. Treba je že zdaj iskati zveze z makom ustečimi narodi, tudi in zlasti med demokratičnimi velikimi silami. Toda poudarjamo: enakomislečimi. V tem pogledu nam daje naj/novejša zgodovina poučen zgledi. Zveiza narodov je daineis samo še bolnik. Shirala je od1 notranje slabosti', od notranjih protisllovij. Kajti Zveza narodov je bila zasnovana, da odst rami silo iz meddržavne politike, da pomaga pravici do moči. tisti
v /skladu z Rosenlbergovim »talnim 'sklicevanjem na klic krvi, masproti iklicu razumu — polno razpok in zloženo iz popolnoma 'nasprotni j oči h si elementov.
Rosenberg-u je zadnja dokončna resnica o vesoljstvu, torej praipojav vesoljstva, njegova dvojnost, lo dvojnost predstavlja/ta »svet in kri. ali okolje in jaz«. Rosenberg zavrača momiste, tako materialiste kakor idealiste, ki hočejo razložiti vesoljstvo z enim samimi prapočelom, bodisi s tvornimi ali ■duhovnimi. Njemu je vesoljstvo 'Sezidano iiz dveh počel: iz sveta in krvi. ki sta si polarno nasprotni.
fz tega nasprotja se rodi napetost, iz napetosti boj, iz boja napredek. »Kri je seveda odločujoči čimitelj.«
Svojskost lin različnost krvi, ki pomeni Roscinbergu zelo obsežen pojem, ustvarja in oblikuje zgodovino sveta. Kri je Rosenbergu tisto zadnje, ki se dalje ne da več razložiti, iz nje izvira vse 'drugo: državne tvorbe, boji med narodi, znanost, pravo, /nravnost, lilozo-fija, verstvo.
Rosenbergu /pomeni kri duhovno stran vesoljstva, svet pa tvarino.
Obe tii prapočeli sta »strogo istočasni, med njima ni nobene vzročne zveze, ampak večna vzporednost«. To je po Rose/nbergovem mnenju germansko pojmovanje vesol jstva, v nasprotju z judovskim, ki mu je prapočelo samo eno: Bog, in svet božje stvarstvo. Dinamika vesoljstva pomeni po Rosenbergu vsakemu pravemu Arijcu »napor volje, ki ureja uporno brez-oblikov.no (var. ne pa stvarjamje iz nič«.
Roisembergov bog je »bog v duši«, je isti z dušo, ki je (kri, medtem ko uči krščanstvo, da sta Bog in duša raizilični bitji. Rosenberg zato očita krščanstvu, da je zmedlo pojem o Bogu. da je ločilo boištvo in osebnost, ju raztrgalo na dvoje ter ju postavilo drugega drugemu naisproti kot sovražnika. Človeka pa da je ponižalo v božjega sužnja.
Ko je je tako definiral pojem boga, se je lotili Ro-senbeng človeka, da ga razloži. Rosenberg razbije človeka v »osebnost« im v »osebo« ter v »poedinca«. Med prvima dvema ne more potegniti — ali ne zna. — ostre ločnice, medtem ko predstavlja poedinec« združitev obojega. »Osebnost je listo, kar odlikuje germanskega človeka. »To je praugamlka in prapojav germanske
prarvici, ki mora biti zmeraj ©naika za. velike in male. I’a je zate jeva la to svoje načelo že od /prvega dne, ko je .sprejemala v svojo sredo res demokratične države prav tako brezskrbno iu brez« programsko kakor (pripadnike in oboževalce sile. Količini je pod,redila kakovost. Državne sile so zato. kolikor sploh iniso odločevale v njej, vsaj hromile njeno dejavnost. Zato je Zveza narodov danes naprava','ki še. daleč i olik o ne šteje, kolikor je štelo prejšnje čase 'mednarodno razsodišče v 11 aaigoi,
I a 'bi male nevtralne države lahko začele s svojim delom. IVI vseim te,m naj bi pa še malo pomislile, koliko je 'njihiua današnja tako imeno-vama »«uverenosit« dejansko v redna, ko jim sunejo di nge države .predlpiisovaii.i cenzuro, uničevati premoženje in celo pobijati državi jame, ne da bi mogle zoper to kaj storili, če bodo stvari 'preudarile do konca, bodo videle, da mora hiti po-ve-zanos/t v prihodnji Zveza narodov vse tesnejša, kakor je bila doslej. To ,scv pravi, države se bodo morale odpovedati, delu, svoje oblikovne siivere- j nosti, da. zalo pridobe na /stvarni, vsebinski metod- / visnoisti. Veliko/britanska državna zveiza nami žc dane« priča, da je to mogoče im še iprav lahko mogoče. Kanada, Južna Afrika. Avstralija'— mar ni.su v vsakem pogledu d e jamsko vse bol j neodvisne kakor Danska, Holandska, Norveška? Majhen zgled uiegne bili pri tem prav poučen: katoliški Baski so pred nekaj leti iskali potov v ve« iikoibritasmkp »protestaniovsko zvezo, da se ubranijo pred u-e-din jem jeni nacionalnega »katolika« generala Franca.
Samo konfederacija,, državna zveza narodov in držav, ki mora sloneti seveda na za h oidno-e vre tipski omiki, nam kaze pot i/z /stiske. Zn hod no-e v romska' oimika/ pa pomeni spoštovanje pravice in oseh' nosti. pomeni i tudi zavest osebne odgovoru osti nasproti brezosebni, neodgovorni celostnosti.
duše.« Osebnost določa, Rosenberg kot »voljo plus mn«, im je »snovi /nasprotna, metafizično bit/nost v človeku predstavljajo moč, v ožjem pomenu pa notranja in neutrudljivo delujoča dejavnost notranjega bistva«.
Oseba je »gon plus razume in jo ,predstavlja človek s svojo telesnostjo.
Rosenberg se ne spušča v podrobne raizlaige gornjih definicij, ker isam čuti, da se razumsko ne dajo h ram iti.
Logično bi 'bilo, da bi podelil po vsem tenu svojemu poediineu« nesmrtnost. Ker tega vendar ne more, se izvije iz škripcev s tem, da ustvari posebno »plemen-t ko dušo«, ki doživlja vse osebe istega plemena, im predstavlja ta.ko včlovečena v 'poedinciih narodovo osebnost. Šele ta	duša je končno nesmrtna,	in	človekovo naj višje blaženstvo je v	tem.	da služi	.njej oziroma narodu, 'ki	ga oživlja.
Vendar ,pa sc	le izkaže, da	tudi	»/plemenska	duša«
ni nesmrtna, saj ni na iprimer nikjer več plemems/ke duše starih ■Grkov, kar isii Rosenberg prizna. <’e propade plenne, izgini e tudi plemenska duša.
Če je pa talko, — in Rosenberg prizna, da je talko,
— pa nam o/il 'duhovne sirarni vesoljstva isploh nič me o-turne. Nič? Pač, ,nekaj: življem je. Rosenbergu je ušel kratek stavek, do katerega pa, je neizogibno moral 'priti. Ta stavek se glasi: »Posameznik sc rodi in umrje, — življenje pa gre naprej.« I o je Rosentber-govo končno spoznanje im prizna/nje. Njegov svet se oilkriva kot 'snov in kri kot življenje.
S tem se je Ro,seniber.gov nazor konično razkrinkal 'kot pra.\ površen hiilozoizem, ki' se v tem koma/j loči oni marksiizimi. t udi po marksi/stičnem iiauku živ- j I j e n j siko počelo ni tvar, ampak dialektično nasprotje tvuri, ki /pa izhaja iz tvari in brez tvari ne more bivati. Pa se Rosenbeiig čudi. <la mu očitajo materializem.
Tako smo se vrnilii k iizhodiišču: Zadnje počelo vesoljstva pri Roseinbergu ni ne Bog me duša, murve oba tečaja, tvar in življenje, zemlja in 'kri, tvar ko trpni podlklaid. kri kot nosilka dejavnega, smotrno oblikujočega počela/, pravi dr. Janžekovič,
(Dulje prihodnjič.)
Izidor Koštr
nn •
Pred novim koledarjem
(Razredčeno in pospešeno nadaljevanje.)
Petek, I. 4. 1958. — »Jutro« ozna/menjuje pisavo »Slovenca« glede dr. Angjelinovica im akademije za »krokodilske solze«.
Sobota/, 2. 4. 1958. — »Jutro si mane roke nad nuisprotjem mod »Samoupravo in »Slovencem«. Le-ta je pisal, da je Blumova vlada pripravljala mobilizacijo v prid rdeče Španije. Samouprava pa trdi, dtai so te govorice laž in grda spletka, k.i so se tudi' prav hiltro izkazale kot zelo plitke in prav n'i>č uspešne. — Izve se ir/. »Slovenca«, da se je mudil v Belgradu Avgust Kuhar z Jesenic, urednik »Tovarniškega vestnika' PID«, in da je posredoval v ministrstvih za zidavo policijskega komisariata: na Jesenicah, za 'postavitev 'Stanovanjskih Iniš železničarjev in za druge tamkajšnje potrebe. Ker se nanaša ta vesit na včerajšnji dan 1. aprila, ni znano, če ji ne priltiee isii poimen. kot beležki »Jutra« o vnovičnem iiziidu »Doma in sveta« in o sestavku Luja Vojnoviča »Za sloven-
ske. akademijo \ Ljubi jami . — Dr. Korošec podpiše uredbo o ustanovitvi predstojiništva policije v Kranju.
Nedelja, 5. 4. 1958. — V 'notranjem tedenskem pregledu premišljuje »Slovenec o težavah srbske opozicije glede na vesti "o bližajočih se volitvah. Srbski d:e! opozicije, /pravi, je v veliki zadregi, ker 'sluti, da sc voli t ve zan j bržčas - ne bodo končale bogve kako"zmrrgm-ttn. V skupščini' MY'V/ senatu m govorniki JNS skoraj neprestano govorili o »Slovencu in ga besno napadali. JNS jo z vso Milo navalila na »Slovenca , ker vidi v njem najboljšega zagovornika politike 'din Stoj a/d imovi'-ča in dr. Korošca1. Nazadnje prinaša »Slovenec« še poseben brzojav čz Bežigrada, ki potrjuje domneve, tla mora zaradi zadnjega govora dr. Korošca v senatu JNS pričakovati svoj konec, drug brzojav pa iz Zagreba, o h udih bojih v dr. Mačkovem taboru, katerih vzrok je težko politično
stan je, v katerega jie zabredla HSS, 'ker se je vezala s sirlbsko opozicijo, namesto da bi i,skala st.il-kov z JRZ.
Ponedeljek, 4. I1938. — »Pomedeljiski Slovenec-: poroča o imenitne'm dbčnem zboru J KZ za L. julbljano-okolico, ki »e je vršil nezmano kje v Ljubljani v nedeljo dopoldne. »V zelo izčrpnem iu korenitem govoru jo g". 'minister dr. Krek Obračunal z vise m i spletkami zoper vlado dr. Sto-jadinoviča, ikaijti vsi mi Jugoslovani: Srbi. Hrvati in Slovenci moramo biti 'naravnost ponosni 'in srečni, da naša ulržavna butlja talko varno plove Pod 'modrini krmarjenjem predsednika vlade in njegovih dveh najožjih sodelavcev, gg. dr. Korošca in'dr. Spahe. Opoizici ja je z visemii mogočimi sredstvi poskušala škodovati vladii dr. Stojadi-noviča, ali naš narodi priznava in ceni vse diolbro. kar mu je storila sedanja vlada, zato pa: se spletke niso posrečile, temveč so klavrno propadle.« Ministra iso zborovalci za njegova krepka izvajanja nagradili z dolgotrajnim ploskom in ga skupno 'i- ndkaterimi drugimi navzočniimi z vzklikom itz-volili za predsednika okrajne organizacije JRZ kjubljana-oko'1'ica. — Isti list poroča sicer o slabili upih združene opozicije, češ da je bila udeležba na shodu združene opozicije v Gornjetrn Mila novcu, kljub napovedi, da 'bodo govorili sami šefi, neznatna. — Za župnika na lunj'icaih je postavljen kaplan Andrej Križman, duhovni vo-V ZZD im izdajatelj »Slovenskega delavca . Dr. Anton Novačan odloži mandat poslanca, pridobljen 5. V. 19"5. — V Bel gradu se 'selstame delovni odbor združene opozicije, da. kakor bo poročal »Slovenec« jutri, mrilo naprosi dr. Malčka', naj združeno opozicijo reši.
Sreda, 6. IV. 1938. — »Jutro« javlja, da bodo imeli pripadniki j RZ \ Sloveniji štiri različna znamenja: uradnega, )k'i ga je izdalo osrednji' vodstvo stranke, posdbno znamenje za. člene fan-lovTsikih odsekov in dekliških krožkov, poselimo znamenje členov Kmečke zveze in posebno znamenje členov ZZD kot slovenskega dela [ugorasa. 77 »Jli vatski dnevnik« zanika v glasilih JRZ raz-S||'jeiu(» vest, da je organizacija IISS v Prileisju ^•'Ostopilla v J KZ. — »Sarmoupra va« se jezi, ker
Irvatski dnevnik« ni ničesar poročal o krstu (orpedovke »Zagreb . — »Slovenski dom« poroča •z zanesljivega vinu. da bo »narodna slkupščina v predstojočeni zasedanju sprejela nove politične 2alko'iie, predvsem pa onega o volitvah poslancev I®. o zborovanjih in združevanj u: načrti so že
I zdelani in jih bo v kratkem proučil ministrski »vet.
Ut^k, ". IV. ,1938.	ISa,jvažnejša vest v
Slovencu« omenja, da je closeglu J .NS svoj ina-"lon v rdeči Španiji . — G j ura Jamkovič raizlaiga
sestanku JRZ v Relgradu, da se »državna' iin
II a rodi n a enotnost v demokratskem redu ne mo-'jpta obvarovati. če ni stranke, ki obsega celo jbžavo. Tako stranko pa imamo.
ratični, kjer demokracija ni ...
Pa demokracija škodovala državi in narodni enotnosti, niiisimo demokrati.« — Govor je točen posnetek izvajan j govornikov JNS v času med 1931
H' • ib v” cTa 1 v..>>-l.,lt!,u naštetih štirih znamenj JRZ v Sloveniji je »Slovenec« iz sdbe, češ ts ^k>mi puhlimi, namigavan j i i„ podlimi splet-. ainn hočejo dokazovati separatizem Slovencev 'n njihovo politično nezanesljivo zavezništvo —
Belgradu opravijo zadušnico ob obletnici smrti
dr. Milana Sr.sk i ca. »Slovenec« bo k temu, pripomnil, da so bili pod dr. Srskičevo vlado ko.n-fi:nirani dr. Korošec (na Hvaru, Hoteli Contiinem-tal). dr. Natlačen (v Bileeii), d.r. Kulovec im dr. Ogrtizelk, dr. Maček pa je bil postavljen pred Državno sodišče, obsojen im odveden v Sremsko Mitrovico.
Petek, 8. IV. 1938. — »Hrvateki dnevnik« napoveduje, da bosta šli I ISS in SDK z združeno opozicijo v 'bodoče volitve. To je izjavil dr. Šutej na sestanku delovnega odbora združene opozicije v Belgradiu.
Sobota, 9. IV. 1938. — »Samouprava« vprašuje dr. ŠUiteja — z oziram na- njegov govor v Trogiru
Mi srno derno-iva. kjer bi
^šluk Ferdinand:
Spomini na osvobodilne boje za Štajersko in Koroško v 1.1918-1920
(Nadaljevanje.)
Pri mostu smo odbijali, napadalce. Vsi simo |( 'j jali- kričali in bombardi rali z ročnimi gra-v ,ainiL pa kljub temu nismo prezrli nevairnolsti. s ’a,ter() je zabredel Govedič. Samo za trenutek ^ ^ mislil, če ne bi kazalo Govodiču 'poslati ne-$ v pomoč. Zavedali pa sem se nevarnega po-straže in sem jo moral žal takoj Opiu-i r. e* popisno me je zabolelo, ko sem zagledal, i:''f, medtem nmšim ibor j e n j em komaj pol stre-
• i. .	20 moz. ki iso 'bili na>-
»ašo It^ižo Pr' mOS,tU °'cl lrctj* slmni n«P«lde!i0
dvajs^n	7"
1 v,	. .Iv,ua,u rc*mivcx* >se rim ie
Mo sam junaško postav,! po robu. Toda prernjč
rejnoc.. Ker mu m, od oddelka ni srno mogli ,>o-
k; " T- 1m"k»1(lel 1 tev T°Jlh ■ nia^ošlteviln i h pušk
. .	S*
oem.i usmrtili.
nas bila lahko vse skupaj uničilo____________
•^vražniki lako rekoč pred našimi očm.i usmltir, edkmtni zdbodljab' z bajoneti so tenru proisito-^Ijnemu prvoboritelju za Radgono in svobodo ' "Ovemije končali, mlado življenje. v Sovražni oddelek, kateri',mn je paidel Govedič ^i'oke, se je po svojem, kaj malo junaškem delu s Govediča bi bili lahko ujeli in ne uismntili, j sitalli blizu in bili z zvezi s -svojimi glavnimi če-,‘Vn' —* ko je opazil, da smo medtem, ko je 20 ^govih mož premagalo enega samega Slovenca, n'- J^ostu premagali Slovenci pet do šestkrat moč-J^e njihove tovariše, raje umaknil nazaj proti
dne 3. t. m. — zakaj dosledno zamolčuje izraize kakor Srlb, Jugoslavija in jugoslovensko, in pravi, da ne ve, kak im rak tišči Hrvate in kdo zatira hrvaštvo, 'ko je že sam govor dr. šu tej a dokaz, da imajo Hrvati vso mogočo svobodo. — »Dellaivslka politika« prosi poslance, ki odklanjajo vstop v >. narodno skupščino«, naj gredo le tja, da dosežejo svojo izvolitev v odbor za novi volilni zakon.
»Slovenec« trdi, da je živel »general rdeče vojske Živko Topa lovi c' v nezakonitem zakonu s P ribičevi čem, Živkovicem, Uzuno vicem., dr. Kramerjem itd. in podčrtuje, da 'delavstvo, še pod nobeno vlado ni dolbilo tolilkšinih socialniih zakonov. kakor pod' vlado d'r. Stojadimoviča.
(Dalje prihodnjič.)
Opazovalec
Zmeraj ista lajna
Jugo.dovemsko-na'cio.na!ni »Narodni list« se parne tu je eipet. lceidaj nad združevanj em Hrvatov, ki mu seveda še malo ni všeč. Kajti za vselej fbo napravilo 'konec jugoslovenairskemu 'zajedavistvu in preužitkanstvu. »Nairodni list« seveda tega ne more priznati, zato pa pravi, da ni stvaren razlog, ki ga navajajo Hrvatje za1 to združevanje, češ da tako id e! a>jo. ker so bili v državi tlačani. Jugoslovani. da: so zmeraj ma -to odgovarjali, da more ‘iimo prava in resnična jugoslovenska politika privesti vse posebne želje Srhov na pravo mesto.
Tako pravo, pa še hudo pravo jugoslovensko politiko pa smo imeli v državi že dvajset let im bol j ko se je razvijala in več ko je je bilo, mainj je privajala vse poselbne srbske želje na pravo n 'ro, več je bilo takih posebnih želja, in hujši je bil oiiii.sk na Slovence in Hrvate. A in a j več je bilo takih posebnih želja in pritiska takrat, kadar se je jugosloven.stvo 'najbolj poudarjalo.
Siicer bi naj nam pa »Nairodni* list« raje povedal, zakaj niso začeli s tisto pravo im resnično jugoslovensko politiko njegovi ljudje takrat, ko so bili na vladi in so imeli moč. Poltem bomo šele vedelli iin videli, po čem so njihme nacionalne pridige.
Tudi to je vzrok .	.
Kakor znano, je nameravala izvesti poljska vlada lani široko zamišljeno agrarno reformo v ki zahodni polovici države, Iki je močno trpela, na
agrarni preobijudemosti. pri tem pa so zavzemala veleposestva; izpadu o velik del celotne obdelane površine. Ta. veleposestva so bila po večini last ncmiškili plemiških rodovin, ki so se začutile zaradi tega ogrožene, ne glede na to. da so bile podobne in celo še bolj korenite agrarne reforme drugod že davno izvedene.
Vsega skupaj je štelo za io agrarno reformo “fi.690 hektarjev veleposestniške zemlje. Od tega je odpadlo ma pozmanjslko vojvodlstivo 20.275 ha, na pomorjansko vojvodstvo 17.437 ha, na Šlezijo 743S Iuk ostalo pa; na druge pokrajine. Na Poiz-nanjiskem je bilo 60% te zemlje last 'nemških veleposestnikov, na Pomorjaimslkem 63% in v Žlezi ji 70% .	,
Vojna je seveda preprečila dokončno izvedbo nameravane agrarne reforme, in tako je ostala zemlja' last meniških plemenitnikov, ki imajo zda j
priložnost, da svoja veleposestva še bolj zaokrožijo. V Ncimčiji so varu i. vsaj zaenkrat, pred agrarno reformo, saj je znano, da je Nemčija ena izmed redkih evropskih držav, kjer se agrarna reforma' še ni dokatinila plemiških veleposestev, ki. dosegajo za naše pojme naravnoisl fantastične razsežnosti do 30.000 im celo do 75.000 ha.. To je nalsledek velikega vpliva, iki ga ima v Nemčiji še vedno prusko pleni sivo, zlasti v diplomaciji in armadi. Ta vpliv je ostal neokrnjen celo v dobi weimairske repulblike, ko je vladala v Nemčiji demokracija« Tem bolj je danes narastel, ko stoji Nemčija v znamenju plemenskih in krvnih naukov.
Banovinske podpore osrednjim znanstvenim ustanovam
Načelnik prosvetnega oddelka banske uprave g. dr. Sušinik nam je poslal glede na naš sestavek »Finančna podlaga slovenskih osrednjih znanstven ilh ustanov«, ki smo ga priobčili 23. II. t. 1. s Iedeče pojaismilo:
V članku >Finainčna podlaga'slovenskih osrednjih znanstvenih ustanov«, objavljenem v »Sloveniji« z dne 23. februarja t. I.. se pritožuje pisec. da so banovinske podpore osredn jim . znanstvenim zavodom iin društvom v Ljubljani v primeri s podporami 'drugim znanstvenim društvom, posebno mariborskim, prenizke. V podkrepitev te trditve navaja v članlku, da so prejela osrednja znanstvena društva 97.000 din proti 95.000 dim, ki so jih prejela, druga znanstvena društva izven Ljubljane. Navedene številke niso točne oz. je račun pogrešan. V resnici so prejele iz tekočega banovinskega preračuna, osrednje znanstvene ustanove in društva v Ljubljani z všteto Narodno galerijo ter z Znanstvenim im Slavističnim društvom 227.000 din podpor iz v članku navedenih, njim nam cin jenih postavk — nasproti vsem drugim znanstvenim ustanovam in društvom v ostalem delu Slovenije, ki so prejele skupno iz vseh naštetih postavk le 95.000 din. Tudi iz enakih drugih postavk so dobile ljubljanske ustanove doka j več podpor kot ostale.
V nadaljnjem je res, da je prejelo Muzejsko društvo v Ljubljani 20.000 din (nevštevši še izredne podpore 2000 din), Muzejsko društvo v Mariboru pa 25.000 din. Treba pa je upoštevati, da je imello Muzejsko društvo v Mariboru s selit-
svojim, namesto da bi nas bil napadel, kakor je bi! namenjen.
Tako je nesreča nanesla, da je od peščice mojih najožjih radgonskih sobojevnikov, ki so' vsi zunaj treh z menoj vred. lahko govorili o sreč is bil najbolj prizadet junak Govedič, ki sem ga vedno cenil ne samo kot imenitnega vojaka', temveč tudi kot značajnega človeka lepih lastnosti.
Smrt slovenskega občinskega gerenta Matije Pinteriča. — Knjiga o trpljenju radgonskih Nemcev.
Slovenski Narodni svet in Deželna' vlada za Slovenijo sta kmalu potem, ko smo zasedli Radgono in radgonski politični okra j, v občini Žetiinei blizu Radgone odstavila politično nezanesl jivi ter nam nenaklonjeni občinski svet z županom vred ter 'imenovala tamka jšnjega posestnika, narod.no-za ved nega Slovenca Matijo Pinteriča. To imenovanje seveda uri ugajalo Nemcem ter nemško-mislečim rlbčamoim. Najbolj je to prizadelo radgonske gospode, ki so se vrteli okoli dr. Kammi-kerja. Pinteriču so vedno na skrivnem im očitno grozili, češ da bo svoje 'slovensko županovanje še drago plačal. Pogumnega; in značajnega moža', kakor je bil Pinterič, to seveda ni begalo. Računal je z našo vojaško zasedbo ter kakor marsikdo veroval vestem, ki so jih takrat širili naši Ijmdje v zahrbiju, da dolbi Slovenija oziroma* Jugoslavija tiste imeje, kakor jih bo is a n ni ž('lela, in celo še več kakor ibo zahtevala. Oipravljal je občinske jTosh'svoje, v olbmejnem pasni ležeče občine, vestno in natančno.
V noči. ko so izbruhnili oboroženi boji za Radgono in je Pinterič doma nič hudega sluteč mirno sipal, so napadalni sovražni oddelki nadporočnika Hansa Mik la korakali proti Radgoni.
V trdnem prepričanju, da lahko uničijo našo posadko, so kar tako mimo grede po barbarsko ubili .spečega gerenta Matijo Pinteriča.
Skozi okno Pinteričeve pritlične hiše so M*i-klovi vojščaki vrgli ročno granato, brezdvoimno po navodilih dobrega poznavalca hišnih razmer pri Pinteriču, in merili tako pravilno, da je padla naravnost na spečega gerenta. Siromak se je, ko so razbili šipe na oknih sicer prebudil, pa še preden se je v temi zavedel, kaj se godi. je granata, ki ga je zadela na noge, eksplodirala.
Kaj je to nedolžnemu Pinteriču prizadejalo, ve najbolj tisti, ki. pozna učinek takega orožja. Hudo razmesarjenega, posebno na nogah, ki se, rekel bi lahko, skoraj nista več držali telesa, so ga pozneje, po zaključku prvih bojev, ki so Mi-klovim oddelkom prizadeli odločilen poraz, prepeljali v bolnišnico, kjer je naslednjega dne v velikih mukah umrl.
Pokojni Matija Pinterič je bil prvi slovenski župan, ki je v času osvobodilnih bojev v letih 1918 do 1920 kot občinski funkcionar, me da bi bil vojak ali pa udeleženec oboroženih spopadov, padel zadet od sovražnega orožja za svoj narod in domovino.
Primer Matije Pinteriča nazorno kaže, tla je način, ki so se ga posluževali nemško-avstrijski napadalci v Radgoni, čisito drugačen, kakor je bil na primer naš zoper nam nenaklonjenega radigon-s*kega podžuipana Kamnik er j a. ki je imel za nas, kot naš politični in državni nasprotnik, veliko bolj kosmato vest, kalkor skromni Pinterič za radgonske Nemce. Za Kaminikerja sem, kakor že zniuno, skoraj ob is umu času, ko je slovenski župan Pinterič ležal brez nog v smrtnem boju. pod-vzel vse. da sem ga rešil smrti, čeprav so i*z njegove hiše streljali na nas. (Dalje prihotlnjič.)
vi jo muzeja) v zadnjih dveh letih iszredne stroške z adaptacijo in opremo prostorov. Poleg teiga pa ne prejema Pokrajinski mnzej v Mariboru ni-kakih drugih banovinskih podpor, kot jih je sicer deležen Narodni muzej v^ Ljmlbljuni. ^	.
Trditev v navedenem, članku, da ni prejeli Na-rodlni muzej v Ljubljani iz postavke za odkup umetnim, znanstvenih zbirk, umet11 o-obrtni li predmetov in starin nobene podpore, namreč ne drži. Prav iiz navedene postavke je podprla kraljevska banska uprava ljubljanski muzej iz tekočega pre-računa na zakup starim in umetnin dvakrat, in sicer 21. avgusta 1939 in 5. septembra 1939 s skupnim zneskom v višini 45.000 din. Poleg tega pa je bilo nakazanih Narodnemu muzeju v Ljubljani dne L junija 1939 za arheološka izkopavanja še ?()()() din, medtem ko ni prejel mariborski muzej iz obeh navedenih postavk prav nobene podpore.
Po teh pojasnilih lahko pač vsakdo presodi, za koliko je v navedenem, članku iznesena kritika utemeljena.	^
Še enkrat »Finančna podlaga slovenskih orsednjih znanstvenih ustanov'1
Sestavek »Finančna podlaga slovenskih osrednjih znanstvenih ustanov«, ki je bil priobčen v našem listu dne 23. februarja t. I. ni povsod naletel na pravilno razumevanje. G. ban. arhivar Franjo Baš iz Maribora nam je pisal pismo, v katerem poudarja, da osrednje slovenske znanstvene ustanove v Ljubljani ne zasluzijo zato veic podpor, ker jih dobivajo mariborske znanstvene usitanove toliko in toliko, ampak zato ker jih potrebujejo oz. zasluži jo, dalje da je primerjava Muzejskega društva in. Zgodovinskega društva v Mariboru ,skupaj z Muzejskim društvom za Slovenijo neprimerna, ker omenjeni mariborski aruštvi izvršujeta naloge kot jih v Ljubljani Muzejsko društvo za Slovenijo, Narodni muzej, mestni muze j im pa se viseuci liska knjižnica. G. arhivar Fr. Baš je poudaril tudi, da je žrtvovala za novi mariborski muzej, ki ne dobiva nobene podpore od države, v zadnjih letih okoli 6 milijonov dinarjev mariborska mestna občina sama, ki tudi sama vzdržuje, knjižnico z nad 40.000 zvezki.
Poudariti moramo, da srno mi, ki se od vsega začetka zavzemamo za okrepitev ,sloveiniske skupnosti, zadn ji, bi bi naim samo na misel moglo priti, da bi maliti ali pa podcenjevali znanstveno in muzejsko delo v Mariboru. Gotovo zaslužijo mariborski znanstveniki kakor tudi mariborska: mestna občina popolno priznanje visetga 'slovenstva. Še več pravimo in to iz prepričanja: za veliko delo, ki ga opravljata Muzejsko in Zgodovinsko društvo v Mariboru, je prejeta podpora mnogo premajhna. Ne torej zaradi lepšega, ampak iz prepričanja je zato naiš omenjeni sestavek h koincu omenil, da mariborske znanstvene in muzejske organizacije sedanjo banovinsko podporo zaslužijo'. Nam je šlo le. za to, da tudi osrednje slovenske znanstvene ustanove dobe tako finančno podlago, da bodo mogle dostojno predstavljati slovensko znanost pred svetom. Gotovo bi bil slovenski Narodni muzej v Ljubljani vse drugačen kot je, če bi n. pr. ljubljanska mestna občina alli pa kdor koli. drugi — ne gre pri tem za eno alli drugo javno korporacijo, ampak za finančna sredstva sama — vsaj nekaj tistega žrtvoval, kakor je žrtvovala mariborska mestna občina, za mari-
borski muzej. Sicer pa ne gre samo za slovenski Narodni muzej, ampak za vse osrednje znanstvene ustanove v glavnem mestu, Slovenije, kjer je sedež na j višjih slovenskih kulturnih zavodov. Narodni muzej v Ljubljani je iz postavke banovinskega: preračuna v letu 1939/40 v znesku 155.000 din (odkup umetnin, znanstvenih zbirk, umetnoobrtnih predmetov in starin ter umetniška izpopolnjevanja), prejel res nekaj gradiva za zbirke, 'ki ga je pa nakupila, banovina sama in odklopila, potem Narodnemu muzeju. Vendar je Narodni muzej« od države itd. veliko premalo podprt, da bi mogel svoje vseslovenske naloge izvrševati tako, kakor bi bilo treba. V našem sestavku »Finančna podlaga osredtijih slovenskih znanstvenih ustanov« so navedene s številkami vse dotične postavke iz banovinskega preračuna za leto 1939/40 ter se je pripetila računska pomota le za toliko, da bi bilo trelba prišteti k vsoti 97.000 din, ki so jo prejele ipo imenu naštete znanstvene organizacije, med katerimi je omenjena tudli vsciučiliiška knjižnica, še znesek 25.000 dinarjev, ki ga je ta knjižnica prejela. Prispevki iz drugih posvtavk, ki so jih prejele osrednje znanstvene organizacije, pa niso posamič iz banovinskega preračuna razvidne in zato pisatelj našega sestavka zanje ni mogel vedeti.
Sicer pa je v našem sestavku bilo h koncu omenjeno, da bo tudi vprašan je slovensikih osrednjih znanstvenih ustanov rešeno do kraja takrat, kadar in čo bomo Slovenci 'sami razpolagali s svojim denarjem in ko bo Slovenija finančno .samostojna,
Besarabija
Preieli smo od našega stalnega naročnika pričujoči dopis, ki ga radi .priobčujemo, da se sliši .tudi druga stran, tem bolj, ker osvetljuje pravilno imperialistično ipo-I it i lot» Rusije. Seveda tudi prav nič ne dvomimo, da so iiavajane številke uradne. Samo v njih no resničnost dvomimo spričo romunskega terorja nasproti ineromunskian narodom najmanj toliko, kakor smo zmeraj dvomili na .primer v resničnost avstrijske statistike, ki je koroških Slovencev utajila za dve tretjini.	Uredništvo.
V letošnji 7. številki »Slovenije« je iizšel članek »Mej.slovanske zablode«. Vem, tla je samemu člalnlkarju, kakor tudi »Slovenij'i« 'i'n n jenim bralcem zai resnico. Zato mli dovolite nekaj besed o Besarabiji, za kaitcro člankar metnii. da. je ukra lica deželi a,
64%. Ostalih 36% odstotkov je razdeljenih na Ukrajince 10, Jude 10, Ruse 5, Bolgare 4, Nemce 3 im druge 4. Po virih romunskega podpolkovnika Verdeišuja je od 2,865.400 pirelbi valcev Besarabije 56.2% Romunov.
Potemtakem ruske zahteve po Besarabiji niso opravičene, čeprav «'o že stoletja' stare. Njih gonilna moč ni bilo ukrajinsko prebivalstvo Besarabijo, ampak imperialistično prizadeve carske Rusije za Carigradom. T.u. je tudi treba; iskati pojasnil za rusko varilstvo nad balkanskimi kristjani, in za njeno vmešavanje v balkanske zadeve do svetovne vo jne.
Pni h odi sovjetov na, oblaist ni pri nesel nobene spremembe v lej stvari. Že samo dejstvo, dal se omenjena sovjetska: republika imenuje »moldavska«, a me romunska, odkriva namen, dlai iso sovjeti ob priložnosti začno potegovati zn zatirane »Moldavce im. da se tsmdetiski zigleid .ponovi: v sovjetski izdaji. S tem bi isovjeti dloispeli tudii tukaj do Karpatov, medtem, ko se jo carizem zaustavil (seveda: ne prostovoljnim) na Prutiu.
Za nedovolj obveščene bralce še to-le: Moldavija je zemlja medi Prutoim in Karpati im je do 19 It) z V laško (zemllja mod Donavo im Karpati) in Dobrudižo (med ustjem. Donave iin Bolgarsko) sestavi j ala Romunijo. Moldavija je 89.9% romunska, Vinšku 97.7%. a Dobrudiža 44.5%. Danes je v vse j Romuni ji, kakor že prej povedano, 407.800 Rusov im 582.000 Ukrajincev. (Vse po romunskem podipolkovniku Verdešu.)	Vaš naročnik.
ili zaolski
Narodtioistna stika v Besarabiji je zelo pestra, pa tudi neenaka. Jug je pravi mozaik. Tu se nahajajo mešane turške, gagauzke, bolgarske, ruske, ukrajinske, nemiške itd. vasi. Sredina Besarabi je je povečini romunska,: narodno ozeml je sega tu o čez D n jeste r in zajema tamkaj »Moldavsko bilka z nad 500.000 Romuni. Judov
•ni
ce
sovjetsko repu	v
je -neverjetno veliko: trgi im cela podeželska mesta ,so popolnoma judovska. Severni del Besarabije kakor tudi severoizahodmi del Bukovine je ukrajinski. Glede Judov je slika ista ali, pa celo hujša. Seveda je rusko goispoisivo (od 1812 do 1917) zapustilo., posebno v večjih mestih, mnogo sledov. Od 407.800 Rusov, kolikor jih je v Romuniji, jih živi 50.7% večinoma v bosarabijskih mestih.	,
Težko je točno povedati, kakšno je številčno razmerje narodov v Besarabi ji. Po nemškem viru (Mayerjev leksikon) je
Zemljevid slovenske zeml je
Pred nekaj tedni, simo (poročali o zemljevid11 »Slovensko ozemlje . ki podaja pregled našega ozemlja in njegovega prebivalstva v prejšnjih in sedanjih časih. Na kratko podaja na hrbtu zgodovinski pregled «lov'onistva, za, uvod pai tudi kratko' statistiko slovanstva. Te 'dni je iizšla že tretja izdaja. Ker ima namen, vzbujati našo narodno samozavest, ji želimo, da dioživi še prav mnogo izdaj in da jo bo imela kedaj sleherna slovenska hiša.
Sokol na Hrvaškem
Hrvaška samostojna vlada je odredila, da Sokol poslej na Hrvaškem ne bo več privilegirana državna organizacija, ampak navadno zasebno društvo kaikor vsako drugo. Zaradi tega je začel Sokol med Hrvati seveda 'zgubljati na čle'nisitjCfer ki ga že doiste.) ni bTlo prevet*, kajti 11 m arjčTžan.1 kol centralistično organizacijo niso nikoli, marali-
Nemški komisarji v čeških podjetjih
Protektor -Češke, je odredil, 'tla. mora imeti vsako '.podjetje na Češkem, ki ima na. leto vsaj za trj milijone kron prometa in ki je v rokah Čeha ah Juda, nemškega poverjenika. Tako so prišle tudi že večje trgovine in celo obrti pod nemško nadzorstvo. Hkratu. pa je s teim po eni strani preskrbi jenih precej nemških ljudi, po drugi pa po-množeno nemško preibivaJlstvo im s tem nemški vpliv na: Češkem.
J.U'1 JI. J O Ue:ill>	>	»	ir,	_	,	r	•	1	1,*	n
Romunov v Besarabiji Urednik in izdajatelj: Vitko K. Musek, Ljubljan«
Janez Kocmur:
Brez naslova
(Nadaljevanje.)
Armič je nekako užival, kadar je mlatil. »Stolpi sem, fantiček,« je dejal z nekakim mačjim sme-šk orni, pcmiignivši z melzitncem. »Stegni rolko, gr-davž, da vidim, če je umita. Še bol j! Kaj jo umikaš? Tako,« in je oplazil. »Aaauuu! Boli, kaj? Nič au! Stegni jo še enkrat...« Plazil je tudi po plečih in bedrih, da je žrtev odskakovala. Neredko jo je zgrabili zadaj kakor mačka, položil preko kolena in odštel vsoto, ki se mu je zidela zaslužena. Bolj ko žrtev je obračal na sebe pozornost razreda učitel j s kremženjem. obraza.
Kot posebno hud strahova le c je bil na glaisu Capuder. Vitek in droban je nosi! ozek žaket, črna brada ga je delala podobnega severnemu ribiču. Nenavadna zunanjost ga je delala boli j hudega kakor je bil v resnici. Mazanje je spremljal tudi on s kričanjem, kadar je bil posebno jezen, ni pa delal neumestnih opazk. V splošnem je bil preveč resen, skoraj zapet; ni se znal približati učencem.
Resnici na ljubo bodi podčrtano, da se ni pretepalo kar talko, meni nič, tebi nič, vsak dan. Pogosto so minuli celili tedni brez palice. Udarci so sledili šele po večkratnem brezuspešnem opominu, če je neminnež motil pouk.
Zelo redko so prijeli za palico Frane Bahovec, Anton R a n z i n g e r in Andrej Ž u m e r. Nikoli niso tepli Franc Rak tel, j, Ivan Kruleč, Franc Pavlin in Alojz Sachs. Slednji je prijemal za palico samo prvo leto: pozneje ne več.
Rad pa je lasal in dajal zaušnice tudi zaradi neznanja veromritelj Janeiz Smrekar. Prijel je za tiste .za ušesi, »ta sladki« srno jim rekli, potegnil parkrat krepko sem in tja, in ko je m ilh m la glava v 'pripravno smer, je lopnil s plosko dlanjo. Zaradi tega sva si. ga Albinom P re pe I u h o m, že po šoli, privoščila v Delavcu . Dopisu, sva da la bobneč, naslov:	Tortura	—	izobraževalno	'srcdi-
stvo . ..
Učiteljev, prišedših na solo v devetdesetih letih, ne omenjam, li so bili po večini novodobne j šib nazorov glede vzgoje. Eden teh pa je imeli navado, da ise je postavljal za nadzornika tudi drugim razrednim, ustavi jat je tuje učence: za vsako mn loto. pogledoval ob odmorih v tu je razjede in podobno. Nekoč je pokaral 5 c razred zaradi nemira: na vprašan je, ika j je delal v razredu, smo povedali učitel ju. Ta. Alojz Sachs, se ni mogel vzdržati., pa je vzrojil: »Na j se briga za svoj razred!«
Kruleč in Sachs sta bila zaradi izrednih vzgojnih .sposobnosti premeščena, nrvi na državno učiteljsko vadnico, drugi na šolo deželne prisilne delavnice. Res so bili za to še drugi razlogi, toda sposobna, sta bila vendarle. Izvrstna šolnika sta bila. tudi, Razinger im Žumer.
Šola na Cojzoveni grabnu je bila na glasu ene najboljših šol na Slovenskem. Vanjo so pošiljali otroke tudi z dežele, celo iz Šla jorske in Primorske. Na posebnem glasu sta bila tretji in četrti razred; prvi zaradi1 metodičnega1 uvajanja v nemščino. drugi koit izvrstna nrimmvljalnica zn prestop na: srednjo šolo in učiteljišče, šola je olbilo-val.a na: nazornih učilih, imela je zlasti mnoigo stenskih tabeli, ki so jih naredili učitelji' sami.
V.ui razredi so imeli vzporednice; nekateri
celo po tri. Kljub temni: so bili zlalsti nižji prenapolnjeni. moje. dni je štel sleherni nad 60 učencev! Ko me je že odrastlega gnala radovednost, ogledati si prostore, kjer sem zajemal prvo modrost, sem se zgrozil, kako je bilo mogoče stlačiti vanje tolikšno množico otrok, večkrat znojnih in premočenih. Postalo mi je jasno marsikaj* Starši, varuhi im hranilci, Ivi iso se brigali za napredete svojih otrok, so po večini odobraval' telesno ikaizen, kolikor niso sami skrbeli za to, da so se učili tudi doma.. Čeisto iso prihajate matere, posebno nezalkonske, im rejnice: »Kar dajte ga, če zasluži. Oče jo tak in talk, se ne briga: jaz iseH) pa: preslaba, mene ise ne bojli. Zgodilo ise je tu* 1 narobe, da jo prišel oče: »Mojega nima pravic^ nihče drugi' kakor jaz.« Pomagalo je, učitelj ga ni več dotaknil.	_	.	.	.<
Na sploh šola med širokimi; množicami m m1* pril;j ubl jena. Najbolj slabo mnenje o njej 'imeli starši slabih učencev. Doraščal iseim. v izrazito delavskem okolju, pa sem videl iin stiwaii marsikaj, kar me mi spodbujalo k učenju. Mirja starša sta ise zelo brigala zame; toda kaj pomaga •vsa uk ib zoper vplive, prihajajoče po nešteti n kanalih! Svoje storijo tudi boj za vsak elan J J kruh, pomanjkanje časa, prevelika zaverovano«! v lastne otroke in .nevednost.
»Ne vem. čemu po potrebni zgodovina, zemljepis in risanje? Saj tega ne bo nikoli potrdbovak Dosti je. če zna brati im pi»ivti,« san slirsal neMe-tokrat.' Prihodnjič so bili na: vrsti slovnica, dopiis, petje, kjer je pač bil slab red. I ri mej doma niiso bili tega mnenja, dokler nisem l><" v tretjem razredu. Svoj nazor je spremenila i • mo mati, a še tu najbrž samo zato, da me zavaruj
P'«1 l"clairci'	„,;l„wl.niič’.)