PLANINSKI VESTNI K GLASILO PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 1949 LETNIK V. - XLIX. 2 &&sssssgassssgsts aaoeiaoj v ženevi, str. 61; Knjige, revije, str. 63. P " Planinski vestnik je glasilo Planinske aa„.nil. . . . zveza, urejuje pa uredniški odbor. Revija izhaja «Hr» . ^ ,meam""" po dve številki sknpaj. Članki in . kl0' ^ p0,rebi » """P«* .lasi,o Planinske z4'e ££„^ upujie voasovnice v PREDPRODAJI »PUTNIKUC '«5r Ijeiame: LJUBLJANA, ..Tyrfeva a. (hotel. Slon), tel. 34-72 ao-.i MARIBOR, Trg Srobode tel 20-97 ? ' CELJE, Stanetova ul. ij, tel. 346 BLED, Park hotel, tel. 245 KRANJ, Blejska ce$ta, tel. 172 NOVO MESTO, Glarni trg, tel. ,0« JESENICE GORICA SEŽANA ... Svetla zarja zlati z rumen'mi žarki glavo trojno Snežnikov kranjskih siv'ga poglavarja OB STOLETNICI SMRTI DR. FRANCETA PREŠERNA 8. februarja 1949 Pogled nazaj in naprej 1 i l-n P VI) Celic na 4. občnem zboru društva. Govor Tincta Orla, predsednika 1AD UMje, n Ko otvarjani po osvobodi^, prej ugotoviti, da se je plamnstvo z a ie 'glo vsako Sobi raz\eseljivo razširilo naših alpinistov pričakovanje, obisk na, i po,opnkS j dimo isto in imamo zato se svojo utrditev. Tudi mi smo dolzf^družbo. Bilo bi na-vecjo pravico, sa imamo v rokah vzNod taJS^je „ihanjc kot je stepate bil bi neodpustlj v grel ce tetako mo o»o ^ ^^ vensko planinstvo m alpm.stika v sebi mi ur, ^ inla(|in|; s miselnosti, če bi ne po,naga oobbkmta.» UBtvarjajoča tistim dletom, te mu ga Utegoricn. daje planinstvo je „ajvečji preobrat v h pojaC v zgodovini človeštva prav za prav eden najmlajših kult rm poja 6 elementov za jn ima v svoji klasični tradicij._ tobkov ^dbujaj ^ zllorl, nc današnji čas, da bi bda se posebna škoda, ce m bi povdarili. Poteg tega ^i skrC l^tro.unno in z veliko raož Id so se s ^ žc zaradi mladosti pojava, pogledu imenitnejši h, v alpinizmu pome 1. p ™' ^ J drfll. Tume, klenega moza, k. se je ped1 pol f'2,nskem narodnem sla akciji odločil za Majnaprednej. taho. s (lav.,in,i razvoju, za delavsko gibanje m W ^ £a|e£vo, čez steno 40 leti med prvimi prodrl skozi ukleto zlatoro o j „a «Ste nesrečne poteze generale 1 tu 19?8^SS^H ^ i5o letni :?-sa t ^ spremembe v svetu so zagrnil JP nistlke In spl°»ne družbene ^ jih .je imel človek s h°o "o ^ ^ffiSS'^ mora torej tudi pri preučevani,? „ • dialektične metode se se je že nekaj elLkov ™SfifJ™ P"3"0 p0tr SeoIog geograf je »i bil sploh o * £It vaI r, Kakor nam Je je bil se osnova ekonomskega življenja, tako nam je alpinizem s planinstvom ostal kot šport iz predzadnje velike spremembe človeškega življenja, iz prazgodovine kapitalizma. Vendar je velika razlika. Planinstvo in alpinizem sta se komaj sto let po prvih sistematičnih, v prvi vrsti družbeno koristnih pohodih v gore spojila z rastjo notranje kulturne, idejne in socialne problematike buržoazne družbe. Že geslo samo ..Kjer je volja, tam je pot" kaže pritegnitev etičnega momenta. Etika s tem geslom se je sicer pokazala kaj kmalu kot razredno bojno sredstvo, saj je opravičevala gospodarski liberalizem t. j. svobodo buržuja pri izkoriščanju proletarca in razlaščanju kmeta. Surovi boj za obstanek. makijavelizem 19. in 20. stoletja, je s takimi gesli prikrival resnico in krhal meč resnici. N ic ni čudno, ce se je v alpinizmu tako jasno kot na kateremkoli področju v buržoazni družbi pokazal nacionalistični moment, saj je nacija kot sociološka kategorija nastala ravno z razbijanjem fevdalnih gospodarskih enot in njih povezovanjem v narodno celoto. Prav tako ni čudno, da so Nemci prispevali v planinsko-alpinski muzej nacionalni šovinizem, saj sta tako mnogonarodnostna Avstrija kakor imperialistična Prusija mogli vzdržati samo v tem primeru, če se ne reši nacionalno vprašanje cele vrste evropskih, posebno slovanskih narodov. Hazmeroma zelo zgodaj so gore stopile v literaturo ne samo v potopisih, marveč kot okolje, kjer je človek najlažje izražal nejevoljo nad obstoječim redom. Zato se je že zelo zgodaj, pred več kot sto leti, začela borba med navadnim planinstvom in alpinizmom. Alpe naj bi ohranile obraz brez vzpenjač in potov, da se obdrži pribežališče, nekaka redukcija za pravega, dobrega človeka, ki si ni umazal rok z zločini vladajoče družbe: .,Protest proti neodkritosrčnosti, hinavski družbi je bil enako močno gibanje alpinistov kakor iskanje lepote in športnega užitka. To je bil od vsega početka napredni element v alpinizmu, ki ga podčrtava vsa planinska literatura. To ni samo rusojevska pot v prvobitnost ali na videz sama po sebi vzcvetela rožca poezije Sturma in Dranga, marveč izraz človeka, ki mu je buržoazni red izpod-nesel ravnotežje hi ki išče z obsodbo krutih nasprotij v vladajoči družbi vsaj notranje pomirjenje ali nekako rešitev za sebe. Nič ni čudno, če se je težnja za prvotnostjo z elementarno silo pojavila ravno pri človeku v taki družbi. Silni razvoj proizvajalnih sil je oklepal človeka v vedno večjo stisko, namesto da bi ga spraščal. ga kulturno, duhovno in materialno osvobodil. Kar je bila v ekonomiki težnja za uničenjem strojev, kakor da bi bili oni prinesli človeku prokletstvo vseh nasprotij kapitalistične družbe, tako je bila ta težnja za prvotnostjo, pa četudi le v planinski ogradi, eden izmed izrazov nezadovoljstva nad krivično družbo. Brez dvoma na ta ali oni način se ni moglo ničesar spremeniti. 7.C Bvron, veliki pesnik svobodne človeške osebnosti, nam je enega svojih Najznačilnejših junakov. Manfreda. postavil v osrčje gora, da izdcklamira tam svoj žolč nad Evropo svete alijanse. v meglo, cefrajočo se nad prepadi. Tudi Ibsen. veliki mračni kritik stebrov meščanske družbe, je skoro sto let za Bvronom postavil v zadnjem svojem, naj-pretresl j i vej sem delu dejanje \ svet štiritisočakov in v tem okolju prišel do največje resnice, da je življenje polno, pristno, prirodno. osvobojeno življenje največja vrednota. 3* 35 Gore so povezane ne samo z znanostjo, z odkrivanjem sveta, z občudovanjem njegove lepote, marveč tudi z ekonomskim, socialnim razvojem človeka in z dejansko kritiko tistega ekonomskega in družbenega pojava, ki je alpinizem prinesel s seboj. Tudi v 20 stoletju, ko v planinstvu in alpinizmu ni več tako očiten njegov nastanek, ko je živel kot prava nadstavba v družbi, še vedno lahko govorimo o tej kritiki in celo še z večjo pravico. Razvoj slovenskega planinstva in alpinizma sam samo potrjuje zgornje utemeljitve. Zakaj ni slovenskih turistov sredi 18. stoletja? Stanič in Vodnik sta osamljeni prikazni, čeprav zanimivi, ganljivo prizadevni kakor ves naš prosvetljenski rod. Saj jima je manjkalo pri vsem naprezanju tistega, kar je tujec imel in množil na naši zemlji z našim trudom t. j. materialnega temelja. Tako je n. pr. pri Vodniku njegova hoja na Triglav prav tako odvisna od fevdalnega industrijalca Zojsa, medtem ko njegov Vršac ni samo izraz njegove prosvetljenske miselnosti, marveč predstavlja prvi, zgodnji izraz naše planinske ideologije. Minilo je več kot pol stoletja, predno se je v slovenskem meščanstvu in malomeščanstvu nabralo toliko sile, da je poseglo v svojo gorsko zemljo s pohlevnim romanjem. In tedaj se je pokazala kakor povsod drugod tudi tu vsa slabost našega nacionalnega življenja. Naših mest, izhodišč za planinstvo prav za prav ni bilo. Sredi 19. stoletja ni bilo še pravega slovenskega središča, ker tudi ni bilo nikjer prave koncentracije slovenskega kapitala. Prave, velike slovenske buržuazrje ni bilo. Kolikor pa je je bilo, je prihajala pod vpliv reakcionarne, na pol fevdalni} ječe narodov, Avstrije. Ljudje, kakor Prešernov prijatelj Smole, pa so bili na redko sejani hi še te je zdrobil pritisk močnejše nemške aristokracije in birokracije. Ni torej čudno, če je v letih, ko se je ustanavljal nasproti Turnvereinu Sokol, ko se je ustanavljala Matica Slovenska. skratka, ko se je manifestirala na raznih področjih napredna mladoslovenska družba, nastopil tudi Kadilnik, slovenski trgovski pomočnik. član NA. A. D. V tem času torej nismo mogli postaviti kakemu Dežmanu moža vsaj takega kalibra. Slovencem je pot v gore pokazal — Nemcu navkljub, čeprav ga je posnemal — človek „aus dem Diener-standc '. kakor je rekel Prešeren, ko je presojal slovensko družbo. Sele leta 1893 sc je'ustanovilo SPD. Poglejmo, kako govori o tem znamenitem dogodku Turna: Povod so dali trije mladi hribolazci pod imenom i:i; a. ji: Hauptman. Korenčan in Škof, trgovski sotrudni i. ki so po vzgledu' Franca Kadihiika pohajali ob nedeljah na gore. Srečali so se bili na Zabreškem Stolu nad Bledom. Počivajoč so grajali, da je po slov enskih gorah, koder jih vodi pot, videti le tuje delo. \ zdramimo se, so rekli mladeniči, podali so si roke ter zatrdilo sklenili, ne odnehati prej. dokler se ne ustanovi SPD. Pristopila je tudi skupina profesorjev, ki so sprva pohajali kot izletniki na gore ljubljanske okolice. Iz take skromne podlage je vzraslo naše društvo ter nosilo dalje skromno obeležje. Med ustanov itel ji društva so bili ing. Ilraskv, prof. Rutar, Anton Mikuš. Nobeden od teii ni bil ne takrat ne pozneje turist. Dali so sv oja imena, naši turisti pa so ostali trgovski pomočniki, uradniki, dijaki, manj intelektualci višjih krogov. Torej tako. Na slovenskem planinstvu je torej res nekaj takega, kar je nek Tumov kritik zaničljivo imenoval kulturno proletarstvo; ^¡^¡^^^ malomeščani, tako unenovam polmtelekfiia kml,a služila vzgoji in mentaliteti sicer gospoda ki e povemn ^ visoki bufzoažiji, tuji m hjl« ^«, ta alpinizem pri nas ,,a jc bila sproletarizirana. S^-^nZ-. problem«. saj je del » »rr S" CrTtTo Veljalo pri presojanj« P^^rtt^ dali; vendar. Lvanskil, plemen smo Slovenci nasehh pred J u. alpskega terena in smo se z najvecj m. napo.'' " - I ,nej.ih „aro. tiLem in kulturnem P" ^ ¿Jb^oUlj., za J^jske in dov, obdržali, se takorekoc i jeli za rob te a j . „;1ših Savinjske Alpe. In cm pot,ik bo a za nas^ JhoisU narodnih meja Julijske Alpe, Knoa sk ^a najlepši dolina. Boj za našo popolno osvobodi ev e k« J z gorski svet. In ker je ta boj nujno povezan *>™P » gorski teren zmago socialističnih odnosov ^""^¿^omaTsv" tu.Prav zaradi vključen v pričujočo ™io socialno proble- te najožje povezanosti smešen in neutemeljen, matiko je pri nas vsak ko/.nHjpolit./cuiv^orms nacional- Našo ljubezen do gora veliki narodi, ki razumejo. nega Vprašanja, ne "»^VrlTl ni moS posploševati, pač pa Pojava dr. Rug.vja in dr. l "«1«'1' '1' ™^" £ preplezal Jahnovo mnogo prej Reinla, ki je a (|| '^Jni vaših tleh. a smer: .,Vi Slovenci pac ahko trdite, da je g ikanic inlenia- nemška sila in nemški duh sta si ga osvojila J*^™ kater-cionalizma, pač pa je ugotovitev nemškega y našc "ni ne moremo/če govoru,10 o gorah■ Ohmpijsk. ogen v v ,, posvetil. To velja kljub Frischaulu tudi za »»J^»narodnoitno podružnica je poleg kaminske j,. May, sedaj baje najbolj ogroženem predelu. \ odja c^ljskA Remcev , m j ^ protestantski škof na Dunaju, je leta 194 al o Slove. , ni minilo sto let boja za nase L o bili lahko S°nemšS%^od? TnePapiSsal p.v ob petdeset- •nSaJStJSSSo planinstvu m posebej o aj^u^ Kakor vse gospodarske in kulturne poj.«, v na- no v. so družbi, moramo motriti m vrednotit, tudit«™ dobrin sploh, kol jih ima delovno ljudstvo do gospod sluh m^ulJu™k , so\lani ima tudi do fizkulturmh dobrin posebej Za „zvoj, tiz ^ fjzUui_ "" «I ffiS.^ novih lizkulturnih šol in turo, p« ULU-in iukuuuihc u tpnin na se ie treba se zavodov. Fizkulturno zvezo delavcu vedno boriti s staro miselnostjo, ^ e Ddu inteligence pa je in kmetu, ker imatajes \V.c(. Dne 3. IX. sta šla čez Duple in Planino na Polju na Krn. To je drugi znani vzpon iz Bohinja na Krn. (Prvi glej leto 1880). (Mitt. DOeAV 1895, str. 95, 96). Leta 1892 je obiskalo Deschmannovo kočo 105, Baumbachovo kočo pa 72 planincev. 1893. Dne 27. februarja 1893 je bilo ustanovljeno Slovensko planinsko društvo. Z njim se začne znova delovanje slovenskega planinstva okrog Triglava. Društvo je sklenilo, da zgradi svojo prvo kočo pod Črno prstjo. OeTC je nadelal stezo od Mallncrjeve koče na vrh Črne prsti in markiral vso pot od Bistrice do vrha. Tudi kočo je malo bolje opremil. Kočo Franca Ferdinanda v Zajezerski dolini so od leta 1893 imenovali „Schutzhutte bei den Triglav-Seen" (koča pri triglavskih jezerih). Ime je OeTC spremenil zavoljo tega, ker je na Zirbitzkoglu zgradil dom, ki je nosil ime avstrijskega nadvojvode Ferdinanda. Od tega leta dalje je bila Deschmannova koča v poletju stalno oskrbovana. Dne 21. do 23. VIII. je bila prvič markirana stara komunikacijska steza iz Soče v Bohinj, to je steza, ki vodi čez Komno. mimo nekdanje Bornove lovske koče, skozi Lepo Komno, Mala vratca, čez Planino za Skalo ter čez Brusnike v Sočo. Markiral jo je Jože Ravhekar iz Bohinjske Bistrice. V letu 1893 je bila izvedena vrsta lepih vzponov. V zgodnjem poletju sta izvedla drugi turistični vzpon na Virnar Mota in dr. Camilo Baumgartner. Tretji vzpon sta izvedla istega leta Hinter in A. Belar, z novim dostopom iz Bohinjskih Vratc. Dne 14. X. so Mota, Paver in dr. Kugv prvi prekoračili Virnar. Šli so iz Bohinjskih Vratc čez vrh na Konjske planino. Sestop je bil precej težaven. Se isto popoldne so sli vsi trije na Rjavca, to je glavo med koto 2585 m in Triglavsko skrbino. To je bil prvi turistični vzpon na to glavo. Z nje so si ogledali južno ostenje in 15. X. izvedli prvi vzpon s Prodov na Triglavsko skrbino. Iz nje so šli po že znani Kugyjevi poti na vrh. Dr. Kugy pravi, da so pričakovali izrednih težav, našli so pa najlažji dostop na vrh. Zares čudno je. da ni prej nihče našel dostopa z južne strani na vrh Triglava, posebej še čez Triglavsko škrbino. Sest je sicer trdil, da je prej ze skušal premagati peči, a plezal je menda le zločini, sicer bi jih prav gotovo preplezal, saj je bil sposoben planinec. Zelo verjetno je tudi. da mu ta lažji dostop ni ugajal, ker bi z njim odpadel za vodnike zelo* važni „strahotni greben"' med Malim in Velikim Triglavom. Mota, Paver in Ivugy so še istega dne obiskali tudi tretjo glavo v južnozahodnem grebenu'ter sestopili čez Zaplanjo in vzdolž Plemen ic k Luknji, to je po smeri, ki sta jo preplezala v vzponu Mota in Bois de Chesne leta 1891. ' _ Dne 13. IX. je bi lna vrhu Triglava takratni predsednik OeTC Julius Meurer s šestimi prijatelji. Leta 1893 je izšla vodniška tarifa za vodnike Julijskih Alp m Karavank. Predloge je izdelala sekcija „Krain", dokončno so stvar uredili v Radovljici, dne 30. aprila, ob navzočnosti številnih vodnikov, zastopnikov OeTC in DOeAV ter okrajnega glavarja Ivalteneggerja. (OeTZ, 1893, str. 149). Istega leta je bil v Ljubljani ustanovljen klub „Planinskih pipar-jev". Piparji so bili sočasno ustanovitelji SPD. Vsega je štel šest udov. V svojih pravilih je določal, da „piparji" ne smejo biti oženjeni in da morajo nositi s seboj cedro. (Obširno poročilo glej: Planinski vestnik 1933, str. 167). Leta 1893 je obiskalo Baumbachovo kočo 87, Deschmannovo kočo pa 99 planincev. 1894. Spomladi leta 1894 so pričeli delavci tesati les za prvo kočo SPD pod Črno prstjo. Koča je bila dograjena prve dni meseca julija in je stala z opravo vred 1908 goldinarjev. Društvo je popravilo in markiralo dostop h koči. Slavnostna otvoritev je bila 15. julija. Bila je to manifestacija slovenstva in začetek narodnostnega boja v Triglavskem pogorju. Tudi Bohinjci so se zavedali pomena tega dogodka, saj so napisali na slavolok v Bistrici: „Odpira prva koča se planinska, raduje vsa dolina se bohinjska!" S „prvo kočo" je bila mišljena prva slovenska koča, saj so stale ze štiri koče drugih društev v Triglavskem pogorju. Koča pod Črno prstjo je bila imenovana p oprvem predsedniku SPD dr. Orožnu — „Orožnova koča". OeTC je priredil leta 1894 prvi vodniški tečaj v Gradcu. Udeleziia sta se ga tudi dva bohinjska vodnika: Lovrenc Jelar in Peter Logar. Tečajniki so prejeli poleg diplom tudi praktična darila. OeTC jc nadelal pot od Prodov čez Triglavsko škrbino na vrh Triglava. V svojem glasilu javlja na str. 233, da je nova pot najkrajša in da se izogne razvpitemu grebenu. 4. 51 Sekcija „Kram" je popravila pot skozi Kot in na Mali Triglav, kjer so bile izboljšane že izklesane stopnice. Pot so opremili s 155 klini. Popravili so tudi pot na vrh. (Mitt. DOeAV, 1894, str. 237). Markirali so dalje stezo z Bleda čez Pokljuko h koči Marije Terezije in z Velega pol ja skozi Velsko dolino na Dolič. (Mitt. 1894, str. 37). Sekcija , ,Krain" je priredila prvi vodniški tečaj v naših krajih. Udeležilo se ga je 13 vodnikov. Tečaj je bil v Mojstrani in je trajal pet nedelj. Udeležili so se ga Jože in Klemen Illebanja, Janez IClančnik mlajši, Peter Kovač, Janez Rabič, Franc Smukave, vulgo Smerc in France Urbas iz Mojstrane. Iz Kranjske gore je bil navzoč Janez Rogar; Iz Fužin (Bela pcc) Johann Eichletter in Janez Juvan: z Dovjcga Janez Legat; z Bleda pa Valentin Plemel in Franc Ausenek. Od trinajst ude- Orožnova koča ležencev so vsi razen enega govorili nemški, trije so bili analfabeti. Tečaj so vodili dr. E. Bock, J. Vesel, dr. R. Roschnik, dr. F. Suppan in R. Kirbisch. Dne 17. marca je bil zaključni izpit in vodniki so prejeli diplome. Staremu triglavskemu vodniku Gregorju Legatu, ki.je zavoljo starosti opustil vodniški poklic, so izročili posebno častno darilo. (Mitt. 1894, str. 83, 84). Naslednje leto je tudi Janez Legat prenehal z vodniškim poklicem. Leta 1894 je obiskalo Deschmannovo kočo 145, Orožnovo kočo pa po otvoritvi 23 planincev. 1895. Januarja 1895 je OeTC priredil drugi vodniški tečaj v Gradcu. Trajal je osem dni. Tečaj so vodili mlajši alpinisti, kakor Glanvvell, Valker, Domenigg i. dr. (OeTZ, 1895, str. 63). V tečaj sta bila sprejeta tudi dva bohinjska vodnika, Gašper Arh in Janez Trojar iz Bohinjske Bistrice. Prejela sta lepi diplomi. OeTC je bil mlademu Slovenskemu planinskemu društvu naklonjen, posebno dokler je živel dr. Frischauf, ki je bil znan prijatelj Slovencev ter je podpiral njihove težnje. V narodnostnem oziru je bil OeTC neutralen, medtem ko je bil DOeAV „širitelj in branitelj nemštva". Zato so bili spori med OeTC' in DOeAV neizogibni. Prerekanja zaradi potov, koč, zaslug in dela najdemo v vseh publikacijah obeh društev v času zadnjih dvajset let prejšnjega stoletja. Februarja 1895 je začel izhajati Planinski vestnik, ki je postal glasnik slovenskega delovanja na Triglavu. Meseca marca je bila ustanovljena prva podružnica SPD v Radovljici, k. je postala središče gorenjskega planinstva. Za načelnika ie bil izbran dr. Janko \ ilfan, pobudnik ustanovitve te važne podružnice. Se istega leta je začela graditi kočo na Velcm polju. Postavljal jo je Jože Kavnekar iz Bistrice. Delal je po lastnih načrtih. Sekcija „Kram" je povečala Deschmannovo kočo z lesenim pri- ^"išo-1 Tq5 5 x5m. Dclal ga je Gregor Rabič iz Mojstrane. (M tt.l89o str.199). Sekcija je nadelala pot iz Triglavske škrbine na JJolic, da skrajsa pot v Zajezersko dolino. D . *?ne 24. julija sta bila na Triglavu Angleža Ellis CIar in H. Walker. Prvi je bil iz Londona, drugi iz Liverpoola. (Mitt. 1895, str. 164). Dne 30 julija se je ponesrečil v Zgornji Krmi profesor Alois Schmidt iz Ilomotova na Češkem. (Druga turistična nesreča). Na Konjski planini se je ločil od družbe, s katero je bil na Triglavu, in krenil sam v Krmo. Na malem plazišču nad studencem v Gornji Krmi ie zdrsnil ter priletel v velike skale pod plazom. Zdrobil si je lobanjo. Okrog sedme ure zvečer sta ga našla delavca Slivnik in Valit iz Mojstrane ko sta se vračala z dela- s Triglava. Mimo ran na glavi je imel tudi druge poškodbe. Delavca sta odhitela v Mojstrano, drugo jutro je odšlo po ponesrečenca dvanajst mož, med njimi Smukavc, Urbas, Rabič J. m K. Hlebanja. Dne 2. VIII so Schmidta pokopali v Dovjem, kjer je počival dr. Hoist Vse potrebno za prenos in pogreb je oskrbel župnik Aljaž. (Pl. vestnik 1895, Mitt. 1895, str. 190). 1 v P"e VIII je bil postavljen na vrhu Triglava Aljažev stolp. Načrte zanj je izdelal Aljaž sam. Postavil ga je iz lastnih sredstev „a svojem svetu, ki ga je kupil vrh Triglava od dovške občine za 1 goldinar Pozneje je podaril stolp, ki ga je izdelal mojster Belec iz Št?Vida nad Ljubljano Slovenskemu planinskemu društvu. Posamezni kosi stolpa so tehtali 15 do 20 kg. Sest nosačev jih je v enem tednu znosilo na vrh kjer jih je potem Belec s Požgancem in Kobarjem iz Mojstrane v petih urah sestavil. Stolp so s petimi bakrenimi žicami pritrdili na tla ter ga obložili s kamenjem Kako čedno je bil opremljen, vidimo iz poročila v Pl. vestniku iz leta 1895. Okenca so bila steklena, na policah sta stala dva kuhalnika m 6 kositrnih kozarcev. V stolpu so bili dalje• trije stolčki, dve odeji, barometer in vpisna knjiga. Toplomer je bii pritrjen na zunanji strani. Ob številnih obiskih so pa vse le stvari izginile. V začetku jih je optimistični Aljaž vedno znova nadomeščal nazadnje pa je opusti jalovo prizadevanje. Dandanašnji so police prazne m skozi okenca brije gorska sapa. Le še obledela panorama na notranji strani stolpa nas spominja boljših časov „Kakor jeklene tvoje stene bodi trdna naša ljubezen do domovine epe nase domovine! In kakor neuspešno zaman drve vate viharji naj se tudi zaman zaganjajo ob zvesto slovensko srce in kremeno vo ji v J orjaški navali volčjih tujcev. Kot ti stojiš neomajan. naj stoji slovenski dom do konca dni!« (J. Abram, Pl. vestnik 1904 str ^02) slovenskl Z zgraditvijo stolpa je Aljaž prehitel avstrijski alpski klub (OeAC) ki je nameraval postaviti železno zavetišče na Ortlerju. Ta misel se je prvič pojavila leta 1884, vendar ni bila uresničena. Leta 1895 pa je dobil Triglav svoj znameniti stolp, ki so ga skoraj povsod sprejeli z odobravanjem. Nevšečen se je zdel le tistim, katerim je bil tudi v napoto. V Pl. vestniku iz leta 1896 so navedeni prvi zapiski v spominski knjigi Aljaževega stolpa. Teden dni nato, ko je bil stolp postavljen, so šli na vrh Triglava k „otvoritvi" župnik Aljaž, Matej Ilubad, tovarnar Gasser in Požganc. Požganc je na vrhu namesto z moznarjem ustrelil z dinamitno patrono in tercet ubranih glasov je zapel „Ave stella maris" in „Triglav moj dom". S tem je bila zaključena skromna svečanost. (Aljaževi spomini, Pl. vestnik 1922, str. 85). Pri sestopu z vrha se je Aljaž zadedal v oble oblike Kredarice. Ko je prišel v dolino, je takoj kupil od dovške občine ves hrbet Kredarice za 5 goldinarjev. Kupil je svet, na katerem naj bi stala slovenska koča pod triglavskim vrhom. . vv Se istega meseca je bila pod vrhom vzidana spominska plosca z napisom: V spomin VALENTINU VODNIKU ki je bil na Triglavu dne 20. avgusta 1795. leta. „Sklad nad skladom sc vzdiguje, golih vrhov kamen zid; Večni mojster ukazuje: Prid" zidar se les učiti" Ob stoletnici postavila Aljaž in Matjan. 2e napis na plošči nam pove, da je bilo vse to delo Aljaža in kaplana Matjana. Da, v takratnih hudih nemških časih sta bila kar dva slovenska napisa na Triglavu in to na Aljaževem stolpu in na plošči. . „.. ... , V V , Zaradi stolpa so Nemci in njihovi privrženci tožili Aljaža, ces da je uničil podzemno triangulacijsko znamenje prvega reda s tem, da je postavil nanj svoj stolp. To seveda ni bilo res, ker so merjavci 1. lb<6 postavili na vrhu le malo kamenito kojico in vanjo zasadili lesen drog. Vrh tega je ta kojica stala dobrih 10 metrov od mesta, kjer stoji Aljažev''stolp. Zasliševanje kmetov, lovcev in merjavcev se je vršilo skrivoma, za Aljaževim hrbtom. Za tožbo je zvedel Aljaž sele tedaj, ko je že tekla pravda pol leta. Deželni geometer, češki Nemec, je zazu-gal: „Triglavski stolp odstranimo, župnik Aljaž bo pa placaMUOU goldinarjev kazni". (Pl. vestnik 1922, str. 82). A prišlo jev drugače. Stotnik Schwarz je dokazal, da s stolpom ni mogla biti uničena fiksna triangulacij ska točka, ker je sploh ni bilo. Pri novi meritvi (glej leto 18Jt>) je bil stolp določen za fiksno točko. V njegovo dno je bila vzidana škatla s pergamentom in s tem je postal stolp resnično liksna trian-gulacijska točka. Zdaj je bil v varstvu državnih oblasti ter je postal nedosegljiv za nasprotnike. . Dne'20. avgusta, ob stoletnici Vodnikovega vzpona v triglavske višave, je bila slavnostno odprta nova koča na Velem polju in SI D jo je imenovalo „Vodnikova koča". Ta dan je šlo 34 slovenskih planincev na vrh, med njimi tudi ena ženska. Pri shvnosti na \ elem polju pa je bilo več ko 60 oseb. Kočo je blagoslovil kaplan Piber iz Srednje vasi, slavnostni govor je imel Grear. Koča je bila zgrajena iz macesnovine. Imela je kuhinjo in sobo z ležiščem za 6 oseb. Mimo tega je bilo se nekaj prostora v podstrešju. _ .„ Septembra navedenega leta je bilo dograjeno Staničem zavetišče pod samim vrhom Triglava. Tudi zanj je izdelal načrt Aljaž. Stroški so šli na račun SPD. V živo pečevje izstreljeno in izklesano zavetišče je v južnem ostenju Triglava, 55 m pod glavnim vrhom. Dolgo je 2 40 m. široko 2.20 m in 2 m visoko. V njem je prostora za 10 ljudi. Vanj so postavili mizo, dve klopi, okrogel stol ter toplomer. Zapirala so °-a močna lesena vrata z okencem. Ker ni bilo v vsej zgradbi nobenega železja. je bilo jasno, da naj bi zavetišče služilo ob hudi uri tistim, ki bi jih neurje zalotilo na izpostavljenem vrhu. Zavetišče sta izdelala Klinar - Požganc in Kobar iz Mojstrane. Zavoljo te skromne zgradbe si je Aljaž spet nakopal pravdo. Nemci so ga tozih da ga je dal postaviti na državnem svetu. Tedaj je namreč verski sklad kupil od KID ves svet na južni strani Triglava. Nemci so se zc veselili, da bo moral Aljaž zavetišče zazidati, pa je minister, grof Falkenhayn, rodom Ceh. razsodil, da ostane zavetišče last SPD, ki plača za prostor najemnino. Aljaž se je pobotal za najemnino letnih 10 krajcarjev. (Pl. vestnik 1922, str. 86). Marjan Lipovšek: V snegu okrog Meniha Svečnica jc prišla v deželo z mrazom in z burjo. Vse polno smuških romarjev je v Kamniku na praznik stopilo iz jutranjega vlaka. \ eema jih ie bila namenjena na Krvavec. Smuči so se pozibavale na ramah med trumami, ki so krenile iz mesta na levo proti Tunjicam. Dva ali trije so jo ubrali proti Stranjam, tako da sem ostal cisto sam, ko sem zavil čez Bistrico v Mekinje. . , v , i- Bilo ie mraz, da je v ušesa rezalo. Plitev sneg je ležal na polju. Cesta je bila izvožena in drsna. Naglo sem jo pobiral mirno samostana proti goram. Daleč je bil moj cilj — tja do Luč v Savinjski dolini in po gorah nazaj v Kamnik sem se namenil po smuski poti, ki je nisem še hodil in ki mi je bila po razmerah neznana. Pred leti je Fanny Copeland opisala smusko turo z Menine cez doki hrbet mimo Kurjega vrha na Črnivec in Volovljek k Raku. Ko sem nekoč motril njeno pot na zemljevidu, sem opazil, da je to le del vsega pota. Drugi del, nadaljevanje tega visokega gorskega hrbta, se vleče od Črnivca čez Plešivec, Kranjsko reber, Lepenatko m Kogatec tja do Luč. Združiti smuko po obeh orjaških hrbtih, ki ju veze prelaz Črnivca kot najnižja višinska točka v tem ogromnem loku, bi bila kaj lepa naloga za smučarja, ki ga veseli romanje po zasnezemh gozdovih. Iver pa je polovica pota od Menine do Črnivca bila ze prehojena m opisana, me je predvsem mikal drugi, zanimivejši severni del, ki menda s smučmi še ni bil prehojen in ki je terensko ter orientacijsko prav tako zamotan. Zaradi prometnih prilik pa je ugodnejše, začeti turo v Lučah in priti na Črnivec s severa, saj od tam potem ni več daleč v Kamnik. Tako me je torej mrzlo februarsko jutro našlo na poti v Luče. Pod bregom sem zavil skozi vas Zdušo na desno v hrib. Čudno spremembo sem začutil v zraku. Toplo je zavelo okrog mene. Ivje, ki je na debelo pokrivalo veje vsenaokrog, je dobilo tisto značilno luknji-často podobo, ki mu jo da vlaga. Z dreves so padle prve kaplje — že je bila tu odjuga. Tedaj sem se spomnil, da sem doli s ceste videl čuden, bel oblaček, ki se je ovil okrog vrha Mokrice in čez kratek čas zopet izginil. Nisem si bil znal razlagati tega pojava, zdaj pa mi je bilo jasno, odkod megla v tem mrazu. V zgornjih plasteh je bilo čisto toplo. Že ko sem prišel v Brezje, sem čutil znova spremembo. Pri hišah je zavelo in mrene so pričele prekrivati sonce. Vedel sem, da jo bom ta prvi dan še nekako odnesel, a da bo huje prihodnjega dne, ravno ko bom imel najbolj neznani del pota pred seboj. Skozi gozdove sem zavil po zasneženih kolovozih in stezah v Gozd. Nad ljubljanskim poljem je ležala mraznica — siva plast mrzlega zraka, kamor še ni segla odjuga. Prostrana planjava nosi v naročju vasico. Vrh brega stoje hiše, pod njuni so njive in ograjeni pašniki. Nikogar ni bilo na spregled. Iz dveh ali treh dimnikov se je kadilo, sicer pa mir in pokojna tišina. V vas te pripelje ozka steza nad strmimi rebri. Ponekod padajo pod njo skale prepadno v globel, večjidel pa drže navzdol grde grape, gmajna in nizka, strma hosta. Za vasjo je speljan dober kolovoz k drugemu ali tretjemu ovinku črnivske ceste doli k Jurčku. Pot je bila'precej strma in ledena, z nje sem zavil čez zasnežene travnike, koder sem v srencu lahko prismučal do požganih hiš pri šoli v Krivčevem. Čez gore je vršalo. Sonce je sicer sijale, a medlo in revno. Oblakov ni bilo, le siva tančica se je razpredala po nebu. Veter se je div je gnal po gozdovih. Klanec pod Volovljekom je bil na vsak korak drugačen. Kopnine, tu in tam debeli zameti, blato in v sencah zaledenela pot, da sem jo še v kvedrili težko zmagoval. S staro ženico, ki je šla obiskat svojo poročeno hčerko na Volovljeku, sva složno prešla marsikatero zdrsno strmino. Zgoraj me je povabila v kočo in ob skodeli mleka sem se spočil. Ura je bila ravno poldne. Ko sem znova nataknil smuči na noge, je tančica zginila z neba. Jasno je sijalo popoldansko sonce, veter pa ni ponehal. Skozi stisnjen sneg sem smučal proti ozkemu kolovozu, ki me je sredi gozda v dveh strmih vijugali povedel doli na položno planjavo Podvolovljeka. Niže spodaj je bila cesta ze v lužah. Skozi marsikatero mokro jezerce sem moral, preden sem ob petih popoldne, ravno še za dne. prišel v Luče. Dolgo sem iskal prenočišča, končno mi je prijazni Lučan Češnovar obljubil, da me vzame pod streho. Zvečer sem prekramljal v družbi z domačimi planinci, med katerimi sem z največjim veseljem pozdravil Jaka Robnika, oskrbnika na Okrešlju, ki je srečno prestal vojno ter znova začenjal živeti za svoje gore. On hi pa znani organizator luškega gospodarskega in kulturnega življenja, Kosmač, sta mi dala nekaj dragocenih nasvetov za mojo pot naslednjega dne. Pri Cešnovarju sem izvrstno prenočil. Zgodaj zjutraj sem še čisto v temi odšel iz vasi. Po ozkih stezah sem hodil strmo v breg mimo temnih hiš in ograj, venomer vkreber, dokler nisem prišel do Jerovč-nika. Tam je bilo v trdi temi malo težje najti pot, a kmalu sem ujel pravo in po hudi strmini sem počasi lezel kvišku. V zraku je dišalo po jugu. S težavo se je prebijala bleda svetloba na vzhodu skozi težke oblake, Raduha se je v polmraku zagrinjala v megle. Ko sem bil pod Hribernikom, jc na vzhodu žarela rdeča zarja. Mračen in otožen dan je vstajal. Po robovih visoko nad dolino, po parobkih mimo osamljenih smrek in po položnih, vijočih se potih sem se dvigal vedno više. Prešel sem kmetiji Dražnika in Klinarja. Nad menoj je bilo jutranje nebo čisto temno. Rogatec - Menih se je do vznožja zavil v meglo. Onkraj bele planjave za kapelico je stala pod hribom Spehova domačija. Ob osmih zjutraj sem potrkal na vrata. Sprejeli so me, kakor pred desetimi leti, ko sem hodil tod sredi vročega poletja. Deset let življenja! Kakor minuta so minila in kakor sen so se mi zdela, ko sem stopil v vežo, kjer so na steni viseli fotografski spomini minulih časov. Kje ste, želje, prizadevanja, zmote in usode ljudi, ki jih vidim na slikah? Gospodarju je med vojno umrla žena, dva sinova sta padla, brat je izginil. Osiveli mož misli na smrt, ki ga čaka vsak dan, a vendar stoji pokonci. Opravlja svoje delo, seje, zanje, drvari in gospodari ter vidi pred seboj dolžnosti kakor kdajkoli. Tri hčere so mu zrasle. Ko sem jih videl {»red desetimi leti, so bila še deteta. Sedaj so dekleta, godna za možitev in kmalu bodo snubači potrkali na vrata stare Spehovine. Postregli so mi, kakor le oni znajo. Micka se je sukala okrog ognjišča, Franca je zardevala v kotu, ko smo se šalili z njo in jo dražili s fanti, a najmlajša je tiho sedela pri očetu. Kratek ¡»očitek — dolga pot. Čez tri četrti ure sem bil že na nogah. Na Kal, široko prevalo med Rogatčevim južnim stolpom in med Lepe-natko, vodi širok kolovoz, ki je bil pokrit s snegom. \ eter je sneg dobro zdelal, da sem zlahka gazil po njem vkreber. Na Kalu je vihrala megla sem čez od juga. Nikamor se ni videlo. Od tam dalje pa tudi nisem več poznal pota. Za silo so mi ga opisali špehovi. Krenil sem kalna slepo v pobočje Lepenatke. kjer sneg za čudo še ni bil odjužen. Tedaj je veter za hip odgrnil meglo. Prava zimska pravljica se je pokazala pred menoj, samoten in odljuden kraj. Za trenutek se je vzpela pred menoj bleščeča bela piramida gole Lepenatke, takoj nato pa ves Rogatec, ki mu je z grebena na vzhod plapolala megla kakor orjaški plašč. Zadaj so skozi kopreno zasijali obrisi Raduhe hi pod menoj se je zasvetil beli Kal. Čezenj so se pripodile megle in mi zastrle pogled. Zopet sem bil v sivini in iskal sem pota. Južni bok Lepenatke se na robu prelomi v strmino, ki pada doli v doline. Vedel sem, da mora voditi pot po robu. Res sem kmalu zasledil staro markacijo in v megli sem se spustil položno nizdol. Začelo se je romanje po neznanem svetu. Visoko med dvema dolinama so drsele moje smuči. Mimo mene so polzele smreke, iz megle so prihajale, v meglo so tonile. Na odprtih jasah je pihalo, v gozdovih zamolklo šumelo. Čez razdrto Ieso sem prišel v še globlji gozd. Bilo je kakor v kaki čudoviti pravljici. Ali naj pripovedujem o pesmi vetra, ki je igral na svoje mogočne orgle v košatih vejah smrek, ki jim zaradi megle nisem videl njihovih visokih vrhov? Debela debla, ki jih z rokami ne bi obsege], so bila vsa bela od ivja prejšnjih dni, a odjuga še ni bila v teh višinah tolikšna, da bi ga stalila. Med smrekami se je vila pot, vse dalje in dalje. Pod robom vodi steza in kakor bi odrezal stojim visoko nad golim, strmim pobočjem. To so Enclnove peči, imenovane tako po kmetu Enclu, ki gospodari v najvišje ležeči kmetiji v Mačkinem kotu. Tod čez v globokem snegu ne prideš, saj je kraj kakor ustvarjen za plaz. A takrat, ko sem prišel tja. se je že vse obletelo, kar je zima nanesla v s trme skale, na trave in med rušje. Globoko spodaj sem videl ostanke plazov, debele snežne kepe, nagrmadene v velik kup. Ker pa se svet tu na široko odpre, sem tudi svojo nadaljno pot od tod kaj dobro pregledal. Črni gozdnati grebeni, kakor hrbti velikanskih živali, so se vili daleč proti jugu. Zginevali so za večnimi meglami, ki so se zgrinjale čeznje, in se zopet prikazovali. Skozi razpore v oblakih je tu in tam šinil sončni žarek na zasneženo zemljo. Peš sem zlahka prišel čez peči in spodaj prismučal po razmehča-nem srencu na sedlo vrh Mačkmega kota, najnižji del med Lepcnatko in Kranjsko rebrijo. Tedaj so se megle raztrgale in toplo sonce je posijalo na plitev sneg, iz katerega je gledalo golo šibje. Krenil sem vkreber v gozdno strmino. Zgoraj je majhno sedelce, nad katerim se greben obrne proti jugozahodu. Čez par nerodnih stopenj sem v silno globokem snegu brez smuči zlezel kvišku in zgoraj na robu zopet na smučeh gazil skozi lep bukov gozd. Med drevjem se jc zasvetlikala snežena jasa Kasnega vrha. Sonce je bilo prav vroče, a sosednji breg je bil čisto temen od sence, ki je drvela pred sivo meglo sem čez. Po gol javi doli na prostrano sedlo je bila odlična smuka. Na drugi strani je treba zopet visoko navzgor po poseki, ki je bila tako široka, da sta se njena oba kraja kar izgubljala v megli. Da, megla, ta je bila moja zvesta spremljevalka. Do Kasnega vrha sem jo še dobro odnesel, a v naprej mi je utegnila postati nevarna. V gozdovih okrog Plešivca mi je mogla bridko zmešati smer. Gozdnate grebene, ki sem jih izpod Lepenatke in nad Enclnovimi pečmi tako lepo pregledal, je sedaj zakrivala sivina. Vrh poseke, kjer sem delal dolge vi juge od enega gozdnega rebra do drugega, je stal rogovilast, suh macesen, viden od daleč kakor velik smučar s palico. Na njem je bila zadnja markacija, poslej nisem več našel nobenega znamenja. Zgoraj, kjer se strmina unese, je pihalo ko sto vragov. Bil je mraz, čeprav se je gnal vihar od juga, in strašna megla vsenaokrog. Smer sem približno pogodil, a prostrana planjava — vsaj meni se je zdela taka — je bila na vse strani enako bela, ivnata, viharna. Le tu in tam se je 'samotna smreka prikazala iz megle. Prečil sem po gol javi sem in tja — a nikoder nobenega znamenja, nobene možnosti razveda. Dospel sem do kupa golih skal. s katerih je jug prejšnjega dne stalil sneg. Domneval sem, da je tam vrh Kranjske rebri. Od tam je šlo vedno bolj navzdol. Najprej sem se držal levega gozdnatega roba, ko sem prismu- čal do njega. Kasneje sem zavil na desno. Mislil sem, da grem v Pod-volovliek. Na iskanje smeri in na nadaljevanje moje grebenske poti se mislil nisem več. Vedel sem le, da moram v dolino, ker sem zvezni greben nekje pod vrhom Kranjske rebri zgrešil v megli. Smučal sem vedno niže. od roba do roba. Smreke so lovile z vejami meglo med silnim vetrom. Cez poseko, kjer je iz nizkega snega molelo vse polno štorov, sem dospel v mlad smrekov nasad. Pod njim je bila lesa, ki se vleče povprek čez pobočje. Preskočil sem jo in smučal se nize v meglo. Prav na dnu goljave sem iztaknil kolovoz, na debelo pokrit s snegom. Po njem sem v hudi strmini, ki se je niže doli malo polegla, drsel navzdol v širokih in dolgih vijugali. Privedel me je na izgazeno rido za spuščanje lesa. Megla je ostala nad menoj — spodaj pa sem presenečen zagledal prvi veliki ovinek črnivske ceste na gornjegrajski strani ° Takole zmeša megla človeka! Smer neba se izgubi v sivem krogu, kjer je poldne enako polnočni strani in vzhod zahodu. Po travniku sem se spustil navzdol. Do izvoženega kolovoza je bilo le par korakov. Koj sem zavil vkreber in nad prvo hiso v gozd nad cesto. Po neizgaženi ozki poti sem prišel ravno na zadnji mah ovinek pod Črnivcem. Ob treh sem bil tamkaj. Po lepi pešpoti v Kamnik je bilo kaj prijetno smučati. Bila je ravno toliko zasnežena, da sem kljub hudi odjugi, ki je tu že dobro pobirala sneg, z malo goljufije prismučal precej nizko doli. Spodnji del pobočij sem peš prekolovratil po blatnih m razmeh-čanih stezah. Na zahodu je izza oblakov posijalo sonce. Modre zaplate so se prikazale nad gorami. Ko sem prišel v Kamnik, so luže po cestah blestele v popoldanski svetlobi. Nič ni bilo več temine jutra m megle opoldneva V mehkem zraku je tonil poznozimski dan v nastopajoči mrak. Ciril Debeljak: V plazu Mlado jutro je blestelo na obzorju, ko sva zavila skozi temno dolino proti steni. Prvi sončni žarki so se ustavili na vrhu, pobožal« vitko piramido in globoke snežne plasti na njej ter odhiteli naprej da zbude še druge vrhove, ki so še dremali v mraku. Najine misli niso bile pri soncu in lepoti; zbegano sva mislila na prvo turo v snegu, ki je bila pred nama. Večkrat sva se že poleti klatila tu okrog, tudi v steni sva zašla: a to ni bilo prav nič posebnega. Sedaj pa je to ponižno steno oklepal led in sneg. Grapa, poleti prav nedolžna, se je sedaj vsa ze.ena svetila v svojem mrzlem oblačilu. Na obeh straneh so se nad njo nagibale snežne vesine ali strehe ter čakale samo stopmje ali prijema, da zdrsnejo v ledeni žleb. , S skrbjo v očeh se je oziral tovariš v to grozno, nevarno, a vendar nadnaravno lepoto, s skrbjo v srcu sva oba gazila mehki sneg na koncu doline, dakler nisva pod steno stopila na ledeno skorjo, ki naju je držala. Nadela sva dereze, se navezala na vrv m vstopila v grapo, lu jo poleti sekajo strmi pragovi in je vstop precej neroden, sedaj pa je ležala pod nama pokrita in z ledom oglajena. Strmina je počasi narašča a m kmalu sta prišla cepina do veljave. S pridnim udrihanjem sva se kmalu ogrela m počasi se je vrnila tudi dobra volja, ki sva io v< temni m mrzli doluii izgubila. Hitro sva dobivala višino. Ravno naju ic zadelo prvo sonce, ko prideva «lo strme, snežne prevese. Pod njo se e zelenkasto svetil led in ščemel v oči. Tu se nisva več zanesla na dereze in cepin. Zabil sem klin skozi led v skalo ter se počasi, centimeter za centimetrom pomikal navzgor. Konice derez so iskale vdolbine in grbme na ledu. Dosegel sem z rokami sneg: še malo, samo še deei-meter, pa bom cez. Spodnji godrnja, ker mu lete oblaki pršiča za vrat m rokave, loda to v teh trenutkih ni važno. Samo čez. na polico tam je zopet sonce in toplota. I javno sem se z vsemi silami potegnil gor in mislil zasaditi cepin v globok sneg, ko je v to napetost udaril grom, strašen pok nad nama v žlebu... Pogledam in otrpnem, kri mi zledeni v žilah, strašna misel p resni e možgane. Plaz...! Ravno nad nama izpod vrha grape se vali m lomasti siva gmota S strašnim grmenjem in sikanjem se pomika naravnost proti nama. In midva, ujeta v past ravno sredi žleba, kot za tarčo tej strasm masi! Kam naj se umaknem, kam naj se skrijem z glavo, ko je vse gladko in visim prilepljen na led. Ali naj skočim doli, ah naj se poženem na desno v krajno poč, ki zija pred mano? Ne! Io bi bil samomor. Ozrem se dol na tovariša. Smrtno bled se oklep« vrvi i„ strmi mimo mene v plaz. Mar je to konec, konec sredi moči m mladosti, konec v tem neoskrunjenem deviškem svetu? Strasm so trenutki ko gledaš pred sabo smrt, belo smrt, ki se ti bliža z. blazno naglico Sedaj je tu! Nevidna sila me odtrga od stene me dvigne nekam visoko. Krog mene sikanje in bučanje in jaz tu sredi kot čoln v viharju. Opletam z nogami in rokami ter hlastali po zraku Zaskeh me v nogi, stisne v prsih, toda ne odneham. Saj vem, da je to vendar borba na življenje in smrt. Komaj se malo izkopljem, me zopet potegne strasm mlm v svoje žrelo. Zdaj me udari nekaj v glavo Za-meg i se mi pred očmi - bobnenje poneha, vse je zavito v temo in nemo smrtno t.smo. Od daleč čujem zvonenje. Prihaja vedno bliže vedno bluc ni naraste v bučanje - zbudim se. Strašno mi klime v glavi, vickm meglo nje drugega kot meglo. Hočem vzdigniti roko. stopiti na noge m zakricati, zatuliti od bolečine, toda zopet se zgrne vse v meglo. Ko se zopet zbudim, se nejasno domislim zadnjega dogodka spomnim se plazu in odprem oči. Do ramen ležim v težkem oklepu' Krog mene same kepe in skale, velike kot otroška glava. Tu mi šine v glavo: Ivaj je s tovarišem? Kje je? Morda lovi z zadnjimi močmi sapo, morda je mrtev? Moc mi napolni telo, napnem se ter z vsemi silami razrivam sneg. Leva noga me ne uboga, v kolenu začutim žgočo bolečino. Izkopati se moram, pa naj velja, kar hoče. Počasi in z groznimi mukami se izkopljem ter opotečem v sneg. V glavi mi razbija sto kovačev. Nekaj toplega polzi po obrazu. Kri! Pa kaj to, to je malenkost. rnLlVč? Gledam okrog sebe: nič. Vzdignem se na desno nogo in sePni t niemc! *nCP kro« mene Krobna tišina, kot bi se nic ne zgodilo! Gore se kopljejo v zraku in zrak je čist kot ribje oko. Iščem dalje. Glej. kiij je tam čisto na koncu plazu? Nekaj se premika. nekaj črnega. Po trebuhu se splazim tja in res; hrbet in roke gledajo iz snega. Glava je pokrita s snegom in po belem vratu teče rdeča črta krvi. Planem k njemu in mu izkopljem glavo. V skrajnem času sem prišel. Hlasta po zraku, v obraz je ves posinel. „Vode!" za-šepeče in iz ust mu kane kri na beli sneg. Hvala Bogu! čutarica s čajem je ostala za pasom. Nastavim mu jo na ustnice in hlastno pije krepilno pijačo. Pogled mu postane jasen, rahel nasmeh mu pride na usta.... Pomagal sem mu, izkopati se. Bilo je precej težko. Če sem se dotaknil njegove desne roke, je bolestno zastokal. Vendar je bil tudi 011 kmalu zunaj. Sedaj sva si lahko malo bolj natanko ogledala posledice plavanja po snegu. K sreči sta bili moja noga in njegova roka le iz-pahnjeni. Roko sem mu kar kmalu spravil v red. Malo je kremžil obraz in se potil, pa je sedela kost na svojem mestu. Težje je bilo z mojo nogo. On ni imel moči v roki, da bi potegnil. Pomagal sem mu še jaz in šlo je. Trdno sva nato s srajco povezala komolec in koleno. Sedaj sva si še ogledala luknji na glavi. Kost sva imela oba celo. le nekaj kože in las je šlo. Tovariš se je pošalil: ..Nisem mislil, da bom kedaj v življenju skalpiran". Ker sva imela s seboj zavoj obvez, sem mu zavezal glavo: bil je precej bolj olupljen kot jaz. Sedaj, ko sva bila za silo zakrpana, sva se šele spomnila, da sva bila vendar navezana. Samo mene se je držalo dva metra vrvi. A tovariš je bil brez nje. Odtrgalo mu jo je čisto ob pasu in izgubil je celo zanko. A njegovi klini so ostali, kdo ve kje. Ko sva zopet gledala še kar precej cela v svet, sva se začudila, da sva živa. Saj sva bila v krempljih smrti. Ali je bil to samo opomin ponosne stene, ki ne trpi v svojem belem kraljestvu nikogar? Se gamzi malokdaj zaidejo tja. Zažugala je s prstom in vrgla raz sebe dva predrzneža, dva črvička, ki prezirata njen ponos. Premagana sva in odhajava oprta drug na drugega kot vojšcaka iz boja. Vendar se še vrneva. Morda boš drugič, ti ponosna stena, boljše volje in boš dopustila, da vidiva tvoj čar in spoznava tvoje srce tudi v snegu, ledu in mrazu. Dasi se danes vračava premagana, sva srečna in v najini duši si prav tako lepa kot prej. OBZ"OR IN DRUŠTVENE VESTI Poročilo o skupščini Mednarodne unije alpiuskih asociacij v Ženevi, dne 25. septembra 1948 (Union Internationale des Associations d'Alpinisme). Redni letni sestanek Eksekutivnega komiteja in skupščina Mednarodne unije alpinskib asociacij sta bila dne 25. septembra \ Ženevi in sicer v prostorih Société Littéraire. Prisotni so bili poleg stalnih članov biroja UIAA delegati Francije, Švice, Italije, Poljske in FNRJ. Zastopniki ostalih članic so se večinoma opravičili, razen ČSR. Jugoslavijo stS zastopala podpredsednik Planinarskog saveza Jugoslavije in predsednik Planinske zveze Slovenije, tov. Fedor Košir in podpredsednik Planinske zveze Slovenije, dr. France Avčin. Predsedoval je predsednik UIAA g. Egmond d' Arcis. V teku razprav je bilo med drugim ugotovljeno sledeče: Bibliografski indeks UIAA sedaj posluje dokaj aktivno. Treba pa je, da vse članice sproti obveščajo UIAA o knjigah in publikacijah v svojih državah, po možnosti s kratko navedbo vsebine. Sprejet je bil princip, da imajo vse skupine alpinistov in tudi posamezniki pravico reciprocitcte v gorah in planinskih kočah v vseh državah, ki so članice UIAA, a šele po predhodni prijavi in po posredovanju UIAA. Švicarski alpski klub — SAC je ustvaril v svojem velikem alpinskem muzeju v Bernu center, kjer je stalno razstavljen moderni reševalni material. Na predlog zastopnika Francije, predsednika Club Alpin Français,' Groupe Haute Montagne in Fédération Française de la Montagne, g. Luciena Deviesa je bila dolgoletnemu zastopniku Poljske, dr. Goetelu, naložena naloga vzpostaviti stike med UIAA ter rtimunskiini, zlasti pa sovjetskimi alpinisti, ki beležijo v Kavkazu in Pamiru izredne uspehe. G. Lucien Dévies sam pa se je obvezal, da bo Uniji približal avstrijske alpiniste, ki so posebno visoko razvili alpinsko reševalno tehniko iz strmih sten in na ledenikih. Predsednik, g. d' Arcis bo pa stopil v zvezo z nekaterimi ameriškimi, novozelandskimi, afriškimi in indijskimi alpinskimi združenji. Lucien Dévies je kritiziral premajhno aktivnost UIAA pri pritegovanju vsega mednarodnega alpinskega dogajanja v njeno kompetenco. Sestanek alpinistov v Praz de Chamonixu, reševalni kongres v Innsbrucku s priključeno mu razstavo moderne planinske opreme v Grazu, so se vršili izven okvira UIAA. Jugoslavija o tem sploh ni bila obveščena. Nujno je zato potrebno, da UIAA spravi v osebni kontakt najvidnejše predstavnike alpinizma vseh držav po geslu: „Alpinisti vseli dežela, združite se!" Zato naj se ob priliki letne Generalne skupščine UlAA organizirajo vedno tudi sestanki alpinistov in tehnikov s preciziranimi cilji kot n. pr.: alpinistična tehnika, reševalne metode in material, modernizacija opreme, zaščita gorske prirodc itd. Eden takih koristnih sestankov naj bo vsako leto lavinski kurz na Weissfluh-joehu, ki je lansko leto (1947) pokazal izredne uspehe in ki se ponovi v času od 10. do 15. januarja 11)49. Dalje se je predlagalo, naj se letne skupščine UIAA organizirajo ciklično v eni izmed štirih alpskih dežela: Francija, Avstrija, Švica in Italija, zlasti ker te dežele ne poznajo in ne delajo več težkoč z vizumi. Na predlog zastopnika Jugoslavije dr. Avčina je bil predlog sprejet z dodatkom, da se kot peta alpska dežela smatra Slovenija, v katere območju leže Julijske Alpe. Slovenija pride na ta način v bodočnosti tudi v poštev za skupščine in prireditve UIAA. Za leto 1949 prevzame organizacijo Francija. Skupščina UIAA naj bo v Chamonixu obenem z eno od naznačenih prireditev s konkretnimi cilji. Mnogo debate, ki je kot že ob priliki prejšnjih skupščin tudi to pot ostala brez sklepov, je bilo ob vprašanju povračila stroškov za reševalne ekspedicije v gorah, zlasti če se pri tem prestopi državna meja. Zastopnika Jugoslavije sta pojasnila, da se v FNRJ dele te stroške Rdeči križ, država republiške zveze, kajti Gorska reševalna služba se smatra za javno socialno in humano ustanovo, ki pa jo izvajajo požrtvovalni prostovoljci. V tem smo daleč pred zapadnim svetom, kjer ni konca zoprnih prepirov in celo tožba med posamezniki in vodniki — gorskimi reševalci, ki včasih kar preradi hite reševat. Zaradi izrednega porasta nesreč v gorah vsepovsod naj se izvede anketa o vzrokih, zlasti pa naj se posveti čim več skrbi sistematičnemu pouku mladine in spoštovanju gora in nevarnosti, ki plezalca ogrožajo. Poljski zastopnik je predlagal, naj UIAA energično poseže v problem zaščite prirode v Alpah, ki jo neodgovorni turisti neusmiljeno uničujejo. G. Devies je zahteval, naj UIAA zajezi pretirano gradnjo koč in zaklonišč na mestih, kjer *niso nujno potrebne, slično je bilo sklenjeno glede vzpenjač. Sledilo je nato z lepimi diapozitivi in s črteži opremljeno predavanje arhitekta Nagela iz Neuchâtela, člana centralne komisije SAC za koče, o modernih principih gradnje planinskih koč. Za to pa je seveda treba imeti na razpolago tudi moderna sredstva in materiale. Za tem je inž. André Roch, sloviti švicarski alpinist izredno zanimivo s pomočjo filma predaval o teoriji snega in o nastanku plazov. Inž. Roch namerava v dogovoru s PZS in v družbi s slovenskimi alpinisti obiskati jeseni Julijske Alpe in prirediti obenem v Ljubljani eno ali dve predavanji iz Zapadnih Alp in iz Himalaje. II koncu je dr. France Avčin predaval o svojih izsledkih ô dinamični trdnosti vrvi, zlasti z ozirom na vrvi iz nylona. Predavanje je spremljala projekcija diagramov in fizikalnih formul, ki so pokazale več kot štirikratno prednost nylonskih vrvi pred konopljenimi. Ti izsledki so po izjavi g. Deviesa pojasnili, iz prakse dobljeno mnenje Francozov, da nobena konopljena vrv ne zdrži resnega navpičnega padca. CAF ima ko- vrvi v Gre°°b,u-ki * - »°di<» ^««''ttoS^^rtS'- f:"1" ti V»1«1!?. presenetljive temveč da francoske nacionalne šole a.pinizmk'7J ¿73ES t i\-"ok,-LS%,i° IZr-°lnjranja in izm1enjave izkuše»j ter osebnih kon"aktov ^a 5ola traja okrog mesec dni in bo mesto za Jugoslovane rezervirano. Te prilike Ju-osVvi ^ štev? .■«»¡SMS ¿ss&, sa^fjatffcst« ¿¿s? siSSt^i'■¿š&ss&fe e^^ssšas? Fedor Košir — Dr. France Avein. KNJIGE, REVIJE ta naloga posebno težka, kajti tuja literatura ni vsakomur dostopna Tudi mi smo bili SL;zb(8«K^-Ti -/a^rji^^i~o o ^ pi J^s trebo idej nos ti, katero naj ima vsaka slika. Posebno duhovito je to . Kocj^uičč presek d vozel umetniške in dokumentarne fotografije (stran 137). Takole pravi ^Ne razUkuf n o preveč med umetniško in dokumentarno fotografijo z i vsemi ^liUm/ , 1 3" Ta o". rraTga T ""'V1" "jCST PHzadctost ^ pofeg teh ii ičnega znanj a njegov okus' ° la£S Tk Vdja tU tej knjig, danih navodil, na podlagi katerih bo začetnik dobil 'osnovne pojm- izkušeni fotograf pa bo spopolnil svoje znanje. Na ta način bosta oba uspešno pomagala pri dviganju nivoja naše fotografije. Die Vlpen — Les Alpes — Le Alpi — Les Alps, vodilna švicarska planinska revija, še vedno v štirih jezikih (pretežno pa v francoskem in nemškem) objavlja zanimive, česlo zelo tehtne članke, ki jih ilustrira skoro vseskozi s prvovrstnimi posnetku Oprema, papir na predvojni višini. Iz letnika 1948 bi bilo omeniti spis Arnolda Heima o peruanskein Mattcrhornu (lerupaja, 6356 m) v Zapadni Kordiljen k, ga se nihče n« zmagal. Die Luigi Pcscasio piše o vzponih v Karniji, Rene Nay,lie o gorah y Jen -zueli (Pic Bolivar. 5005 m in drugi). Jules Guex razpravlja o mienih p ani^kdi na-selij v romanskih predelih Švice. V članku „Smučanje pred stiristo le p,se Rudo f Gsell o knjigi Magnusa Olausa iz leta 1567 „Zgodbe iz polnočnih dežel , k je ilustrirana z risbami. predstavljajočimi smučarje na kratkih smučeh: sp.sje nekako nada-Hc an e ali izpopolnitev članka Maxa Ochslina (Les Alpes marca 1946) pod naslovom Kako so se krmijski kmetje pred 200 leti smuča i«. Ochshn poroča o em po -rorju. Dr. Braun daje navodila, kako tudi amputiram, * umetno nogo lahko smučajo in plezajo- na težkih plezalnih turah je včasih priporoc j.vo da vtakneš protezo v opru ik in si s samimi koleni pomagaš naprej - Scpp J'alcher govori skoraj Preobširno o „gorniku Friedrichu Nietzschc-ju, idejnem predhodniku nacizma (fašizma), Smučarje (zlasti one slovenske, ki so že bili gori) bi nemara zanimalo pripovedovanje S K v bur za o smuških pohodih na Etni. Posebej jc treba omeniti Seamivelov članek Gora- javna dobrina (La'montagne, d'utilité publique)«,, ki je poln resnih misli in fine. psihologije ter prikazuje gore in alpinizem v novi simpatični luci. Charles Gos. Le Cervin. V založbi Attinger je izšla v dveh zvezkih bogato ilustrirana monografija o „gori gora"', o Matterhornu. Prvo zelo znano delo p tej gori jc napisal" Giutlo Rey^ njegova knjiga slovi po zanosu, lepem Tudi Charles Gos ni neznano ime. mnogi ga smatrajo za najpomembnejšega , l.n ...-skca pisatelja in pesnika sedanjosti. Samo pri Attingerju so vzbirk Montagie gora) 'izšle Žjcgov/ knjige „1/épopée alpestre;' (alpska epopeja) Kratka Jg^ma gore in alpinizma od starega veka do današnjih dni. dalje Solitude M«n^arde Lrska samota;. ..Alpinisme anecdotic,uc« Alpinizem v anekdotah); zelo znan je je-lov i-a nuit des Drus" (Noč v steni Dru-ja). ki velja hkrati za njegovo najbo jse delo fn je že starejšega datuma: mnogo se čitajo romani Notre Dame des Neiges (Gospa Snežna), .,La croix du Cervin" (Križ na Matterhornu); napisal je se celo vrsto gorsko zgodovinski spisov n. pr. o Saussure-ju, o odličnih potnikih po Alpah itd Pregovor knjigi „Le Cervin« je napisal Geoffrey Winthrop Young med Anglež, zelo znan gornik in pisatelj, avtor imenitne knjige Moji gorski doživljaji», ki se je z Charks Gosom spoznal vrh Matterhorna in mu tekom casa postal dober pri atclj. Cela pr^a knjiga obsega herojsko dobo gore, od prvih poizkusov in do uspelega vzpona pod vodstvom Edvarda Whymper-ja in tragičnega sestopa I. I860, pn ka ercm so ^ ud^ leženci izgubili življenje. Vse nadaljne plezanje po raznih grebenih . vzpon po severni steni opisuje Charles Gos točno in navaja pri tem vse'je in te 1 1- l: „a cicil, \V F\YlvmDcna. izčrpnih knjigah G. Heya, mogel odkriti m onjaviu kuo%ck<.j i.»»^«. . .. ... - - , ,;k Gos zbira, gradivo, pozabljene ali zavržene dokumente, pisma, vodniške knjige, slike aorske spomine, p cgledovld arhive, sodne akte, časopise in revije m s pomočjo n d, sestavil kroniko \c edinstvene gore. Nebroj ljudi, ki so se skoro v enem stoletju vzpen ali po njenih stenah in grebenih ali živeli v njenem območju se zvrsti pred očmi či t a teli a Jjn priča o slavmi preteklosti Matterhorna. Tu so obravnavana vsa čustva ki jih je ta gora kdaj zbudila v človeških srcih: za udenje, navdušenje bojazen hrepenenje. upanje, razočaranje, pa tudi opisana vsa slavna dejanja, prav ifottudfm a n j klavno, i zato donosno izkoriščanje Matterhorna m njega neminljive privlačnosti Charles Gos popolno zgodovino Matterhorna; kdor bo kdaj iskal podrobnosti in podatke, ne bo mogel mimo nje. O teme! itosti s katero se je lotil in dovršil CharleS Gos to kroniko, zgovorno priča seznam virov k. -. obsega ,ne manj kol sedem strani. Pri tem je knjiga napisana v lepem slogu m jeziku ter se ° adko čita- mnogo slik. delno prvič objavljenih, kras. to de o, kopije pisem, risb itd dajejo pečat dokumentarnosti. Skratka, Charles Gosu se jc posrečilo, da je^nap.al temeljito monografijo o Matterhornu. Trgovsko podjetje »Ikanina« LJUBLJANA SV. PETRA CESTA 1 NAŠE GESLO: Dvig lokalne proizvodnje naj služi dvigu življenjskega standarda delavcev in nameščencev * 2. Z O. J. LJUBLJANA Koftt nurtt fazJiuituKM pOJtKC&iCLM vte panose IpcPdba