Hmel, delavec In obrtnik »nj bodo narodu vodnik I »r, liti*)« vuko »rod«. Naročnina: za celo leto Din M'— aa pol leta „ It'— za inozemstvo za celo leto Oln (•*— Inseratl po tarllu. - Pismenim vprašanjem naj so priloži znamko za odgovor. — Nefranklrana pisma a« m sprejemajo. Glasilo »Slovenske Kmetske Stranke'. Vsakdo vši-vai sadove svoJ«ga dela ta ■naHjlvostl I RokopM a* m vra-Bsjo. — Plaža in toM sn v Ljubljani. — Uredništvo In uprava'Jo v Ljubljani v Kolodvorski ulid »t. 7. — Telefon m ter. »t. 1SM. — Račun pri poštni hrani Inial mora vedeti vsak slovenski kmet? I Beograd in Srbija žive od našega denarja. — Prava slika »narodnega edinstva« in »enakopravnosti«. Leta 1921. so prešteli prebivalstvo v naši državi. Po uradnih podatkih šteje naša država po posameznih deželah prebivalcev: Pokrajina Srbija in Črna gora Bosna in Hercegovina Dalmacija Hrvatska in Slavonija Slovenija s Prekmurjem Vojvodina in Srem Sievilo prebivalcev V % 4,329.495 36 03 1,889.929 15-73 621.429 5-16 2,332.068 19-42 1,056.464 8-80 1,787.438 14-86 Površina v kms 105.335 51.199 12.732 36.956 16.197 26.568 V % 42-30 20-55 5-13 14-84 6-52 10-66 Skupaj 12,017.323 100-00 248.987 100 00 Po uradnih podatkih finančnega ministrstva smo plačali vsi prebivalci cele države od 1. 1916. pa do leta 1926. neposrednega davka (ki kmete najbolj zadene) skupaj 7 milijard 764 milijonov in 11.028 dinarjev 38 par. Od te vsote odpade na posamezne pokrajine: Pokrajina Srbija in Črna gora fBflsaa in Hercegovina i Dalmacija (Hrvatska in Slavonija Slovenija Vojvodina ■Skupaj Na enega Davka plačanega V % Na 1 km2 prebivalca 1.763,850.373-28 22-72 16.840-27 407-90 1.052,486.168-62 1356 20.36145 556*88 217,288.030-13 2-80 17.853-28 349-33 1.637,986.349-56 21-09 44.322-33 702-37 1.093,525.997-97 14-08 67.514-11 1035-08 Jl.998,874.128-82_2575 75.236-15 1118-29 7.764,011.028-38 100-00 Hribovita in beraška Slovenija plačuje torej samo na neposrednih davkih letno na vsako osebo po 1035dinarjev davka, Srbijanec pa plača samo 407 dinarjev! Pri tem pa ne smemo pozabiti na posredne davke. Mi nosimo evropsko obleko in nosimo čevlje. Na vse to je treba plačati ogromne carine, ki jih Srbijanci ne plačujejo, ker nosijo samo narodne noše iz domačega blaga. To strahovito plačevanje je zasluga beogradske cincarije, kjer imajo glavno besedo današnji zavezniki slovenskih klerikalcev, namreč velesrbski radikali! Proti temu strahovitemu izžemanju vseh prečanov, torej tudi Slovenije, sta se združila Radič in Pribičevič in to je glavni namen in pomen kmečko-demokratske zveze: Mi hočemo postati enakopravni pri plačevanju in pri prejemanju denarja! Sedaj pa, slovenski kmet, presodi sam, kdo je boljši in kdo ima bolj prav: Ali imajo prav klerikalci, ki velesrbske radikale podpirajo, ali pa ima prav naš Radič, ki neustrašeno dviga kvišku zastavo enakopravnosti? Številke kar vpijejo, da moramo vsi Slovenci skupaj z Radičem in z njegovimi hrvaškimi kmeti, če hočemo rešiti vsaj zadnje ostanke našega denarja! Berite in premislite! Ogorčen boj za izenačenje davkov. — Prečani skupaj I — Kaj se pripravlja. — Na pragu zgodovinskih dogodkov. ago sam Stjepan Radič. Zato objavljamo najvažnejše odstavke te-:ja dopisa v celoti. Najvažnejše vprašanje je davčno vprašanje. Davčno vprašanje je danes zajelo najširše plasti ljudstva in nikjer se ne govori o drugem kakor samo o davkih. 0 davkih razpravljajo premožni gospodarski krogi in v kmečkih kočah. Davčno vprašanje je življenjsko vprašanje nas vseh, zlasti pa nas prečanov, a v Beogradu in v Srbiji ne marajo o tem nič slišati. Če vsi znaki ne varajo, se bo iz tega vprašanja razvila najtežja državna kriza. Kmečko - demokratska zveza vodi boj. Vso pezo boja za pravično rešitev davčnega vprašanja je vzela na sebe kmečko - demokratska zveza. Če bo ta zveza v boju vztrajala, če bo vodila boj odločno in premišljeno, se bo država res konsolidirala, kajti najmočnejši temelj države so zadovoljni državljani. Dokler pa cele pokrajine vedo samo to, da državi plačujejo, od države pa nič ne dobivajo, ne more biti govora miru in napredku. Zato se v vodstvu kmečko - demokratske zveze zadnji mesec ni o ničemur drugem razpravljalo kakor o vprašanju izenačenja davkov in o korakih, ki jih je treba napraviti, da se ta cilj doseže. Boj se pričenja. Današnje neznosno stanje in strašna davčna neenakost med prečani in med Srbijanci ni samo gospodarsko vprašanje, ampak je tudi stvar čutenja. Kako naj ven- Naši bralci se mogoče še spominjajo na silno senzacijo, ki jo je vzbudilo poročilo zagrebškega »Ju-tarnjega lista« letos poleti o znanem »blejskem sporazumu«. Poročilo se je izkazalo v teku časa kot popolnoma točno, kakor vsi vemo. Dne 16. t. m. pa je objavil »Ju- politiki o naših razmerah prav ma-o. Oni ne poznajo niti naših kra-ev, niti naših ljudi. In že celo nič nočejo vedeti o tem, da smo prečani ravno tako važen del države ka-ior Srbijanci, kajti samo premoženje prečanov vzdržuje to državo že celih osem let! Srbijanci nam radi očitajo, da so oni stvorili to državo. Tako govore zlasti oni, ki sploh v vojski niso bili. Toda na take besede lahko mi prečani ponosno odgovarjamo: »Če ste vi to državo stvorili, smo jo pa mi kljub vašemu čudnemu gospodarstvu vzdržali! Če ne bi bilo naših milijard, tudi te države danes ne bi bilo več! Zavest, da brez nas ta država niti en mesec dni ne more živeti, nam daje moč, da vztrajamo, daje nam pa na roko tudi sredstva za boj! »Davke bomo izenačili sami!« Nato je rekel informator dopisniku s povzdignjenim glasom: »Če bo vlada tudi to pot zakon o izenačenju davkov umaknila, bomo prisiljeni, da sami davke izenačimo!« >V Beogradu še vedno ne poznajo naše moči, namreč naše organizirane moči. V naših organizacijah se nahajajo vsi prečani. To je silna moč, ki lahko ustvarja čudeže. Mi smo organiziran narod! »A državna oblast?« — je pripomnil dopisnik. »Državna oblast ne more zapreti ali z globami kaznovati celega naroda. Sicer pa — kaj ni že današnji davek neka globa, neki harač, ki ga plačujemo že devet let, da na drugi strani Belgrad lahko po pijansko zapravlja naše žulje in na- dar mi, narodni poslanci, vcepimo šo kri? To ne bi bil nikak upor, svojim volilcem v srca ljubezen do države, če pa vsak prečan na svojem žepu čuti, da je državljan druge vrste, ki ima samo dolžnosti, pač pa je upor to, kar počno razne belgrajske vlade. Mi se zavedamo dalekosežnosti naših sklepov! Toda tako kakor tarnji list« poročilo svojega dopisnika iz Beograda, ki je mogoče še bolj senzacijonalno kot je bilo ono o blejskem sporazumu, za nas Slo- zato hočemo odstraniti vzroke ne vence in za vse prečane sploh pa zadovoljstva, silno pomembno. Nekateri trdijo V Beogradu pa tega nočejo raz-celo, da je dal dopisniku potrebne umeti. Celo sedaj, ko živimo že informaicje za ta dopi® na razpo- devet let skupaj, vedo belgrajski pravic pa nič? Tu so vse lepe be- danes ne gre več naprej! Samo z sede in obljube zastonj! Tudi naj-;radikalnimi sredstvi se da zatreti bolj omejenemu človeku se mora vriniti v možgane misel na molzno kravo, povedati pa moram, da se je vime te molzne krave že posušilo. Če nas bodo pa kljub temu še nadalje molzli, mora priti do boja za obstanek. Mi smo že pogosto dokazali, da to državo ljubimo in da smo pripravljeni tudi na žrtve. A ravno zlo davčne neenakosti, ki nas žene v bankerot. * Tako govore hrvaški politiki in voditelji hrvaških kmetov in hrvaške gospode in v tem smislu in duhu pišejo vsi hrvaški listi brez izjeme, ker vedo eni in drugi, kaj so svojemu narodu dolžni. Sedaj pa poglejte v Slovenijo! Kaj vidite? Vi vidite vsi, kako zvesto podpira SLS za vse prečane in zlasti še za Slovenijo tako pogubno velesrbsko radikalsko politiko. V mogočni fronti združenih prečanov stoje danes Vojvodinci, Bo- sanci, Dalmatinci in Hrvati brez; Ali se res najde v Sloveniji še razlike vere in brez razlike, ali so kakšen človek, ki ga ne bi oblila Hrvati ali Srbi. Tako mora biti, če, rdečica sramu pred takim očivid-hočejo obvarovati zadnje ostanke'nim izdajstvom slovenskih in vseh svojega imetja pred nenasitnim prečanskih interesov? belgrajskim davčnim vijakom Slovenski kmet — kako dolgo Za hrbtom združenih prečanovjše? Kako dolgo boš še taval v ve- OTAIl T* n nn ,J II ' "__V 1 ■ ■ • i t •-« r« t /—« r» pa stoji naša velesrbski radikaliji zasužnjena SLS, da porine preča-nom nož v hrbet na povelje vele srbske radikali je! rigah, v katere te je vklenila SLS? In ti, slovenski duhovnik, kako dolgo boš še brez očitnega sramu zagovarjal in branil tako politiko? „Votlo kričanje". Kaj »Slovenec« priznava. — Ogoljufana SLS. SLS na kolenih pred zlatim teletom. V nedeljo, dne 18. decembra je »Slovenec« objavil članek z naslovom »Votlo kričanje«, v katerem poskuša opravičiti nove davke, ki jih bodo naložile klerikalne večine ljubljanski in mariborski oblastni samoupravi. O teh davkih bomo govorili še posebič na drugem me stu, tu pa hočemo ugotoviti na podlagi omenjenega »Slovenčevega« članka le nekaj stvari, ki osvetljujejo klerikalno politiko naravnost v bengalični razsvetljavi. 1. »Slovenec« piše: »Novi proračun, ki ga je predložil oblastni odbor (ljubljanski), je znašal 60 milijonov dinarjev dohodkov in ravno toliko izdatkov. Finančni odsek, ki je zaključil včeraj svoje delo, ga je reduciral na 55 milijonov. Izdatki, ki so predvideni v tem proračunu, so deloma neizbežni, z ozirom na posle, ki jih je prenesla država na oblast, to so: bolnišnice, blaznica, dobrodelne ustanove itd. Te besede »Slovenca« so strahovita obsodba dosedanje klerikalne politike. Mi še jako dobro vemo, kakšno slavo so samim sebi peli klerikalci, ko so oznanjevali, da so dobili nazaj vse deželno premoženje. Mi smo že takrat ugotovili, da obstoji to »premoženje« iz samih pasiv, kajti tisto »premoženje« ni realno premoženje, ki bi kaj neslo, ampak so zavodi, katerih vzdrževanje silno mnogo več velja kakor pa nese! Klerikalci so se nadalje hvalili, kako bo na podlagi »blejskega sporazuma« državna oblast odstopila samoupravam tudi vse tiste dohodke, ki so potrebni za izvrševanje od samouprav prevzetih poslov. Mi smo takoj odgovorili, da se gospodje silno motijo, če računajo na kakšen denar iz Beograda. Nedeljski »Slovenec« nam daje prav! Nedeljski »Slovenec« priznava, da je država pač prepustila deželi bolnice itd., toda denarja za vzdrževanje ni dala, ampak bodo morali ljudje kljub visokim državnim davkom za bolnice še posebej plačevati! Le še enkrat preberite, kar navajamo zgoraj iz samega »Slovenca«. Nekoliko dalje pa pravi >Slovenec«: »Oblasti je na razpolago 25 milijonov dinarjev iz državnega proračuna — ostanek pa mora kriti z lastnimi dohodki in z novimi davčnimi viri!« 2. »Slovenec« piše: »Bodi ugotovljeno, da se na direktne davke ne bo naložil niti vinar doklade, izvzemši akcijskih družb, ki so pa S proslulim § 82 fin. zakona za leto 1927/28 dobile poseben privilegij, tako da naši cestni odbori niso smeli nanje naložiti več kakor 25% doklade (tu gre v prvi vrsti za Trboveljsko premogokopno družbo, op. ur.).« Da, to je tisti slavnoznani § 82 finančnega zakona. Ko je sam podpredsednik SLS dr. Natlačen razkrinkal tisto mahinacijo s § 82 fin. zakona, so poslanci SLS z dr. Korošcem na čelu kričali, da je ta člen fin. zakona v zakon »vtihotapljen«, in na svojem shodu v Ljubljani je dr. Korošec ponosno izjavil, »da bo ta člen iz finančnega zakona ravno tako ven zletel, kakor je vanj prišel.« A kaj se je zgodilo? Člen 82. lanskega finančnega zakona stoji tudi v novem finančnem zakonu za prihodnje leto, samo ne nosi več številke 82, ampak številko 67! Mi smo letos klerikalce pravočasno opozorili v »Kmetskem listu«, da je ta paragraf zopet v fin. zakonu. Toda kljub našemu opozorilu ta paragraf ni iz fin. zakona »ven letel«, kakor je obljubil dr. Korošec, ampak so klerikalni poslanci v finančnem odboru glasovali zanj! Sedaj pa tarna »Slovenec«, da je Dejanja pa govore drugače: dejanja govore, da je pravi gospodar klerikalne politike Trboveljska družba, pred katero morajo klerikalci neusmiljeno na kolena! Na klerikalnem oltarju se šopiri trbo- veljski denarni žakelj! To naj si zapomnijo slovenski kmetje in delavci, kadar bo »Slovenec« zopet sviral na »proletarske« strune. Kadar pojejo te, takrat se res razlega po celi Sloveniji — votlo kričanje! Zborovanje delegatov SKS. (Nadaljevanje.) O organizacijskem delu v stranki, posebno v mariborski oblasti, se je razvila živahna debata, v katero so posegli tt. Otorepec, Mravlje, dr. Kapotec in Veselič. Tov. dr. Marušič je na podlagi debate formuliral konkreten predlog z ozirom na potrebo živahnejšega in intenzivnejšega organizacijskega dela. Predlog je bil soglasno sprejet. Po poročilu tov. Puclja in inž. Zupančiča ter po prečitanju resolucije, so se v debati pretresala vsa naša politična in gospodarska vprašanja. Dr. Lončar je podal načelne misli z ozirom na sodelovanje s SDS. Inž. Zupančič je pojasnjeval, kako v oblastni skupščini negospodarsko delajo klerikalci, ko plačujejo že celo leto 5 odbornikov, akoravno je dela komaj za enega. Ažmanov predlog glede sodišč, v katere hočejo klerikalci zanesti strankarstvo, je bil soglasno sprejet, kakor tudi Sancinov glede dr- Celotno načelstvo Slovenske kmetske stranke: Predsednik: Ivan Pipan, posestnik, Vižmarje; podpredsedniki: Albin Prepeluh, Ljubljana; dr. Veko-slav Kukovec, Maribor; dr. Janko Rajar, Maribor; inž. Franc Zupančič, Ljubljana. Tajnik: dr. Drago Marušič, Ljubljana. Blagajnik: Jože Černe, Zg. Šiška. Pregledniki: Alojzij Tršan, Tacen; Franc Pustotnik, Blagovica; Franc Pintarič, Rigonce. Odborniki: Anton Koblar, dekan, Kranj; Ivo Ažman, Hraše; Jernej Bohinc, Trboje; Anton Cerar, Kamnik; Anton Globevnik, Novo mesto; Anton Radkovič, Št. Jernej; Franc Štubler, Suhor; Josip Zupančič, Trebnje; Martin Hostnik, Gaj; Ivan Globevnik, Škocijan; Ivan Grad, Beričevo; Stanko Lenarčič, Nova vas; Ivan Lavrič, Travnik; Ivo Sancin, Ljubljana; dr. Dragotin Lončar, Ljubljana; Ivan Kristan, Vače; Jakob Nemec, Okoslavci; Lu- zavljanstva in korupcije. Klerikalci d vik Ivanjšič, Sv. Jurij ob j. ž.; Jo-so imeli največjo besedo priti ko- sip Rajšp, Sp. Polskava; Jakob Žni-rupciji in so svečano obljubili, da darič, Središče; Franc Plaskan, Or-bodo vse korupcijoniste spravili la vas; Anton Kupčič, Ptujska go-pred sodišče, a sedaj ko so v vladi, ra; Franjo Cajnko, Slovenji gradeč; so pozabili na obljube in korupcijo. Franc Jevšnik, Kozje; dr. Rapotec, NajboJj temeljita pa je bila debata Maribor; Anton Zdolšek, Ponikvi o gospodarskem položaju v državi Janez Taborne; Stranje; Anton na- sploh, posebno pa še v Sloveniji. Klerikalna vlada po načrtu uničuje kmetsko gospodarstvo. Obširno je govoril o tem predmetu tov. Pucelj, debate pa so se udeležili Val. Bab-nik in J os. Černe, ki je pokazal na popoln zastoj izvoza krompirja ter ta paragraf še vedno tu! Glasovanje !na nizke cene mleka- DalJe so go-za ta paragraf pa dokazuje, da so 7orili, 0 tem, Predmetu še tov. An- . < .. _ _ _ _ _ ... (an I ' r>nn« Hit lfnnuXiX A 1 « klerikalci prav globoko pokleknili pred zlatim teletom Trboveljske premogokopne družbe ... Bog ve, zakaj? 1 3. Pred Trboveljsko družbo so pokleknili na kolena tudi v vprašanju nameravanega oblastnega davka na premog. Prvotno so rekli, da bo znašal davek na premog 5 Din od tone in da bodo gledali, da ga oo plačala družba, t. j. da bo davek naložen na produkcijo premoga. Nedeljski »Slovenec« pa pripoveduje, da so se gospodje »premislili« in da bo davek naložen na potrošnjo premoga! Ne bo torej plačevala novega davka na premog bogata Trboveljska družba, kakor je bilo prvotno nameravano, ampak novi davek na premog bodo plačevali vsi, ki s premogom kurijo. Svoj prvotni načrt so klerikalci izpremenili v par dneh. Kaj neki se je moralo v teh par dneh dogoditi »tam zadaj«? Na kakšne knofe je ton Cerar, dr. Marušič, Al. Prepeluh in dr. Janže Novak, ki je govoril obširno o bajtarskem vprašanju. Govorniki so podali strahovito žalostno sliko našega kmetskega gospodarstva, ki z dneva v dan bolj propada, dočim mu večinska slovenska klerikalna stranka niti z enim činom ne priskoči na pomoč, nasprotno ga tlači, ubija in mori ter naklada vedno nove davke. In ko radi njihovega zločina kmet propada, ga tolaži z vero. To zločinsko početje poraja odpor po vseh naših vaseh, po vseh kmetskih domovih. Klerikalni lopovi in zločinci sicer še drže kmetskega človeka z vero v svojih krempljih, toda obračun, strahovit obračun jim pripravlja slovenski kmet, ki se prebuja, vstaja in organizira v svoji kmetski stranki. Po debati so bili soglasno izvoljeni člani načel-stva in okrožnih odborov. ban, Trnovlje; Pavel Horvat, Bra-tonci; dr. Anton Novačan, Maribor; Jože Blaž, Tomačevo, in Anton Hafner, Stara Loka. Člane okrožnih odborov priobčimo prihodnjič. Denar naložite najboljše in najvarnejše pri domačem zavodu Kmetski hranilni ln posojilni dom v Ljubljani reglstrovana ladrnga ■ neomejeno lareio Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 1. Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 6 % ; na trimesečno odpoved po 8%; vloge v tekočem (žiro) računu po dogovoru. Stanje vlog okroglo 15,000.000 Din. Jamstvo nad 50 milijonov dinarjev. DARILA za Božič in Novo leto po znižanih cenah kakor: rokavice, nogavice, žepne Za predsednika Slovenske kmet-j robce, kravate, fino damsko, ske stranke je bil ponovno izvoljen moško in otroško triko-perilo, dišeče naš odlični tov. Ivan Pipan, ki že milo, torbice, čipke, potrebščine za neki pritisnila Trboveljska^družba, | sedmo leto vodi našo stranko kot š i v i 1 j e , krojače, tapetnike, čevljarje in sedlarje nudi da je klerikalna gospoda tako hitro ' moder in skušen krmar s trdnim j zlezla pod klop? j prepričanjem, da ni več daleč čas,: Trboveljskim rudarjem pa bo ko bo vse slovensko kmetsko ljud-»Slovenec« še naprej lagal, da šči- stvo v naši stranki združeno in or- blizu Prešernovega spomenika za tijo interese rudarjev — klerikalci! ganizirano. • i vodo. Josip Peteline, Ljubljana SES za dohodnino. Pretekli teden je bil v Beogradu zelo živahen in naravnost zgodovinsko znamenit, posebno za naše klerikalce, ki se še nikdar niso tako izkazali kot ponižni hlapci vele-srbske radikalije kakor to pot. Poročali smo že, in tudi danes poročamo na drugem mestu, kako srdit boj vodi vsa prečanska opozicija za izenačenje davkov v celi državi. Sijajen govor dr. Krajača. ki je to bitko otvoril, smo po vsebini že objavili. Pretekli teden pa je prišlo do boja za odpravo dohodnine v prečanskih krajih. V Sloveniji ga ni davkoplačevalca, ki ne bi vedel, kaj je dohodnina. To je naš najhujši davek. V Srbiji pa tega davka ne plačujejo, pa tudi kakšnega drugega ne, ki bi bil temu enak. Da se ta očividna krivica popravi, je predlagal poslanec Ju-raj Demetrovič, naj se pobiranje dohodnine že s prihodnjim letom ustavi. Svoj predlog za ukinjenje dohodnine je utemeljeval posl. Demetrovič predvsem s številkami, ki jih objavljamo v današnji številki na prvi strani. V svojem nadaljnjem-govoru pa je imenoval dohodnino, ki jo plačujejo samo prečani, »harač na vilajet«, t. j. davek, kakor so ga pobirali nekdaj Turki od kristjanov, brez zakona in nasilno. Tu so zakričali radikali (klerikalni zavezniki): •»Vi pTefcani plačujte dohodnino, mi je ne bomo! Prečanski poslanci: »Tudi mi je ne bomo! Mi nismo nobena kolonija!« Posl. Demetrovič (nadaljuje): »V Avstriji so veljali vsi davčni zakoni za vse državljane v enaki meri. To, kar smo imeli v državi, ki nam je bila tuja, tega v naši domači državi nimamo! In če vlada dohodnine ne odpravi, potem moram reči, da vlada sama ustvarja med prečani prepričanje, da ta država ni njihova država, ampak da je to tuja država.« (Burno ploskanje pri radičevcih.) »Če davkov ne boste izenačili, ne vemo, kaj ho. Jaz ne želim, da bi narod sam začel braniti svoje pravice, toda če ne pojde drugače, bo država silno trpela. Zato predlagam, da se dohodnina odpravi.« V istem smislu je govoril tudi posl. Pucelj (njegov govor objavimo v prihodnji številki), za njim pa srbski zemljoradnik Voja Lazič, ki je izjavil, da bo glasoval za odpravo dohodnine, čeprav je Srb! Prišlo je nato po nekaj burnih prizorih do glasovanja. In tu se je zgodilo to, kar bo ostalo zapisano v zgodovini SI-S z najbolj debelimi sramotnimi črkami: zgodilo se je, da so slovenski klerikalni poslanci glasovali proti odpravi dohodnine in so na najsramotnejši način izdali koristi slovenskih davkoplačevalcev in padli vsem prečanom za-vratno v hrbet! Ali si bodo tisti slovenski kmetje. ki iz same pobožnosti in v prepričanju, da »branijo sveto vero«, še vodno glasujejo za SLS — ali si bodo ti slovenski kmetje to zapom- nili? Mi smo prepričani, da ne!! A zakaj ne? Ker nimajo koraj-ž e za to!! To je glavna napaka med kmeti, da so premalo korajžni, namreč v politiki. Kaj jih vraga briga razna gospoda? Ta naj dela, kar hoče. Ti, slovenski kmet, pa se vendar že enkrat zgani in ojunači in delaj svojo politiko s svojo glavo, ne pa tako, kakor ti jo hoče vsiliti razna posvečena in neposvečena gospoda! Le tega ne verjemite, da bo koga vrag v peklu cvrl zato, ker je mislil s svojo glavo! Prav nobenega ne bo! Če boste pa korajžni, boste tudi lahko oprali s sebe in s cele Slovenije nezaslišano sramoto, ki so jo nam pripravili klerikalni poslanci s svojim glasovanjem proti odpravi dohodnine in s svojim grdim izdajstvom najvažnejših slovenskih in prečanskih interesov. Iz zunanje politike. Rusija. Stalin je popolen gospodar položaja in kmetska misel triumfira tudi v Rusiji. Ljenin je začel tako-zvano novo ekonomsko politiko, ki je v bistvu kmetska politika, Stalin pa je začel novo kulturno politiko, »Vsak človek ima svoi ideal in vera predstavlia ideal 95% naroda.« Tako govori Stalin, potem, ko se ie sklenil sporazum med rusko vlado in cerkvijo, kjer si obljubljata medseboino pomoč. V Moskvi vlada veliko ogorčenie proti kitaiski vladi, ki je pretrgala vse odnošaje z Rusiio. in ker je v krvi udušila komunistično revolucijo v Kantonu. Rusija je poslala ostro noto v Nanking. Italija. Italija se ie končno pomirila radi iugos7ovenske pogodbe in ponuja Franciji tudi enako pogodbo pod rtogojem. da prepusti Balkan Ttaliii. Že od Napoleona je zasledovala Francija politiko, da bi pridobila Avstriio na svojo stran. Kar se ni posrečilo takrat, se ji je posrečilo z nasiedstvenimi državami, zato je ta zahteva za Francijo nesprejemljiva. Franciia pa ponuja Italiji mandat nad- Sirijo. Poljska. Snor med Litvo in Poljsko je končan s tem. da Poliska prizna neodvisnost Litve. O VPni na se nič ne omenja, zakai, skozi Vilno vodi pot do angleških gozdov na Poljskem, zato so Angleži na tem in-teresirani, da je Vilna v poljskih rokah, čeprav pripada po mirovni pogodbi Litvi. Francija ie povišala carino na uvoz žita na 30%. __ Naročniki, ki dolsrniejo še kak znesek »Kmet-skemu listu« na zaostali naročnini za letošnje leto. naj blagovolijo nakazati poleg naročnine za leto 1928 tudi zaostanek iz letošjega leta, radi reda pri upravi. Dopisi. štajerska. Iz revnih Haloz. V »Slov. Gospodarju« se čitajo prazne čenče o davkih, ki bodo po zaslugi SLčf omiljeni. Volilci še nismo pozabili samozavestnega hvalisanja kandidatov SLS na shodih o znižanih in omiljenih davkih... Takrat se je klerikalcem res verjelo, saj je bila v nevarnosti vera! Črni maček za volilce SLS je pa prišel kmalu potem v podobi »čekov« z visokodonečimi številkami, ki so višje od lanskih. Nekaterim davkoplačevalcem se je res odpustilo dohodnino, toda kaj po-.maga, ko je pa zemljarina povišana! Ako sem n. pr. poprej plačal na zemljarini 500'— dinarjev in na dohodnini 1000'— dinarjev, skupaj 1500'— dinarjev, danes pa mi je dohodnina odpuščena in plačam zemliarino »samo« — 1700'— dinarjev, potem naj vrag vzame tiste falote, ki nas tako po jezuitsko far-bajo z »omiljenjem« davkov! To je bilo zadnjič... In spet za drugo leto čenča »Slov. Gospodar« o ne-^em »omiljenju« davkov po zaslugi j SLS! Pojdite slenarit Culukalre, ne 'na pismenega slovenskega kmeta! V parlamentu pripravljate 11 mi-lijardni proračun, v isti sapi pa nas farbate z »omiljenjem«! Tovarišem na Kranjskem se še niti ne sania, s kako prefriganimi sredstvi lovijo klerikalci duše šta-iierskega priprostega kmeta. Klerikalci dobro vedo. da je poštenemu . kmetu njegov podpis svet, ki ga ne prelomi zlepa. In baš na tej zna-! čajni činjenici je zgrajen uprav sleparski način klerikalcev, potom j katerega razpolagajo neomeieno z jdotienim, ki ga enkrat pod pre-'tve7o sv. vere viamejo na svoje li-manice. To se dogaia z »Družinsko listino«, ki jim služi edino v agitacijo za njihovo stranko in za »Slovenskega Gospodarja«. Sv. Lovrenc. Predragi »Slovenski Gospodar«! Res je, da si že star list. A mnogokrat jako neroden in tudi pretkan: To je pa tvoja stara navada, da pred seboj oz. med svojimi ovčicami ne vidiš bruna, a pred drugim vidiš smet. Tako si se spet tokrat vrezal, da si obelodanil malenkostno obsodbo nasprotnega politika in jo narisal kot nekaj izvan-rednega. Ja, ja, vsako sredstvo je dobrodošlo, kaj ne, samo da ubiješ nasprotnika. Poglej ljubi gospodar malo v svoj album, pa bodeš moral priznati, da se ravno med klerikalci najde najštevilnejša banda, ki krade, ubija, prešestuje in mori, eden duše, drugi ljudi. Ako želi »Slov. Gosp.«, bomo v prihodnjem »Kmetskem listu« začeli objavljati zaporedoma imena onih, ki so bili obsojeni radi najgrših prestopkov. Potem bomo videli, koga mora biti sram pred Bogom in liudmi. Iz Obreža pri Središču. V nede-lio dne 11. t. m. se je vršila v tukajšnji občini volitev župana, za katero ie vladalo veliko zanimanje, ker je dosedaj sedel na županskem prestolu naše občine narodni poslanec g. Bedjanič, Gospod poslanec je pri volitvi občinskega odbora ostal s svojo listo v manjšini in je zmagala naša večina. Da bi klerikalci pred svetom zakrili padec dosedanje svoje postojanke, so delali različne ponudbe na vse strani, da bi pridobili saj en glas pri volitvi župana, da jih s tem reši iz strašne zadrege. Ker pa nobeden napredni mož ni tako neznačajen, da bi sprejel ponudbo, se je zgodila katastrofa, katere g. poslanec in župan vsled svoje ošabnosti pred volitvami gotovo ni pričakoval. Napredni volilci so si po volitvi obč. odbora dali dostojnega duška s središko godbo in bakljado, radi katere se je gosp. poslanec tako razburil, da je vložil ovadbo. Prepričani smo, da se mu bode zdelo bolj važno, staviti še tozadevno interpelacijo v parlamentu, kakor glasovati za izenačenje davkov in proti 100 odstotnemu povišanju zemljiškega davka. Za župana je izvoljen pristaš SDS Martin Rakuša, svetovalca pa sta naša pristaša Andrej Kovačič in Andrej Kelemina. Imena izvoljenih nam jamčijo, da so prišli na vodstvo občine možje, katerim bode pred očmi samo skrb za dobrobit občanov in ne strankarska politika, katera se je izvajala dosedaj. Vsa čast zavednim volilcem, kateri so s svojimi glasovi pokazali, da ne spada v občinsko gospodarstvo politika. Sedlarjevo — Polje. Naš g. župnik se je pritožil na srezko poglavarstvo, da mu konkurenčni odbor noče popraviti nekih delov župni-šča, a ko so prišli z delavci, so doživeli čuden sprejem. Prepovedalo se jim je prestopiti prag in celo reklo. da bodo frčali ven, ako Pridejo. Tu moramo kar odkrito izjaviti, da pri nas takih navad nismo navajeni in da se pri nas na ta način ne bo ničesar doseglo. Pilštajn. Umrl je 4. decembra naš zvest, trden in neomahljiv pristaš g. Anton Kovačič pos. in gostilničar v Suhodolu. Bil je star 77 let. N. v m. p.! Dopis iz celjske okolice. Dne 10. decembra sem se udeležil tudi jaz kot stari pristaš kmetškega pokreta kongresa pri »Levu« v Ljubljani. Ko sem čul in opazoval te moie kranjske tovariše z dežele, kakor tudi mestno inteligenco, sem se snomnil na moia šolska leta liud-ske šole v Št. Pavlu pri Preboldu v Savinjski dolini od leta 1864 do 1872, ko je neko soboto pokorni nadučitelj g. Josip Vidic omenil: Pobje, intri je v Žalcu Slovenski tabor, idite doli in si zapomnite, ka j bodo gospod ie tam govorili. — Soominiam se dobro, kako da so takratni bontelii slovenskega naroda ter zaščitniki kmeta navduševali slovensko ljudstvo, kakor no-koini g. Roblek, Hausenbnch^r, Sirca itd. iz Žalca kakor tudi iz Celja in drugih krajev. — Ako bi se od takrat do danes Slovenci držali naukov omenjenih iunakov. bi danes slovenski narod kar nič ne zaostajal za kulturnim češkim narodom. Razloček med nedeHskim kongresom 11. decembra v Lrab-. liani je v tem. da iaz tam -nisem opazil nobenega učitelja (bilo jih ie Pet, op. ured.), še mani pa kakšnega duhovnika, a v Zalo« pred 60 leti so se videli ti gospodje iz različnih krajev Slovenije. Srce me boli, ko vidim dandanes ljudi, oziroma stranke, katere kmeta sovražijo, ako ravno je v njih kmetska kri, a se tega nočejo zavedati, da bi brez kmeta morali poginiti., — Ozrimo se dandanes tudi na naše slovensko dijaštvo. Preje so ti prirejali med počitnicami na deželi raznovrstne igre pod kozolci in to pod mačeho Avstrijo. Kako pa je to dandanes v naši narodni državi Jugoslaviji v tem pogledu? Več nem-čurjev nego preje! — Končno prosim tovariše na Kranjskem, da nam Štajercem pomagajo vzgojiti može, kakršne sem v nedeljo videl in čul v Ljubljani pri »Levu«, kakor Až-man in drugi ter jim voščim vesele praznike in veselo novo leto. — J. Š. Sv. Peter pri Mariboru. Nameravani del okrajne cestne zveze Sv. Peter—Ložane je do gostilne San-de izvršen. Vsi kmetje v Sv. Petru in Grušovi smo že težko pričakovali, da začnemo enkrat voziti po novi cesti, da ne mučimo več uboge živine po stari cesti okoli cerkve. Sedaj ko je cesta končana, je pa gospoda zaprla to cesto celo zimo ter bomo prisiljeni voziti po ledeni cesti. To je lep dokaz te gospode, kako pojmuje kmetske interese. Komaj smo dočakali zgraditev ceste po zaslugi tov. Lipovšeka, Zahtevamo od okrajnega zastopa, da nam odpre novo zgrajeno cesto, sicer bomo primorani poiskati druga pota. Cesta je zgrajena za naš denar. Za to cesto je bila odobrena postavka 500.000 Din, zgrajeni del je bil prevzet za 278.000 Din. Vprašamo, kam se je vporabil ostali znesek 222 tisoč dinarjev, ki bi moral biti za prihodnje leto za nadaljevanje te cestne zveze? Nadalje vprašamo, koliko se je dalo letos v proračun okrajnega zastopa za nadalj-no zgradbo in ali so že izvršeni detajlni načrti za nadaljno delo? Sedaj naši ubogi viničarji nimajo dela, pa tudi ne denarja za skorjo kruha in Drava je skozi zimo suha, da se lahko pridobiva gramoz iz struge z lahkoto. Zakaj čakajo gospodje na spomlad, ko se bodo izgovarjali na veliko vodo. Javno vprašamo merodajne gospode, ali hočete zgraditi še nadaljno cesto in pravočasno vse potrebno ukreniti, ali ne? — Kmetje iz Sv. Petra. Kranjska. Jim! Letošnje leto smo popravili in j povečali pokopališče. Bilo je skraj- Ko je bil Pucelj minister, so prihajale v deželo podpore, sedaj pa do- Zg. Šiška. V nedeljo 18 t m smo. no potrebno. Šlo je od začetka tudi! bivamo polne koše praznih obljub, spremili k zadnjemu počitku blago- bolj težko, ker brez težav itak ni' denarja pa nič, Kaj delajo sedaj »ti- pokojno Margareto Babnikovo. Po kojnica je bila v 69. letu starosti. Bila je pridna in vzorna kmetica in skrbna mati, ki je posvečala vso pazljivost za vzgojo svojih otrok. Bila je daleč okrog zelo spoštovana. Globoko je bila prepojena s kmečko mislijo. Blag ji bodi spomin in lahka domača žemljica. Prizadeti rodbini izrekamo naše globoko sožalje. Z Blok. Kakor smo že svoječas-no poročali, je bila dne 30. oktobra svečana otvoritev mlekarne. Pri otvoritvi je prejemala mlekarna okrog 250 1 mleka, danes dobiva pa že čez 450 in napredek je z vsakim dnem večji. Da je bila ustanovitev mlekarne življenjskega pomena za Bloke, je že sedaj razvidno, ko ljudje prejemalo lepe tisočake za mle nikjer. Podhom na Gorenjskem. Dne 4. novembra smo volili nov gospodar- gri« v Beogradu, g. Jan? P. Cesta Gorjuše — Kropivnik — j Boh. Bela. Pred volitvami smo ime- ski odbor. Volitve so bile za SLS j li čast, da smo prav pogosto videli naravnost porazne. Vseh volilcev je g. Serneca, bivšega ministra, v na- bilo 28, a za SLS so glasovali sa^ mo štirje! Tako zaupnico je izrek la g. Janu njegova rojstna vas. To dokazuje, da ljudstvo tudi pri nas ših krajih. Spremljal ga je g. župnik Drolc. Oba sta imela že kar komisijski ogled za novo cesto Gorjuše — Boh. Bela. S cesto pa še da- spregleduje in vedno bolj obsoja; nes ni nič. Toliko so vredne oblju pogubno politiko klero-radikalov. i be SLS. Občinske volitve. Stare klerikalne trdnjave kor srednjeveške graščine. Na v rokah Slovenske kmetske stranke. . _ . . - , Med drugimi so se vršile ob- ko. ^ Izdelek sira kakor tudi masla j 5inske volitve v nedeljo 18. t. m. tuje izboren m odjemalcev za tako di v obgini Trebnje na Dolenjskem, blago ne bo težko dobiti. Tudi raz- To je stara klerikalna trdnjava, v m zabavljači so sedaj utihnili. Ker kateri so ti g0Sp0dje vedrili in je vsled močno razvite živinoreje oblačili že desetletja. Pred sedanji-tudi večje število živinskih nesreč, mi V0iitVami so imeli SLS 20 od^ se je ustanovilo v nedeljo dne 11. bornikov. Še na dan volitev je slo-t. m. društvo za zavarovanje goveje vesno izjavil oblastni pos1anec zivme. Da vlada za to zavarovalnico Pevc? da ni njihov župan nikdar ta_ veliko zanimanje je dokaz to da je[ko trdno sta] kakor to nedelj0 in bilo na obenem zboru okrog 80 po-!da bo zvečer zmagoslavno plapola- in PI^nT Ja zastava na Ž»P™ k® dol «ti TiflnrprlnipmA in rl ol ti m r. vo mm ' t . • • i . -r . . r** - j ta poslednja je zensKa usta z lepo se visoke doklade pobirale, peta in sele praznike in srečno novo leto! celo občino je pa zmag0vito 'zavi- Gramofon Harmonika 740'-V'iolina v etuiju Mandolina Gitara 575-—, 365--, 3R0 -, 200 54.V—, 315-220-—, »60" 320--, 27O- Gramofonska plošče, strune, ustne harmonike in okarine. — Vodi se samo blago najboljše kakovosti. Veletrgovina R. STERMECKI, CELJE. Velika božična prodaja. sti napredujemo in delamo za čim; vednost in vztrajno delo. Lista Slo- i donefim imenom SHS Lista ie do-ŽSSSS; Venske kmetski stranke je dobila | STtae Sa S? S/ et ^fr N^Jni^StjLSS^^ ^ 283 ^lasov in 13 opornikov, SLS; priziv, češ, da niso lastnoročno pod-'SSta^S iS ^t^ vV„ 219 glas0V in 10 odbornikov (d0 Pisani kandidati. G. Vesenjak me- /Ji Tr irifj r«; seda-i 20 odbornikov) in SDS 50 nijo, da pri verski stranki tadi žen-doče zvesti naročniki, ker bo list g1asov in 2 odbornika. Zupnišče se ske veljajo - »elegates frates«, prinesel tudi v bodoče razne novi- je obleklo v črno in oblastni posla- jednakost svoboda ce iz Blok. Vsem naročnikom pa ve- nec Pevec je zapel žalostinko, nad Občinske volitve v ptujskem okraju. V obče je bilo v ptujskem okraju veliko zanimanje za občinske volitve, ter so se marsikje strmoglavile klerikalne trdnjave. Malo občin je v okraju, da si ne bi stale liste nasproti. Gibanje je bilo povsod. Podrobni rezultati pridejo v prihodnji Kmetski list. Remšnik (okr. Prevalje). Dne 18. decembra so bile pri nas obč. volitve. Mi se jih nismo udeležili, ker je okrajni glavar našo listo zavrnil, češ, da je bila prezgodaj vlo- Vel. Gaber. V naši občini so po kopali 7. decembra posestnika Janeza Antončiča s Hriba, ki je bil največji steber in opora SLS. Ne-čemo o njem ničesar slabega govoriti, toda nagrobni govor oblastnega poslanca Erjavca je treba le malo popraviti. Mislimo namreč, da božje zapovedi prav za vse enako veljaio, in da je za klerikalca ravno tako greh, če kaj zagreši, kakor za samostojneža. Zapoge. Le redko beremo kakšno novico iz Zapog. Marsikdo bi mislil, da nas sploh že ni med živimi pa vendar smo in napredujemo. Leta 1925 smo ustanovili kmetijsko podružnico. Glavni naš namen je bil nabaviti si trijer in travniško brano. Vse skupaj je stalo Din 5000. Mnogi so se posmehoval i, posebno tisti, ki mislijo, kako so izobraženi in napredni in koliko, da storijo za vas. Mnogi taki bahači še do danes niso prispevali niti pare. dočim so nas bolj revni in zavedni posestniki podpirali tako, da je danes vse plačano. Vsa čast hrala naša kmetska zelena zastava To je najresnejši odgovor pogubo-nosni klerikalni politiki, ki z novimi davki davi in mori našega kmeta. Trebanjcem pa čestitamo vsi, Živeli. Naša stranka je ponosna na tako krajevno organizacijo. Mirna peč. Druga klerikalna trdnjava je bila Mirna peč. Kakor v Trebnjem, Stari Loki ali Braslov-čah, tako je tudi Mirna peč postala zavedna kmetska občina, ki je ob- računala enkrat za vselej z brez- žena. Nezakonitost postopanja v verskim in sleparskim klerikaliz-mom. Postala je sama svoja, brez tuje nasilne komande, postala žarišče kmetske misli. Nedeljske volitve so pokazale, kako temeljito obračunavajo kmetje s klerikaliz-mom. Slovenska kmetska stranka je dobila 14 odbornikov, a SLS le 11, akoprav je bila od pamtiveka v njihovih rokah. Tako je prav, kmetje! Za kleroradikale ni mesta več v Sloveniji. Pregnati jih treba v Macedonijo. Tam naj nakladajo dohodnino in davke. V Sloveniji se ruši in podira klerikalni stolp, ka- tem primeru je jasna. Dokaz: Volitve so bile razpisane 15 okt. 1927. Reklamacijska doba je trajala do 1. novembra 1927. Mi smo svojo kandidatsko listo vložili dne 2. novembra. Volilni imenik je postal pravom očen 23. novembra 1927. — Sedaj poglejmo: Že 2. novembra 1927 smo tedaj bili vložili listo kot prezgodaj vloženo. Šele dne 2. decembra 1927 je občinski urad našo listo s to utemeljitvijo vrnil predlagatelju Bogdanu Jurančiču. Naslednji dan ob 12. uri opoldne pa je potekel rok za vlaganje list. Dne 2, decembra, ko se je lista vrnila Bog- nedeljo je že mesto ob 7. opravil danu Jurančiču, pa tega ni bilo do- sv. mašo ob pol 7. Med pridigo je ma, ker ga je okrajni glavar po- govoril tako navdušeno za listo zval na neko drugo zaslišanje v SLS, da so naši možje preklinjaje Prevalje. Baje je zavrnjena lista zapuščali cerkev in da so tudi ne-biia predolgo zadržana v Kemšniku. kateri njegovi pristaši uvideli, da iako so naši volilci prišli ob volil- mora biti SLS zelo na trhlih nogah, no pravico! Opozarjamo na ta slu- ker ji je potreben tolik pritisk s čaj g. poslanca Puclja, ki se je iz- prižnice za izvolitev krščanskih javn pripravljenega, zanimati se mož v občinski odbor. Tudi g. Ži-tudi za razmere na stajerskem! Vo- gart, železničar na Pragerskem, lilve naj se še enkrat razpišejo! I bivši vodja socijalistov, je celi dan Vuzeuica. Pri nas so občinske' stal pred voliščem in agitiral za po-voiitve izpadle takole: Od 430 vo-: tapljajoči se čolnič SLS. Kljub te-lLcev jih je volilo le 224. Naša mu je dobila SLS samo 74 glasov stranka je imela svojo kandidatno in 6 odbornikov, od katerih pa sta listo pod imenom »Združena kmet-1 ie 2 pristna klerikalca, ostali so sko-delavska lista«. Dobili smo 94 pristaši naprednih strank, ki so se glasov in 7 odbornikov. Klerikalno-j dali voliti po SLS samo zato, ker nemška lista, ki so jo podprli tudi stranka sama nima za občinski od-Sokoli in SDS, je dobila 130 glasov bor dovolj sposobnih mož. Socijali-in 10 odoornikov, od katerih je 7 sti so dobili 72 glasov in 5 odborni-klerikalcev, 2 Nemca in 1 samostoj- kov, lista SKS in SDS 83 glasov in ni demokrat. Pritisk je bil hud. 6 odbornikov. Manjkala sta nam Združeni nasprotniki so napajali le 2 glasa, da bi dobili še 7. odbor-voa.ce, naše pristaše so sumničili, nika, nakar bi klerikalcem eden jim grozili itd. Na pritisk SDS men- odletel. Nadalje vprašamo g. pred-da so Sokoli nastopali proti nam, sednika cerkveno konkurenčnega razen enega, ki se ni strinjal in za- odbora, ali bodemo kot slabi faia-to na voiišče ni prišel, čast mul ni in neverniki, dolžni plačevati Sramota za SDS, da je dala raje stroške za popravila župnijsko go-svojih 27 g.asov za enega odborni- spodarskih poslopij, ki bodo stale ka, ko bi dali mi za nje radi dva, okroglo 60.000—70.000 Din, ali se 'i udi Nemci so v klerikalnem obje- nas bo istih oprostilo. Zelo bi bili mu slabo odrezali. Za svojih 44 gia- hvaležni, če nam istih ne bo treba so vso dobili v tej druščini samo 2 plačevati, kajti mi imamo sami do-odbornika. Če bi te zveze ne bilo, volj potreb in malo denarja in smo bi dobili klerikalci samo 5 odborni- zelo slabo razpoloženi še g. župnikov in občina bi ne bila črna. Na ku vzdrževati gospodarska poslop-naši listi je izvoljenih 5 SKS in 2 ja za tako veliko posestvo, na kate-socijalista. Med nami ni razlik in rem se s pametnim gospodarstvom Ifhko rečem, da smo vseh sedem veliko lažje izhaja, ker pripadajo ena duša. Sedaj bomo videli, kaj zraven še veliki gozdovi, v katerih nam bo prinesla ta nenaturna ko- solnce vsak dan lažje ogreva praz-aličija nasprotnikov delovnega ne goličave. ljBrSvče. V nedeljo 11. t. m. so'L ®\d°slaTd J? ^ Pri se vršile pri nas občinske volitve, 21 T h h °bcinske. volltve> ki so popolnoma pomedle z našimi' 82 S^^ klerikalci. Evo rezultata: 1. škrinji- S,! oT 11? , ° ' 5o0,1^nuk10V-ca (Slov. ljudska stranka) je dobila M^Sif ' 2°dbormk?' 137 glasov in 6 odbornikov, 2. škri- fu! rlspt i • 23 StL? Pa J? njica (Združena gospodarska lista ^LfSl "V6 ^ P°bl1' SKS in SDS je dobila 379 glasov in mu S ?olz® teceJ°' da Je v 17 odbornikov, 3. skrinjica (Ne- £fK"ko™°oV ^enostrankarska kmetsko delavska zve-i ?r.etJ« SDS 29 ^ov en od-za) 51 glasov in 2 odbornika). Tak-1™ 1.n..eden.s Preostankom, pa šne zmage kakor smo jo doživeli, !?ta sknnJlca ™se vidi, da je bila odkrito rečeno nismo pričakovali K°marovega Mihaleka. Komarov seveda še stokrat manj pa naši kle- , f . Je stan PollcaJdemokrat, rikalci. Vsi novi župani, tajniki in kateri nas samostojnih kmetov ne drugi pokriti in nepokriti računi ^ rad. Pa toti ivuhalek je ne so splavali po vodi. Ker so vedeli, hude lukje on je v Radoslav-da s svojo staro firmo ne bodo pre- Pejdan doma, on je tak agi-slepili volilcev, so si ustanovili no- t"«1 s plakati, da niti ne je priza-vo — na zunaj lepo donečo »Ne- Razlag°V0J Pa]mi, in je tudi strankarsko kmetsko delavsko zve- tam enega s. ,sv°jim st™Penim žal zo«. Z Jažin s« HnhiH tn-Hi ..Vo; com gor prilepil. Ker pa je našs zo«. Z lažjo so dobili tudi nekaj gor P.™ePlJ- "er Pa Je naša podpisov od naprednih ljudi, kar obf11}a Yellkf in nas S- župan pre-jim seveda ni nič koristilo Razsod- 0 i??.1, \ ?el?m> bode zd°J' P™-nost občanov je prekrižala račune , MlhaIek kramP In motiko v našim vsiljivcem in pokazala kak- , e m nam vse ceste Popravil, ce-šne može hoče imeti za občinske 1mos,te "am bod£ Pitonira1' kak gospodarje. Da se bo v občini tudi ]e .sko .let° v »Domovini« pisal, zanaprej dobro gospodarilo, to nam £a svidenje, Samostojnež. — Maji-jamči novoizvoljeni obč. odbor, kjer • ima Slov. Kmet. stranka in demo- Iz Slovenjgradca. Demokrati iz-krati absolutno večino. dali napredno večino v občinskem »pod. Polskava. Dne 11. dec. smo odboru v Slovenjgradcu. Za mestne ime i tudi pri nas občinske volitve, občinske volitve se je letos bil zelo katere so se pa proti pričakovanju hud boj ter se je posrečilo, da smo klerikalcev zanje ze^o klaverno kmetijci in socijalisti z zelo prid-Koncale, čeravno je g. župnik s nim agitacijskim delom dosegli na-Prizmce vse ozmerjal, kateri niso šo zmago. Imeli smo tri liste. 1. Pristaši SLS^ces samo na kJerikal- Kmetje in socialisti. 2. Demokratje m/isti so krščanski možje, samo te in radikali. 3. Nemci in SLS. Da bi morajo volih krscanski volilci. V bila napredna zmaga bolj sigurna, smo mi našo listo z demokratsko vezali; vsaj so nam celo leto zagotavljali, da v slučaju napredne zmage ostane vse pri starem, t. j. da imamo mi župana in demokrati podžupana. To nam je tudi po vsej pravici pri-stojalo, ker smo edino le mi rešili napredno večino s tem, da smo Nemcem in klerikalcem iztrgali najmanj 20 glasov. Po razglasu volitev 27. novembra 1927 so naši demokratje z godbo in žvižganjem spremljali Nemce in klerikalce, pri čemur sta se posebno odlikovala neki pisar, ki se rad imenuje ravnateljem in neki davčni uradnik; prvi s tem, da je plačal godbo in na vse pretege žvižgal, drugi pa je na vse mogoče pel in kričal: »... črna zemlja naj pogrezne vsakega Nem-čurja«. Seveda so se sedaj ti gospodje napram Nemcem in klerikalcem opravičevali, da so to peli in žvižgali volilci kmetsko - soci-jalističnega bloka. Demokratska lista je imela nekaj dni pred volitvami v Narodnem domu volilni sestanek, na katerem je govoril kot nositelj liste primarij dr. V. Zelez-nikar. Med drugim je rekel: Ljudje, posebno pa akademično naobra-ženi, ki gredo v volilni boj z Nemci in Nemčurji proti Slovencem, zaslužijo pljunek v obraz. Isti akade-mičHo naobraženi dr., primarij. in slarosta Sokola pa se je nekaj dni pozneje sam združil z Nemci in klerikalci, kakor tudi vsi ostali demokratski odborniki, ter iz strankarske strasti glasoval skupno z Nemci in klerikalci proti Slovencem, na-prednjakom, sokolom, proti županu Cajnko, ki je že 24 let član Sokola, samo zato, ker noče in ne more biti demokrat. Da bode slovenska javnost ložje sodila to demokratsko igro, priobčimo še dopis, ki ga je poslal naš blok tri dni pred volitvami župana demokratom. Tudi pri občinskih volitvah za okolico Celje so demokrati, kot orjunaši in sokoli šli v volilni boj proti naprednim socijalistom. Iz tega je razvidno, da bi se demokratje tudi s hudičem zvezali proti Slovencu, samo, da zadostijo svoji strankarski strasti. Zato pa tovariši: Nikdar in nikoli več skupno z demoprati volit. tramo to delo za hinavsko, zahrbtno in brezpotrebno izdajalstvo slo-venjgraške napredne večine, tembolj zato, ker to ni bilo iz gospodarskega in ne iz strankarskega, še manj pa iz naprednega vidika potrebno. Ker smo se mi, kot apostoli podali med volilce in z našim skrajno nevarnim ter zelo požrtvovalnim delom rešili pri teh volitvah Vas in slovensko naprednost sramote, Vas tem potom še enkrat naj-uljudneje prosimo, da pretrgate vsako nadaljnje pogajanje z našimi nasprotniki klerikalci in Nemci ter prosimo, da tudi Vaši odborniki volijo našega župana. Mi pa Vam damo podžupana in svetovalca. Prosimo upoštevajte tudi to, da naše volilce, ki so povečini delavci, vsled volitev preganjajo Nemci in klerikalci iz stanovanj in njim ne dajo ne službe ne dela. V slučaju pa, da Vi tega nočete storiti, ter greste iz strankarske strasti tako | daleč, da sprejmete izvolitev župa-;na s pomočjo nemških in klerikalnih glasov, bomo mi stopili v strogo opozicijo ter ne smete biti razočarani, če bomo mi skupno z našimi dosedanjimi nasprotniki v občinskem odboru proti Vašim pred-j logom glasovali in pri volitvah bo-jdoče šli skupno ž njimi v volilni boj proti Vam. Do tega koraka nas hočete sami prisiliti. k. Našim volilcem v Slovenjgradcu! Vsem tovarišem volilcem, ki so ostali zvesti našemu kmetsko-soci-jalnemu programu ter oddali glasove naši listi, se tem potom naj-prisrčneje zahvaljujemo ter jih zagotavljamo, da bomo stali vedno in povsod na braniku kmetsko-de-lavske-socijalne ideje in ščitili njih pravice in interese. Albert Pun-cer, Vinko Eizinger, Ivan Kavs in Franjo Cajnko. Demokratom poslan dopis: Po vsestranskih informacijah smo izvedeli, da ste glede izvolitve župana sklenili pismeni dogovor z nem-ško-klerikalno stranko, vsled tega si štejemo v dolžnost, da Vas pred volitvijo opozorimo na sledeče: Nemško-klerikalna lista je nam prvim ponudila izvolitev našega župana, brez vsakršnega pridržka. Z i ozirom na to, da smo mi z vezanjem liste postali Vaši zavezniki in Vi naši in da smo le z združenimi močmi komaj priborili zmago — smo izvolitev župana s pomočjo nemško - klerikalnih glasov odločno odklonili. Ako ste Vi v resnici tak dogovor z Nemci sklenili, ste s tem Vi prvi kršili našo dosedanjo zvezo in omadeževali napredno gospodarstvo v občini. Vi ste dobili le z na-I širni 5 glasovi petega odbornika, j vs^d tega (če se misli pošteno) ste i na vsak način dolžni z nami voditi ! pogajanja do skrajnosti in če bi se ista razbila, šele takrat in z našim privoljenjem iskati zaveznike drugod. če ste pa že res to storili, sma- Sifon-srejca 60'—, 54 —, 36 — Bat.st-kombine 200"—, 160'-, 112 — Spalna srajca 180—, 160-— Moderčni jopiči, nog-vice, rokavice, ročne torbice. — Kadi velikanskega prometa po celi Jugoslaviji cene nižje kakor drugje. Veletrgovina H. Stermecki Celje. Naš denar našemu trgovcu. Poziv vsem naročnikom! V 48. številki našega lista smo priložili poštne položnice. Prosimo vse naročnike, zlasti one, ki naročnine še niso poravnali, da čimprej pošljejo naročnino, ker moramo ob sklepu leta tudi mi spraviti račune v red in svoje obveznosti poravnati. Zastonj nam nihče lista ne more tiskati, zato ga tudi mi ne moremo nikomur pošiljati zastonj. Upamo, da naš poziv ne bo ostal brez uspeha in da bodo zlasti zamudniki storili svojo dolžnost. Uprava »Kmetskega lista« Razne polItlCne Berite in naročajte »Kmetski list«. Za Božič in Novo leto bodo razvili klerikalci po celi deželi silovito agitacijo za »Domoljuba« in »Slovenca«, obenem pa tudi agitacijo proti našemu listu. Vsi pametni ljud]e dobro vedo, zakaj! Nonene reči na svetu se namreč klerikalci tako ne boje kakor resnice, zlasti resnice o delovanju klerikalnih poslancev v Beogradu, ki bi jo svojim volivcem v Sloveniji najraje zatajili. Mi pa hočemo, da ljudje izvedo vse, kar je res, pa naj bo to komu prijetno aii ne. Zato prosimo vse svoje pristaše, naj napno sedaj za Božič vse sile, da se naš list čim bolj razširi. V vsako kmetsko hišo spada »Kmetski list«. | Boj za slovensko vseučilišče in Radič. Te dni so poročali klerikalni listi (kar je že samoposebi dokaz laži), da je Stjepan Radič govoril proti slovenskemu vseučilišču. Tako poročajo, da bi nam vsaj eno obesili na hrbet. Mi ne vemo natančno, kako in kaj je Radič govoril o tem predmetu, povemo pa tole: Radič je v parlamentu glasoval proti členu 44 fin. zakona, ki ogroža nemoten obstoj s.ovenskega vseučilišča v Ljubljani, klerikalci so pa glasovali za ta predlog!! Glasovanje pa je važno, ne govorjenje! Če je končno Radič res napravil Kakšno opazko, iz katere bi se dalo posneti, da je on proti slovenskemu vseučilišču v Ljubljani, moramo pomisliti, da je on rojen Hrvat, toda glasoval je vseeno v našem smislu. Vse nekaj drugega pa je, če glasujejo za tak prediOg (da se slovensko vseučilišče lahko ukine) klerikalci, ki pravijo, da so S 1 o v e n c i! In končno: Če bi bil Radič res tak nasprotnik slovenskega vseučilišča v Ljub.jani, bi ga bilo veljalo le eno po^eio peresa — (takrat, ko je bil minister za prosveto), — in slovenskega vseučilišča v Ljubljani ne bi bilo \eč! On pa tega ni storil. Zato naj klerikalci Radiča v tej zadevi puste lepo pri miru in naj gledajo, kako boito oprali s sebe svojo lastno sramoto! Resnica je in ostane, da so baš oni glasovali za § 44 fin. zakona, Radič pa je glasoval proti, t. j. za ohranitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani. »Vse je Taž, sama laž,« pravi »Domoljub«, »karkoli piše »Kmetski list«! Za »Domoljuba« je seveda laž, če mi ljudem povemo, da je klerikalna ljubezen za slovensko vseučilišče navadna hinavščina, ker so Klerikalni poslanci v Beogradu glasovali za § 44 fin. zakona, ki daje finančnemu ministru možnost, da lahko ukine slovensko vseučilišče v Ljubljani, kadar ga hoče, dočim so radičevski poslanci glasovali proti temu paragrafu! — Za »Domoljuba« je dalje laž, če povemo slovenskim kmetom, da so glasovali klerikalni poslanci v Beogradu za § 67 — nekdaj § 82 — fin. zakona, ki zabranjuje našim občinam obremeniti bogate družbe z večjimi kot 200- oziroma 25-procentnimi dokla-dami. — Za »Domoljuba« je dalje laž, če mi povemo slovenskim kmetom, da so klerikalni poslanci g*asovaii v Beogradu proti odpravi uoaounine, toiej proli odpravi tistega davka, ki siovenske kmete najbolj tiači. Vse to so same »lazi«, kakor pravi »Domoljub«. Tona v s.enograiičnih zapisnikih beograjskega parlamenta, katerim že nekaj veo verjamemo, kakor pa »Domoljubu«, stoji črno na belem, da je vse to, kar proglaša »Domoljub« ia laž, gola resnica,, za klerikalno gospodo sicer jako neprijetna resnica, ampak vendar resnica. Blejski pakt izvrstno podpira srbijanski centralistični sistem in ž njim združeno korupcijo. Klerikalci se zvijajo, ker jim vest pravi, da taka poiitika ni poštena. Pravijo: »Saj sta bila Radič in Pucelj tudi v zvezi z radikalnimi korupcijonisti!« Pa je vendar med njima in med sedanjimi zastopniki SLS velikanska raz.ika. Radie in Pucelj sta takrat, ko sta bila v vladi, policajske radikale in korupcijoniste grajala in jih napadala po shodih in časopisih. In ko sta videla, da se ne dajo poboljšati in da se krivični v.adm sistem ne da odpraviti, sta oba prostovoljno iz vlade izstopila. Minister Pucelj je naravnost in javno rekel dr. Korošcu: »Dobro, bom pa jaz iz vlade izstopil, pa pojdite Vi noter, da bodete pokazali, kaj znate!« Radič je pa za eno malenkost izzval minister sko krizo, ko je računal, da bo s tem oslabil radikale in centralizem. Komaj sta bila Radič in Pucelj iz vlade, so si pa Koroščevi z vsemi štirimi pomagali, da so prišli v vlado podpirat centralizem in korupcijo za malo drobtin. Sram jih pa ni niti tega, kar so rekli nekdaj v »Slovenčevem« članku pod naslovom »Pašičev hlapec«. »Demagogija.« Ko se je dr. Korošec viačal te dni v Ljubljano, se je spotoma pogovarjal s časnikarji v Zagrebu. V pogovoru je rekel med drugim, »da je boj opozicije proti dohodnini in proti previsokim davkom demagogija!« (Demagogija = varanje ljudstva.) Verjamemo, da je ta boj za dr. Korošca »demagogija«. Toda za nas, ki plačujemo, to ni demagogija! To besedo »očeta slovenskega naroda« naj si slovenski davkoplačevalci dobro zapomnijo! Dostavljamo, da dr. Korošec ni nikjer preklical, da tega ni re-Kel. Slabo pozna zgodovino. V Zagrebu je govoril dr. Korošec s časnikarji tudi o davčnem š.rajku« (o tem poročamo na drugem msetu). Glede tega je rekel, »da opozicija nima moči in ne sile, da bi ga izpeljala«. S tem je hotel menda reči, da opozicija nima na razpolago orožnikov, financarjev, eksekutor-jev in vojakov. Je že res, da opozicija vsega tega nima, pač pa ima opozicija za seboj nekaj drugega, in to je ves prečanski narod (z izjemo slovenskih klerikalnih poslancev seveda). Zgodovina nas pa uči dovolj jasno, kaj pomeni organiziran narod. Na Francoskem je bil pred 153 leti kralj najmočnejša sila — danes ga ni več, ker je fev-dalno-cerkveno-monarhistično silo stri francoski narod. Vsi še ve- mo, kakšna ogromna sila je bil pred vojno ruski car — danes ga ni več in v Rusiji carja nikdar ve2 ne bo! Mi vemo tudi, kaj se je zgodilo v Nemčiji in v Avstriji — tudi teh sil danes ni več, ker jih je stri narod, ki je vir in začelek vse politične moči. Vsega tega pa dr. Korošec ne ve, zato naj se le še naprej zanaša na silo od zgoraj. Kdor ne ve za kako nevedne in neumne ima »Slovenski Gospodar« svoje bralce, naj čita njegovo poročno o trgovinskih pogajanjih z Avstrijo. Piše, da hoče Avstrija zviša- ti carino na živino, žito, mesne izdelke, moko itd., ne pove pa svojim bednim bralcem, da Avstrija to dela zato, ker se s strani naše države zahteva visoka carina na železo, ki hoče s tem zaščititi jeklarne in tovarne železa, v katerih so upravni svetniki visoki klerikalni gospodje. Tako bo moral kmet prodajati svoje izdelke napol zastonj, drago pa bo moral plačevati železne in druge gospodarske potrebščine. To ima v nagrado za to, ker slepo veruje klerikalni gospodi in njihovim časopisom. Novice in razno. trilltlllillll miumtMtitiHiuitiiititmiiiiiiiiUmil ................ ii(iUlluntuiiuuMt.tutui.iM«MHt5 m globok rov in bil na mestu mrtev, r onesrečeni zapušča ženo in štiri nepreskrbljene otroke. Več ljudi zmrzn.lo. V južnih krajih je vs-ed strahovitega mraza več ze.ezniških čuvajev zmrznilo. k.ele^niška tatvina. Na progi Sušak — Zagreb je bila prejšnji teden izvršena velika tatvina. Neznani tatovi so vlomili v tovorni vlak in odnesli 5C0 kg kave v skupni vrednosti 20.000 Din. Vlom je bil izvršen med vožnjo in je padel zato sum na železniško osobje. Preiskava pa je ostala doslej brezuspešna. Poroka razbojnika na smrtni postelji. Nedavno je bil v Bački Topoli po hudi bitki aretiran razbojnik G juro Herkovič ter prepeljan težko ranjen v bolnico, kjer je ležal v zadnjih izdihljajih. Herkovič je izrazil željo, da bi se rad s svojo ljubico Jelisavo Pričo, ki se je nahajal pravtako kot on v zaporu, poročil. Sodišče je njegovi prošnji ustreglo. Kmalu po poroki je Herkovič umrl. TEDENSKI KOLEDAR. 25. decembra, nedelja: Božič, 2o. decembra, pondeljek: Štefan, 27. decembra, torek: Janez Ev. 28. decembra, sreda: Nedolžni o. 23. decembra, četrtek: Tomaž B. 30. decembra, petek: David. 31. decembra, sobota: Silvester. SEJMI. 27. dec.: Vitanje. Radeče, Vrhnika. 28. dec.: Dob, 29. dec.: Mirna peč, 31. dec.: Kočevje, Zagorje. VALUTE. Berlin 13.58, Curih 10.94, Dunaj 8.—, Newyork 57.70, Praga 1.68, Trst 3.07, London 2.77, Pariz 2.22. Mariborska poro. a. Pretekli teden je zasedala mariborska porota. Obsojeni so bili viničar Janez Žinko iz Peker pri Mariboru na štiri leta težke ječe radi ropa in posilstva; Franc Rojs iz G rajne na 18 mesecev težke ječe radi hudodelstva uboja in delavec Ivan Skarlovnik na štiri leta težke ječe radi hudodelstva uboja. Volnene nogavice, žepne robce, žemperje, ovratnike, kravate in naramnice najfinejše kvali ete po solidnih cenah za božična darila pri Franc Pavlin-u, Ljubljana, Gradišče štev. 3. Kmetski hranilni in posojilni dom v Ljubljani sporoča, da so došle nove srečke za I. razred 15. kola in vabi vse one, ki istih še niso l ' prejeli in želijo v tem kolu igrati, da jih obratno naročijo po dopisnici, to tembolj, ker je novi načrt !zelo ugoden in zadene vsaka cela srečka v najslabšem slučaju 200 dinarjev, dočim ostanejo g^vni do-| bitki kakor v prejšnjem kolu. Nevarna vlomilca prijeta. Zagrebška policija je prijela dva mednarodna vlomilca, predno sta svoj posel izvršila. Pri preiskavi so našli pri njih dve pištoli, vlomilsko orodje in maske ter vložno knjižico neke banke v Daruvarju, glase-čo se na 40.000 Din. Pišeta se Ja-vornik Nikl in Jožef Mišek in sat po rodu Čeha. Statistika izseljevanja v avgustu. Po statističnih podatkih izseljeni-škega komisarijata v Zagrebu se je izselilo v avgustu iz naše države 1743 oseb in sicer 1215 moških in 528 žensk. Največ se jih je izselilo iz Hrvatske in Slavonije (600), iz Vojvodine 376, iz Dalmacije 335, iz Slovenije 276, iz Srbije 71, iz Bosne in Hercegovine 67, iz Črne gore 18. V Zedinjene države je šlo 644 izseljencev, v Argentino 601, v Brazilijo 182, v Avstralijo 109, v Kanado 76. itd. Lani v novembru se je izselilo 1924 oseb, torej 181 več kakor letos. Vendar je pa celokupno število izseljencev od 1. januaria do konca avgusta, ki znaša 13.744, še vedno za 780 večje kakor v istem času lanskega leta. Volkovi v severni Dalmaciji. V okolici sela Vinovo v severni Dalmatin so se pojavili volkovi, ki so laztrgali tekom dveh dni okoli 140 ovac. VoUccvi^udiraio celo v vasi ter napadajo kfnetske hiše. Za šiling ubil Jugoslovana. V neki vasi na Tirolskem so našli ubitega Štefan^Žunca iz Jugoslavije, ki je peš potoval po celi Evropi. Orožniki so aretirali dva mladeniča, od katerih je imel eden potni list ubitega Žunca. Pri zaslišanju je izjavil, da je en dan poto/al skupno z Jugosloavanom in da ga je zato ubil, ker je vedel, da ima en šiling (8 Din), sam pa je bil lačen. Strašna smrt mladeniča. Pretekli ■ četrtek je šel železniški kretiak Martin Godec s postaje Laze pri Litiji po progi domov. Med potjo je naletel najprej na okrvavljeno človeško glavo in nekaj korakov naprej pa še na strahovito razmesarjeno truplo. V ponesrečencu so spoznali 211etnega kovaškega pomočnika Ignacija Slabeta, doma iz okolice Brežic. Bil je brezposeln in zadnje dni stanoval pri svojem botru Rusu v železniški čuvajnici med postajama Laze in Kresnice, kateri mu je tudi preskrbel delo v sosedni vasi pri nekem kovaču. Ko je v četrtek hotel iti fant na delo, kakor navadno, po progi, se je dogodila strašna nesreča. Umor hčerke ameriškega milijonarja. 121etna hčerka ameriškega milijonarja Parkerja je bila na grozen način umorjena. Osumljeni ste dve osebi, in sicer neki 241etni moški, ki ima že več sličnih zločinov na vesti in neka ženska. Za zasledovanje morilcev so bila angažirana letala. Za glavo morilca je razpisana visoka nagrada. Petrolej na gladini morja. Severno od Pluchtinga v Angliji je ponesrečil petrolejski parnik »Semin-de«. Nad 8000 ton petroleja se je razlilo v morje. Petrolej plava na morski gladini. Oblasti so ukrenile vse potrebno, da se prepreči, da bi se petrolej užgal, kar bi utegnilo povzročiti v pristanišču veliko katastrofo. Novi kardinali. Papež je te dni imenoval pet novih kardinalov in sicer 2 Francoza, 1 Kanadca, 1 Španca in pa slovaškega odpadnika dr. Seredy-ja, ki je bil od navadnega meniha postavljen za prvega madžarskega škofa. Slovana, se razume, ni nobenega med novimi kardinali. Konnersreuthski »čudež«. — V nemškem kraju Konnersreuth se že dalj časa dogajajo stvari, ki nas popolnoma spominjajo na našo znamenito »Vodiško Johanco«. V Kon-nersreuthu živi še dokaj mlada ženska Terezija Neumann, ki dela »čudeže«. Vsak petek se ji odpre pet krvavečih Kristusovih ran, iz oči pa ji lijejo krvave solze. Med tem trpljenjem se zamakne prav kakor Johanca in pred očmi se ji prikaže Kristusovo trpljenje. Velik prepir se je vnel radi nje med učenjaki, teologi in cerkvenimi poglavarji. Eni pravijo, da je Terezija svetnica, drugi, da je sleparka. Naj bo karkoli. Revna vasica, kjer Neumanno-va prebiva, je postala slaven in bogat kraj, kamor roma dnevno na stotine in stotine vernikov. Kdor hoče »svetnico« videti, mora drago plačati. Obiskovalcem so zgradili velik hotel za prenočišča, tako da so domačini Reziki lahko hvaležni za njeno trpljenje. Avtomobilske nesreče. V bližini Pariza se je dogodila velika avtomobilska nesreča. Avto nekega trgovca je zavozil v voz cestne železnice ter je začel goreti. Preden so presenečeni potniki priskočili trgovcu in njegovi ženi na pomoč, sta zgorela. Istočasno se je dogodila slična katastrofa pri Reimsu, kjer sta tudi v avtomobilu zgoreli dve osebi. Grd zločin. V Vinkovcih v Slavo-niii so aretirali te dni trgovca La-ioša Posovca radi oskrumbe lastnih dveh hčera. Nad obema je izvršil posilstvo, ko sta dovršili komaj deseto leto. Starejša sestra je zanosila in se iz žalosti zastrupila. Nesreča iaponskes-a parnika. Velik ianonski potniški parnik je v višini Point Firmina zavozil na skale. Vsa prizadevanja, da bi parnik rešili, so ostala brezuspešna. Grozna nesreča ameriške podmornice. Ameriška podmornica »F 4« ie trčila skupaj z neko vojno ladjo in se potopila. Na podmornici je bila posadka, sestoječa iz 50 mož. Potapljači so se spustili na dno morja 35 m globoko in se z mornarii v podmornici sporazumeli. Potapljači so tolkli s kladivom na stene podmornice in mornarii so odgovarjali. Bilo je še šest živih. Ko so se drugič potapljači j spustili v morie, niso dobili več odgovora. Oblasti bodo skušale podmornico dvigniti, toda ker ta stvar gre počasi je malo verjetno, da bi ko^a rešili. Zahteve pariških porotnikov. Pariški porotniki so ga poslali pred zaključkom zadnjega porotnega zasedanja predsedniku sodišča reso-j lucijo. v kateri zahtevajo, da naj se viznosluje porotnikom pravica sood-ločevania pri odmeri kazni. Na ta način bi se preprečile predvsem . škandalozne oprostitve, izrečene zato. da obtoženec ne dobi preostre I kazni. Listnica uredništva. Več dopisov I radi pomanjkanja prostora nismo mogli priobčiti in so ostali za prihodnjič. Dopis za ■ volitve iz Sv. Andraža je prišel prepozno. Junaški samomor. V Gradcu je izvršil sin nekega gostilničarja posebne vrste samomor. Vlegel se je na tla, na trebuhu pa zažgal veliko nitro-dinamit patrono, katera ga je tako raztrgala, da ni skoraj koščka od njega ostalo. Celo zemlja, kamor se je vlegel, je bila globoko razko-pana. Sedem dni živ zakopan. Preteklo nedeljo so izkopali iz zemlje v Stutt-gartu v Nemčiji indijskega čarodeja Toka, kateri je ležal polnih sedem dni zakopan. Izkopavanju je prisostvovalo 5000 ljudi. Ko so Toka izvlekli iz rakve, so zdravniki ugotovili, da je popolnoma zdrav, samo nekoliko zmučen je bil in izgubil je na teži 10 kg. Kako napreduje Avstrija! Na avstrijskih državnih železnicah bodo v kratkem vpeljani spalni vagoni ,tudi za 3. razred. Kleroradikalna i vlada bo pa v naši državi kmalu I uvedla mesto železnic gorske cize. Rusko vojno zračno brodovie. Ruska 'aviatika se je od leta 1924 naprej zelo dvignila. Na čelu vsega ' zračnega prometa je šef vojaške javiatike, ki je obenem tudi predsednik zasebne aviatike. Letalske ! zveze so urfejene v skupinah z 9 do 12 aeroplani. K vsaki skupini spada vremenska opazovalnica in ra-diopostaja. Armada uporablja v velikem številu angleške in francoske aeroplane, mornarica pa skoraj izključno samo inozemska letala. ■Med tem si ustvarja Rusija lastno industrijo, v prvi vrsti motorno, ki 1 gradi zaenkrat še motorje tujih patentov. V Uralu je tovarna duralu-minija, ki dobro dela. Stalin, tajnik komunistične stranke, je izjavil, da ima Rusija že sedaj 3000 vojnih in 7000 civilnih aeropianov. To je najmočnejše letalstvo na svetu. Novi Ford in Fordovo premoženje. Velefabrikant avtomobilov Ford je izdal za preustrojbo svojih tovarn v svrho izdelovanja novega avtomobilnega tipa 100 mil. dolarjev. Pred preustrojitvijo je znašalo njegovo v bankah naloženo premoženje 360 milijonov dolarjev, sedaj pa znaša samo še 250 milijonov dolarjev. Prepričan je, da bo v Ameriki vsaka šestčlanska obitelj imela v kratkem šest avtomobilov. Zamašili vulkansko žrelo. V republiki Nikaragua je že več let zaporedoma bljuval tamošnji vulkan Santiago. Strupeni plini, ki so uhajali iz žrela, so povzročali v celi okolici velikansko škodo. Sedaj se je posrečilo nemškim inženerjem, da so žrelo s tisoči tonami peska tako zamašili, da vulkan nič več ne bljuje in da so izhod strupenih plinov povsem onemogočili. Čutijo se pa manjši potresi. No, prepričani smo, da kleroradikalnega žrela tudi nemški inženerji ne bi mogli zamašiti. Pogrom proti Židom. V mestu Na-neve-u. 70 km od Kovna, je prišlo te dni do ljutega pogroma proti Židom. Pogroma so se udeležili tudi oficirji in vojaki tamkajšnje garni-j zije. Računa se, da je bilo ubitih I okoli 100 Židov. V smrt za sina. V neki subotiški gostilni so igrali cigani. Mlinar Miloš Santič je z nožem napadel cigana Antala Mucsija. V tem hipu se je vrgla med oba 601etna Muosijeva mati, katero je zadel nož v srce. Zgrudila se je na mestu mrtva. Morilec je pobegnil, a so ga drugi dan aretirali. Pravi, da se ničesar ne spominja, ker je bil popolnoma pijan. Zakaj propada naše gospodarstvo? To nam najlepše dokazuje cena kmečkim pridelkom posebno pa krompirju, katerega pridelajo kmetje v Sloveniji več, kakor ie njih lastna uporaba. Namesto, da bi se dalo blagu, ki ga je preveč v državi, prost izvoz, se krompir celo uvaža iz tujih držav brez carine, naš domač pa gnije po kleteh. Carine prost uvoz kromoiria je najbrž dosegel Jugoslovanski klub, kateri ima sedaj Prvo in zadnjo besedo nad ubogo Slovenijo. Saj je mnogim znano, da je pred približno enim letom poslanec in predsednik kmetske zve7e er. Janez Frodar. zahteval od tedaniepa poljedelskega ministra, da dovoli uvoz od 300 do 400 vagonov ogrskega kromoiria v našo državo, dasi bi moral kot tak vediti, da pa je doma v izobPiu rio-sebno pa še v niegovem oJcob'eu. i Toda. to se lansko leto ni posredno, ker ie bil na odgovornem, mestu | kmet. Sedaj pa, ko ie na vladi ST S, ki ie. kakor se naziva »edina« za-l ščitnica kmečkih interesov, se ie uvoz i/vršil. Gorenjski kmet. saj ti ijpres-Iej, ki z naivečjim trplieniem pridelaš par sto kilogramov krompirja za prodajo, kako se te zastopa. Zreče. Podružnici a) Čebelarskega in b) Sadi. in vrtnarskega društva za konjiški srez imata svoja redna občna zbora v pondeljek, dne 26. decembra 1927 (praznik sv. Štefana) ob pol 10. ozir. pol 11. uri dopoldne v zreški šoli. Pri obeh je dnevni red običajen, pri drugem je vrhtega še poučno predavanje srez. ekonoma g. I. Kosi-ia in razgovor glede porazdelitve sreza v primerne sadne okoliše. Kmetovalci širom koniiškega sreza, udeležite se obeh občnih zborov v naiobilnejšem številu. Ni pač treba dandanes še po-sebe povdarjati, da sta čebelarstvo in sadiarstvo z vrtnarstvom jako važni kmeti isjd Panogi, sai donaša-ta ob malenkostnih izdatkih prav lepe dohodke, vsled česar bi ne smelo biti niti enega čebelarja ozir. sadiarja, ki bi še bil izven organizacije. irincVsi rnusf^va in vinski seiem se v T-fiitnmnm fine 6. dn 7. januarja 1928 dn^TO« od 10. do 12. ure ri.n sicer v dvorani predsednika gostilničarske zadrwsre s. .T"1iia Stras?er. Razstava ie n^rrenipna nrpdvsp-m ljutomerskim vinogradnikom v svrho čim bolierra spoznanja in np konico konci vasi kier je nV^e1 ko?e in ier^app ter nam obokom df^al raz^e icra^e. Oh. koliko ie ve^ei r>ovedati ta SVorčev Toma-žek. Veliko ie tndi doživel po svetu kajti celih šestnajst let je bil vo-jak. Nikda** ne b^m -pozabil na do A. ■ -A A. A. A *L Ak." Telefon it. 2149, 2968 Prešernova ulica 4 PoŠt. iek. raC. 13.853 (2lro>ralun pri Narodni banki) sprejema hranilne vloge In Izdaja trg. kredite pod najugodnejfiml pogoji j eskompt In Inkaso menic ter trg, ceslj. - Nakup vsakovrstnih predvojnih papirjev, prodaja valut In deviz po najugodnejilh teiajlh. Pletilni švicarski stroj Dubied. Največje veselje v Hišo za Božič in Novo leto, so v današnjem dragem času samo prikladna in praktična darila I Lep trpežen in dober šivalni stroj Gritzner je obenem okras vsake hiše in največje veselje vsake dobre gospodinje. Uranija pisalni stroj in Perke za potovanje. Po zmerno nizkih cenah z lO °/0 popustom stara znana tvrdka Josip Ijubljana blizuPrešernovega spomenika ob vodi Najboljše kolo je Gritzner. CELJSKA POSOJILNICA D. D. V CELJU Stan)« hranilnih vlog >ad Din 65,000.000-- v lastni palači Narodni Dom Stanje glavnica Ia razan 91n 8,000.000-— Sprejema hranilne -vi®gre. Izvršuje vse denarne, Icredifne ln posojilne posle. Eupuje In prodaja devize ln valute. Podružnici: ŠOŠTANJ Prava uteha za živčno bolne je moje ravnokar izdano delo! V nJem se na podlagi dolgoletnih Izkušenj, razlaga vzrok, postanek in zdravljenje živčnih bolezni. Ta evangelij zdravja polijemo vsakemu, kdor se obrne na spodaj označeni naslov popolnoma brezplačno. Tisoče zahval dokazuje stvarni uspeh izključno znanstvenega in poučnega dela za dobrobit človeštva, katero toliko trpi. Kdor spai)a k ogromni množici živčno bolnih, kdor trpi radt raztresenostf, utrfthu, slabega spomina, nervoznega glavobola, pomanjkanja spanja, pokvarjenega želodca, prevelike občutljivosti, boleCIn v členkih, sploSnl ali delni slabosti ter ostalih brezštevilnih pojavov, si mora naročiti mojo tolažečo knjižico! ivuor jo paaijivu utre, uuui pvmm iji * v j/' 1 čanje, da obstoja zelo enostavna pot k življenju in zdravju! Ne čakajte, ampak pišite še danes na naslov D. Fasltsriiauk, Berlin SO, Michaelkirchplatz 13, Abt. 180. DENAR ^mc ri prihranita, >k« kupit« dobr« blafa n Ia paril* i ta pa Ia iata, kar najdete R. Miklauc »Pri ftkofu«, Ljubljana BMI ■a kMOTM ia nalka aFlaka, Hm nitma, nlMm In parili« Mag* ia T#» • k* *kl*k«, -ifC kaker tu« «m *uia vrata Maga. — PMtražba nrml|lv* paltana. — NaraMla p* poiti m takoj Izvrilje. Najboljšo Thomasovo žlindro ..ZVEZOA" po Din 143'— za 100 kg prodaja »EKONOM" osrednja gospodarska zadruga Ljubljana, Kolodvorska ulica 7. Fabiani & Jurjovec Ljubljana, Stritarjeva ul. 5 Velika zaloga SUKNENEGA BLAGA liiuSke lu Zeiislvc ubleke. — Lepa izbira svilenih rut in šerp. — Krojači in šivilje, pišite po vzorce! Pridobivajte novih naročnikov »Kmetskemu listu »WW» Najbolje in najceneje si nabavite vsa moška, fantovska in dečja oblačila kakor tudi srajce, kravate, "naramnice, rokavice in 'nogavice i Tv novo otvorjeni konfekcijski trgovini JOSIP IVANČIČ LJUBLJANA [Dunajska cesta štev. 7.' m mM&mmis> BOŽIČNA DARILA X KAKOR 63® ŽEPNE ROBCE JEDILNE GARNITURE PREPROGE itd. PRIPOROČA TVRDKA = A. & E. SKABERNE LJUBLJANA, MESTNI TRG ŠTEV. 10. KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DON ■ T.... pilili!« fr--------- —* ; ladr. ■ naoml. MT. ^ Tm^m^m .tmaili «■ —; ^______ ____________r«0. ndr. ■ n«om«|. mt. BnaimiM Jtamin tm*k« ». v LJubljani, Tavčarjeva (Sodna) ulica št. 1, pritličje Obrestuj« | Preskrbuje: Kavcij«, Inkase, sreClce 6 O/ brei odi- I Ia vrednostne papir]« ter čeke Ia nakaznic« /O povedi I , (naluiiila) na druga mesta. Clstlh I Uradne urez ' Vsak delavnik od 8.-H-V, ia od 5. — 1.% vlog« na knJISlc« Dajat Posojila na vknjižbo, pro« poroštvu ter ustavi premiEnin 1« vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. PooblalCenl prodajate« sreik drlavn® razredna loterija- VaCJa stalna vloga tn vIo«s v Mioteai roCunu po doflOToru. Podružnica v KAMNIKU na filavnem trg«.