Izhajajo 1. in 16. Tsacega nieseca. Cena jim je za celo leto 2 K., za pol leta I K. — Naročnino in dopiee sprejema J. Krajec v Novem mastu.
Oznanila se plačujejo za enkrat 6, za dvakrat 9, sa trikrat 12 helerjev od kvadratnega centimetra. Manjše kakor 10 Ocm obsegajoče se ne sprejme.
Gospodarske stvarL
o vežDji in poletni režuji trt
Prišel je čas, ko je treba trte povezati. Pri novih cepljenih trtah, katere so že na nap-nence (aparone) obrezane paziti gre na to, da se ravno napnence pravilno obřeže. Teli se ne sme nanarec nikoli naravnost po konci k kolom privezati. Taka pokončna vežnja pronzroČuje namreč dvojno napako. PrviČ to, da rašča v v vrh napnenca sili, in tam prav močne po-gnankc oziroma mladike napravlja, med tem ko na palcu (čepu) raŠča zastaja. Druj^ič ima pa pokončna vežnja napnenecv tudi to napako, da se trta veliko prehitro kvisko spušča, tako da postane v prav malo letih previsoka v deblu. Pokončna vežnja napnencev je le pri tako zvanih prerezavkali umestna. Prerezavke so namreč trte, katerim se pušča le štiri, k večemn pet očes dolg napiienec, katerega se nalašč ravno v zrak poveže, da se trta hitrejši od tal vzdigne. Na take prerezavke obreže se trte, katere so l'île na suho cepljene, šele v četrtem letu. Trte katere so bile pa na zeleno cepljene ter pogru-banc, obreže se na prerezavke že v drugem letu po zagrubanju. Da nas bodo naši vinogradniki glede prerezavk popolnoma razumeli, povedati Jim moramo, da kaže mlade cepljene ameriške trte v prvih letih tako-le obrezovati oziroma i^gojevati.
1.) Na suho cepljeno trto. Te ae obreže pn zasaditvi na palček enega samega očesa, ali se elo le na tako zvani vejni obroček, na katerem se nahaja po več tako zvanih spečih ocea, V drugem letu po zasaditvi obreže se trto na en sani palček dveh jasno vidljivih oces, toraj ne računši speča očesa na vejnem obroško. V tretjem letu obreže se trto, ali na dva palčka dveh jasno vidljivih očes, ali pa na en sam paie, k večem treh očes. V četrtem leta pusti se trti napnenc 4 k večem 5 očes, kateri se naravnost po koncu k kolu poveže. V tem letu napravi se toraj tako zvane prerezavke. V petem letu obreže se trto v prvič tako ka-
kor se jo naj potem leto za letom obrezuje, namreč na en paie treh očes in en napnenc 6 do 8 očes.
2.) Na zeleno cepljeno trto obreŽe se pri grubanju ako je možno na paie k večem treh očes. V drugem letu napravi 8.e že prerezavko, in v tretjem se Že v prvič trti jeden palec treh očes, ter napnenc 6 do 8 oČes nareže. In tako obrezuje se potem trte leto za letom. Vsako leto se napnenc prejšnjega leta odvrže, to je odreže, iz mladik na palcu napravi se pa nov palec ter nov napnenc.
Kakor že v pričetku tega članka povedano, se ne sme napnenc nikoli naravnost kviško ob kolu vezati. Tudi ne kaže, ga poševno aH vodoravno v reber vezati, ampak ako le mogoče veže naj se ga navzdol tako da pride njegov zgornji konec, kolikor mogoče blizo zemlje.
Pri tem se mora seveda napnenc kriviti, tako da zadobi podobo loka. Ako nikakor mogoče ni, napnenec tako navzdol povezati, potem poveže se ga pa, in to zopet ukrivljenega v podobi loka navzgor v reber. Tako se mora napnence vezati zato, da se rasče kolikor le mogoče v palcih ter spodnjih konceh napnencev pomnoži, ter tako kar le mogoče krepak les za režnjo prihodnjega leta zagotovi. Posebno se pa zagotovi kar le mogoče krepak les za prihodnje leto s tako imenovano poletno režnjo trt. To delo je, daai prepotrebno, po Dolenjskem se docela nepoznato. Prepotrebno je zaradi tega da se z njegovo pomočjo les, kateri se za reŽnjo prihodnjega leta potrebuje, okrepi, brezpotreben les pa odstrani, kajti vinogradi pač niso za to namenjeni, da bi se v njih les (rezino) za kurjavo pridelovalo, ampak le toliko naj se ga prideluje kolikor ga je za reŽnjo potrebnega, grozdja pa več in lepšega ko mogoče.
lirez pravilno izvršene poletne režnje trte dosti prehitro opešajo, ker morajo čuda redilnih snovij za rejo nepotrebnega lesa uporabljati. Poletna režnja izvršuje se pa takole. Kadar postanejo pognanki na trtah 30 do 40 centimetrov dolgi, poveže se po palcu rasteče tri

76. stru.
DOLENJSKE NOVICE.
pognanke, in znabiti se prvemu palcu najbližjega na napnencu rastečega k kolu, a ne da bi se jih kaj skrajšalo. Vee pognanke na apaeneu, kateri nič zaroda nimajo, se kar amanda (omuli), vse druge katere imajo zarod, se pa odsžene nad tretjim ali četrtim listom rastečem, nad najvišjim zarodom. Ko poznejši, tako skrajšani pognanki zopet iz najvišjega očesa pobero, se te pognanke kar z nožem ali srpom preČ pokosi, Koncem mesca augusta pokosi se pa tudi k kolu povezane pognanke palca v visokosti IV2 do 2 metrov. Na poletno prepotrebno režnjo opozorili bodemo nase vinogradnike še v pra-
vem času.
Kajboljâe trave za napravo travnifeoT in večletnih mešanic.
Glede pridelovanja krme se je tudi pri nas že marsikaj na bolje obrnilo. Naši gospodarji so že začeli kupovati dobra travna semena in jih mešati med deteljo za napravo večletnih deteljišč in travnikov. Sem in tja se lahko opazuje, da se je njiva predelala v rodoviten travnik i. t, d. Prav tako! Koder nam kaže porabiti njive za travnike ali za večletno dete-Ijišče, naj se to tudi zgodi, kajti vse kaže, da se bo treba z živinorejo in a pridelovanjem krme pečati v čim dalje večji meri,
Pri tem moramo pa opozoriti nase gospodarje, da naj scjejo različne in najboljše trave in da naj jih sejejo v pravem razmerju z deteljo in pa v zadostni množini, T^e na ta način se bodo dosegle najbogatejše košnje. Sempirja (ae-nenega droba) pa naj ne trosijo po takih njivah, kajti s sempirjem se vseje malo dobrega semena, zato pa toliko več vsakovrstnega plevela.
Najboljše trave, ki se priporočajo za setev po naših krajih so:
1.)	francoska pahovka, ki je visoka in trpežna;
2.)	pasja trava, ki raste v gostih šopih in je trpežna;
3.)	mačji rep, ki raste visoko in je trpežna.
4.)	angleška ljulika, ki je majhna in se močno obraste ;
5.)	laska ljulika, ki raste visoko in trpi dve do tri leti. Laska ljulika, francoska pahovka in mačji rep dajejo že prvo leto bogate košnje, druge pa z drugim letom.
Te trave naj se tedaj kupujejo in mešajo med deteljo.
Izmed detelj se priporoča za naše kraje pred vsem domača ali štajarska detelja in potem n o k o t a ; po bregovih in v strmih legah, kjer je malo zemlje, pa esparzeta.
Te trave in detelje treba je seveda v p r a v e m razmerju posejati, da bo več pridelka. Za večletne mešanice, ki se naj kosé po štiri do sest let, je vzeti Va (SSVo) deteljnega in Va (66%) travnega semena, za napravo travnikov za stalno rabo naj se pa vzame V5 (20**/o) deteljnega in V5 (SOVo) travnega semena. Izkušnje nas uče, da se take setve še najbolj sponašajo.
V kakih množinah naj se sejejo posamezne vrste trav in detelj, to je odvisno seveda od kakovosti dotične zemlje in lege, kakor tudi od tega, ali se ima dotiČen prostor rabiti le za košnjo ali tudi za pašo. Zaradi tega je prav, da se gospodarji v teh slučajih obrnejo do veščakov,
Konečno je še priporočati, da se travna semena zase sejejo in prav tako tudi deteljna semena, kajti le na ta način je mogoče seme enakomerno razdeliti in dobiti rušo, ki bo povsod enako gosto obrašČena.
Krompir, ki je postal po zimi sladak.
Letošnja ostra zima je napravila veliko škode v kmetijstvu. Po vinogradih so trte močno pozeble in popokale, v drevesnicah je trpelo mlado drevje i. t. d. Tudi naše kleti niso bile varne pred letošnjim hudim mrazom. Mnogo krompirja je v pravem pomenu besede zmrznilo, mnogo pa postalo neprijetno sladkega okusa.
Dosedaj se je sploh mislilo, da je tudi tak krompir zmrznjen, ki postane po zimi vsled nizke topline sladak, in da ni poraben ne za jed niti za seme. Novejše preiskave pa uČe, da je tak krompir Še dober in da se da ta napaka prav lahko popraviti.
Krompir postane sladak sploh pri nizki toploti; pri nizki toploti, ki znaša lahko nekaj stopinj nad ničlo, se začne krompirjev škrob rad pretvarjati v sladkor. To se opazuje zlasti v letih z dolgotrajno ostro zimo.
Ta neprijetna sladkoba se pa krompirju lahko odvzame, ako ga spravimo za en dober teden na gorak kraj, kjer znaša toplota kakih 15° po R.
Pri tej toploti se namreč nastali sladkor spremeni deloma nazaj v škrob, deloma pa v ogljikovo kislino, ki izhlapi v zrak. V ogljikovo kislino se pretvarja sladkor s pomočjo kisika, katerega sprejema krompir iz zraka.
Razne poskušnje so tudi dognale, da je krompir, ki je postal vsled mraza sladak, ravno tako kaljiv in ravno tako dober za saditev, kakor krompir, ki ni trpel nobene škode.
Neporaben je pa krompir, ki je po zimi zmrznil. Zmrznjeni krompir poznamo na tem,
da postane trd ko kamen. Ko se otaja, pa je tnehak in hitro gnjije. Krompir zmrzne v kletih Se le takrat, kadar se zniža toplina na 3" do po C. pod ničlo.
Novo sredstvo za zatiranje predenice.
Predenica (pređlanc) nam dela veliko škode na detelji, pa tudi že na travnikih, odkar smo jih začeli gnojiti. S takimi gnojili se namreč pospešuje rast detelje in z deteljo vred tudi baj-aejsi razvoj predenice.
Za unitevanje te zajedalke se priporočiije dandanes različna sredstva, a nobeno izmed teh ni popolnoma zanesljivo in izdatno. Še najbolj vapešno smo jo zatirali doBcdaj s požiganjem napadenih mest.
V zadnjem času se nam pa priporoča neko novo sredstvo proti tej skodljivki in sicer kaj nit, tedaj tisto umetno gnojilo, katerega rabimo z najboljšim vspeliom za gnojenje travnikov, Po-skuànje, katere je delal s kajnitom neki Salis-Postel, kmetovalce, ki je že na dobrem glasu v nemški Slcziji in na Poznanjskem, so baje dognale, da se da s kajnitom predenica prav dobro zatirati, ako se namreč kajnit na debelo raztrosi po napadenih mestih, na ta način, da se za vsak štirjaški meter prostora porabi V2 kg kajnita.
Ako se kajnit v toliki množini raztrosi po napadenih mestih, se predenica popoluoma uniči in zatre. Posuai se sicer s predenico tudi detelja in trava, a ta začne takoj zopet z nova odganjati. Šališ-Postel je delal poskuse s kajnitom za sedaj na svojih travnikih ; pričakovati pa je, da se bodo v tem slučaju tudi na dete-Ijiščih dobro obnesli. Zaradi tega opozarjamo na to nase napredne gospodarje in jih prosimo, da delajo tudi sami poskusnjc s tem najnovejšim sredstvom. Mogoče, da se nam vendar posreči dobiti po dolgem pričakovanju tisto sredstvo, s katerim se bo predenica zlalika zatirala.
Politični pregled.
Drîavni zbor ima prihodnjo sejo 18. aprila. Na dnevnem redu je predlog, da se poviša davek na žganje. Upanje je, da bo državni zbor res kaj delal, ker so Cehi sklenili biti mirni.
Kdo da je v Avstriji prav za prav gospodar, kaže naslednji dogodek, katerega boste razumeli, ako ie enkrat preberete v zadnjem listu, kaj se je zgodilo na Ogrskem, Onim dijakom, ki so se neustrašeno postavili za, čast sv. križa, poklonile so ogrske domoljubne gospe in gospodične prekrasen venec, v katerem je bil križ iz samih planink. Ta venec so hoteli vrli dijaki
položiti na krsto rajne cesarice in kraljice Elizabete in se zato nalašč pripeljali na Dunaj. A njih prošnja ni bila uslišana ; najvišji cesarsW dvornik jo je odbil. Roko pa je imel vmes ia prvo besedo pri tem ogrski ministerski predsednik.
V	Rusiji so se nemiri ponavljali do zadnjih dnij, zdaj sele se je posrečilo vojaštvu napraviti vsaj nekoliko mir. Na carja je bilo pripravljenih več napadov. Nek častnik telesne straže je zare» ustrelil na carja, ko je ravno imel nekaj raznih listin podpisat. A ni ga zadel. Ustrelil je takoj samega sebe. Mnogo ljudij je padlo v teh bojih, tudi več žensk. Vse to so zakrivili ljudje, ki mislijo, da bo ruski narod sreČea le takrat, ako ne bi imel nobenega vladarja več. Kavno letos je preteklo 40 let, odkar je car Aleksander II. kmeta oprostil robstva in ga postavil v vrsto svobodnih državljanov. In od onega časa se je Eusija silno povzdignila na vseh poljih v začudenje in strah drugim neslovanskim narodnostim,
SrbijE ima nove ministre, ki so pa svojo službo nastopili v kaj slabem znamenju. Kralj je namreč zahteval, da se premeni ustava tako, da bodo imeli volivno pravico le imovitejši ljudje, on sam pa veliko večjo oblast, V kratkem začne kralj vladati po tej ustavi, vprašati je le treba, ali pač narodu v korist.
V	Macedonijj, ob skrajni meji turškega cesarstva, prebiva veliko Slovanov, ki jih še tlači turški jarem. Nimajo ne pravic ne premoženja ne živeža, zato si vsega tega skušajo pridobiti z orožjem v roki, a turška in tudi bolgarska vlada precej s smrtjo kaznuje vsak tak poskus. Okoli 60.000 turških vojakov je sedaj v onih krajih, da preprečijo splošno ustajo.
Nemâki cesar je od zadnjega napada silno nemiren in razburjen. Najprej je odredil, da bodo njegov dvorni voz spremljali štirje kolesarji s samokresi, a že se mu to ne zdi dosti varno, bo raji imel nekaj konjenikov poleg sebe s sulicami oboroženih. Da, tara enkrat se je pri nekem govoru — govori pa nemški cesar strašno rad in pogosto — spozabil tako daleč, da je rekel vojakom, njih prva dolžnost je, braniti cesarjev dvor in cesarjevo rodbino, ako bi se zopet drznila zlobna berolinska zalega kazati svojemu cesarju roge. Vrh tega je pa nemškega cesarja naredilo ljudstvu nepriljubljenega njegovo prijateljstvo z Angleži, roparji burske dežele. Veliko ima pa tudi na vesti radi preganjanja Poljakov, Nekdanje mogočno poljsko kraljestvo so si pred veČ kot 100 leti razdelili Nemci, Avstrijci in Rusi. Najslabše se godi Poljakom pod Nemci. Nemška vlada je darovala nad 200 miljonov v ta namen, da se ponemČijo Poljaki, Dvakrat toliko jih je ko nas Slovencev,
a nimajo le ene ljudske sole! 43.000 otrok ne slisL katoliškega veroaauka v poljskem jeziku, marveč v protestantskih šolah se u6e nemâko, tako pridejo ob vero in narodnost. Izdajice pa najprej agonobe vsak narod ? Pisem s poljskim naslovom pruska posta tudi v čisto poljskih krajih ne sprejema in ne odpošilja. Pri 6. polku je polovica vojakov Poljakov, a prepovedali so jim poljske pridige. Poljske narodnosti vojaki ne emejo kupovati pri svojih sorojakih, sicer so kaznovani, če se pa kak poslanec pritoži v državnem zboru, vpije nemška vlada: Se že spet puntajo, dajmo jih še bolj. To je svobodna oa-predna Nemčija!
Predsednik francoske Ijudovlade Loubet potuje po južnem Francosltcm. Pozdravit ga je prišla italjanska mornarica z več ladjami. To pomeni, da so Italjani začeli tiščati za Francozi, želeč njih zveze in prijateljstva, kajti čutijo, da jih Avstrijci in Nemci ne bodo več marali v trozvezo. A glej, njih navdušenje se je precej ohladilo, ko je Loubet pri obedu prej napil ruskemu carju ko italjanskemu kralju.
Angležem se v Južni Afriki ne godi nič kaj dobro. Buri imajo se nad 13.000 dobro izvežbanih mož, s katerim so Angležem povsod za petami in jím tu pa tam razstrele kak vlak ali vzamejo kak dovoz živeža. Angleški vojaki pa nimajo tudi nič več poguma in ne živeža ne obleke, tudi ubogati svoje poveljnike so se odvadili.
Piâe Be nam:
Iz Čateža pri Trebnjem. Tukajšnja farna cerkev ni imela dosedaj velike zastave, s kakorSno se drugod ponašajo ob slovesnih sprevodih. Letos smo si jo omislili. Prvikrat smo počastili ž njo na velikonočno nedeljo vstalega G-ospoda. Plačali so jo prostovoljni doneski darežljivih faranov. Bog plati ! Posebej še omenjam hvaležno lepega daru, ki so ga na<n poslali tukajani rojaki iz daljne Amei'lke. Joie Ger din in Matija Štepec sta nabrala prt naših in drugih rojakih lepo evoto 132 kron. Šinjeniin srcem se zahvaljujem Še po.sebno tem trpinom, ki so sli sreče si iskat v daljni svet. Da bi jo našli, pa da bi se srečni in zdravi kedaj vrnili v svojo staro doitiovino ! Delo je krasno, in ne predrago. Vsa čast gospej Hof-baiierjevi v Ljubljani, katero s tem priporočam vsem Čast. cerkvenim predstojništvom kar najtopleje.
Načrt za praTlla vinarske zadruge t Novem mestu.
(Konee.) e) Občni zbor.
§ 38. Občni zbor se sklicuje redno vsako leto jedenkrát, in sicer do konca aprila; sklicuje ga na-čelstvo, ako pa bi ono zakasnilo, pa nadzorstvo.
Izvanredne občne zbore zamore sklicati ali na-čelstvo ali nadzorstvo, Če se mu zdi potrebno, a mora Jih sklicati uačelstTO) ako to zahteva saj tretjina
zadrař^nikov, naznanjajoč v posebni pismeni nlogi predmete posvetovanja in sklepanja.
N&jmanj osem dni pred občnim zborom se mora vabilo razglasiti v „Dol. Novicah", „Kmetovalca" in „Laibacber Zeitung" ; vabilo naj naznani dan, uro, kraj in dnevni red občnega zbora.
Občnemu zboru predseduje načelnik ali njegov namestnik; ako bi ga bilo pa nadzorstvo sklicalo, predseduje mu predsednik nadzorstva.
§ 4 ). Predmeti sklepanja občnega zbora so :
a)	volitev načelđtva, nadzorstva, razsiidišča in pre-sojevalne komisije;
b)	potrjenje letnega računa;
c)	razdelitev čistega dobička, oziroma zgnbe;
d)	sprememba in popolnitev društvenih pravil;
e)	odločitev o nakupu in prodaji nepremičnin, o zgradbi stavb in o večjih prezidavah;
f)	sprememba v načelstvu in presojevalni komisiji po predlogu nadzorstva;
g)	razdružitev in likvidacija zadruge.
§ 41. Občni zbor sklepa veljavno, če je zastopana najmanj tretjina zadtui^ntkov. Ako bi tega ne bilo, mora se razpisati v 14 dneh dragi občni zbor, katetri je pri vsakem številu navzočih sklepčen ; vendar se snie pri tem občnem zboru razpravljati le po dnevnem redu prvega brezvspešnega občnega zbora,
Skiepa se z nadpolovično yečino. Predsednik tudi glasuje; pri jednakosti glasov odločuje njegovo mnenj«.
§ 42. Za spremembo pravil ali za razdružitev zadruge treba je navzočnosti polovice članov in dve tretjini od navzočih oddanih glasov, sicer je sklep neveljaven.
V	slučnjn nesklepčnosti mora se v 14 dneh sklicati drngi občni zbor, v katerem se potem veljavno sklene z dvema tretjinama glasov, brez ozira na število navzočih zadružnikov.
§ 43. Glasuje se po načinu kakor določi predsednik; pri volitvah glasujejo te navzoči po listkih ah ustno, kakor določi občni zbor.
Sklepa se v občnem zboru samo o tem, kar je na dnevnem redu; sme pa vaak zadružnik staviti druge pi'edtoge, o katerih se pa ne sklepa, ampak le odloči, če se sploh vzamejo v pretresovanje, da se o njih poroči pri prihodnem občnem zboru.
O predlogu, da se skliče izvanredni občni zbor, se pa mora v vsakem slnčaju takoj sklepati (§ 30. zakona z dne 9. aprila 1873 drž. zak. št. 70).
V	vsakem občnem zboru sestaviti je zapisnik, katerega podpišejo predsednik, zapisnikar in še dva zadružnika, ki sta bila navzoča pri občnem zboru.
V. Računovodstvo.
§ 44, Upravno leto se prične s 1. januarjem in konča z 31. decembrom.
§ 45. Zadružne računske knjige vodi načelstvo po trgovinskih načelih.
Nadzorstvo se ima o spolnjevanju teh predpisov vički-at na leto prepričati,
§ 46. Koncem poslovnega leta je skleniti račune in sestaviti bilanco.
Bačunski sklep obstoji iz sledečih izkazov :
1.)	iz računov o prejemkih in izdatkih;
2.)	iz računa o dobičku iz izgubi ;
3.)	iz bilance (stanje premoženja);
4.)	iz izkaza števila, prirastka in odpadka zadružnikov in njihovih zadružnih deležev.
Bilanca mora ohBeçati izkaz imetka (aktiva) in izkaz dolgov (pasiva), Kazloćek med aktivi in pasivi je dobiéek ali izguba dotičnega leta.
Med aktiva vpišejo se:
a)	blagajnična gotovina kimcem IbU;
b)	vrednostni papirji p« kurzu 31. decembra;
c)	pri drngih zavodih naložena gotovina;
d)	zadružne terjatve, razvrsňene po njih razni kakovosti; najsigurneje tirjatve uvrstiti sole po njihovi Verepodobni vrednosti, neizterljive so popoluoma izloôiti ;
e)	vrednost vina, ki se nahaja v zal »gi koncem leta;
f)	vrednost druge premične in nepremične lastnine, kakor oprave, orodje i. t. d. po odbitku primernega odpisa za obrabo.
Vrednost vina v zaiogah se vceni s ptpodjo preaojeřalne komisije z ozirom na tržne cene dotićnega leta. — Premičnine se vcenijo po odbitku najmanj 10%.
Med pasiva se vpišejo:
a)	zadružni dolgovi, razvrščeni po njih kakovosti;
b)	zadružni deleži ;
c)	lezervni fond.
§ 47. Ako je izguba, pokrije se iz rezervnega fonda, ako ta ne zado.^tuje, donmkne se iz zadružiiih deležev, koje morajo zadružniki pozneje doplačati.
§ 48. Načelstvo iiua sestaviti letni račun in ga s svojimi predlogi predloži do 15. februarja nadzorstvu.
Nadzorstvo pregleda in presodi letni račun in predloge načelstva. Če najde kake hibe ali če ima kake pomisleke, naznnni jih načelstyu, ki ima priliko raćun ali predloge v smislu nadzorstva popraviti.
Potem sestavi nadzorstvo poročilo za občni zbor in je predloži načelniku do 18. februarja.
§ 49. Načelnik ima letni račun, bilanco, predloge, ki se hočejo o tem staviti občnemu zboru ter poročilo nadzorstva o tem, od 15. marca dal je razpoložiti zadružnikom na vpogled in to v povabilu k občnemu zbovu razglasiti.
Vt. Razglasila zadruge.
§ 60. Razglasil;! v imenu zadruge izhajajo pod zadružno tvrdko in se podpisujejo po dveh udih načelstva.
Javna razglasila zadruge se vršijo po jedenkratni objavi v „Kmetovalcu„Dol. Novicah" in „Laibach. Zeitung".
Načelstvu je svobodno, razglašati vrhu tega še 'V drugih listih in zadružnikom — v posebno važnih slučajih — dostaviti posebna pismena obvestila.
VII.	Razdružitev zadruge.
§ 51. Kletarsko di'uštvo se razdrnži:
a)	vsied sklepa občnnga zbora ;
b)	kadar se otvori konkurz na zadružni imetek, in
c)	valed ukaza državne oblasti.
§ 52. iko se zadruga razdrnži, naznani likvidacijo zadnje načelstvo, a občni zbor sme imenovati tudi druge likvidatorje.
Kedar je likvidacija izvršena, porazdeli se ono, kar preostaja med zadružnike po razmerji njih deležev.
Oe bi pa ne zadostovalo zadružno premoženje, da bi se plačali dolgovi, ravna se po določbi § 47. teh pravil; to velja tudi za slučaj konkurza.
VIII.	PrehDdna določila.
§ 53. Ustanovni prvi občni zbor izvoli:
1.)	za to zborovanje predsednika, in
2.)	Člane načelstva, nadzorstva, presojevalne komisije in razsodišča, tako da pri teh prvih volitvah ni treba uvaževati določil teh pravil, tičočih se sklicaiya občnega zbora in volitev-
Domafie vesti.
(Novi grobovi,) Dne 9. aprila umrl je t Slov. Bistrici Franc Jagodiè, c. kr. sodni pristav, in bil prepeljan dne 11. aprila v Novo meato. Pogreb se je vršil od kolodvora, koder so mu zapeli pevci dol. jievskega dvuStva ganljivo nagrobnico, drugo p« BO zapeli na grobu. Dolga vrsta novomeške gospode, uradnikov in meščiinov, je pričala, kako priljubljen da je bil rajni, in je s tem tudi pokazala svoje sočutje v obče spoštovani rodbini Jagodič-Howsky ob britú izgubi. Posebno omanjamo med spremljevalci velebUg: g. predsednika GerdešiČa, ki je z velikim številom gg Bodnijskib uradnikov prišel izkazat stanovskemu tovarišu zadnjo či>8t, dalje veleblag. g. vladnega svetnika Friedricha ter druge predstojnike takajšnih uradov. Blagi rajni naj v miru počiva! — Dne 13. umrla je soproga c kr. gimnazijskega profesorja dr. Ager, gospa Ivana Ager ter bila prepeljana na Tirolsko in ondi pokopana.
(Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecn marcu 1901 je 284 strank vložilo 71106 K, 12 h, 172 strank vzdignilo 50758 K 10 h torej več vtožiio 20348 K 02 h, 13 strankam se je izplačalo posojil 14880 K. Stanje vlog 1678905 K 49 h. Denarni promet 228634 K 32 h.
(V bolnišnico Usmilj. bratov) v Kan-diji pri Novem mestu se je sprejelo meseca marctja 133 bolnikov, koncem februvarija jih je ostale 80, skupaj 213. Od teh se jih je ozdravilo 106, zboljšalo 30, iieozdravljeni bili so 4. Umrli so 3, in sicer eden vsIed ostarelosti, eden vsled srčne hibe in eden vsled kostne gnilobe, V oskrbovanji ostalo jih je 70. Oskrbovalnih dnij se je nabralo tekom preteklega meseca 2449.
(Gospod Antonio Comin) lastnik velikih vinogradov v ;íminju v Istri, je prodal celo zalogo vina gospodu Jog, Medveda, trgovcu v Novem raestn. — Opozarja se na insérât v isti številki,
(Ustanovni shod) vinarske zadruge v Novem mestu, ki ae bo vršil dné 1. maja t, 1, ima na dnevnem redu sledeče točke; 1. Volitev predsednika shodu; 2, Predložitev in sklepanje pravil; 3. Volitev načelstva, n:>dzorstva, presojevalne komisije in razsodišča.
(Kranjska hranilnica v Ljubljani) je koncfm 80, upravnega leta razdelila za razne namene 134 131 K 19 h. Dolenjska je dobila tele darove : v Novem mestn c. kr, gimnazija 200 K, deška ljud, šola 200 K, dekliška (jud. sola 100 K, obrtna nadaljevalna Sula 100 K, dijaška kuhinja JOO K, katoliško društvo rokod. pomočnikov 100 K, podpora zasebni šoli za ročna dela gspdč. Ane vSorre 100 K in slednjič prispevek za prenovljenje naša kapiteljske cekve 10.000 K. Znano je, da je mil. g. prost dr. Elliert sklenil s pomočjo radodarnih rok strogo v gotskem slogu prenoviti kapiteljsko cerkev in popraviti kar je nevednost zagrešila v umetniškem oziru, da bo glavna cerkev našega mesta re» mesta vredna in dostojna. In k tem lepemu namens prispeva kranjska hranilnica s tako znatnim darom, za kar ji gre gotovo najtoplejša zahvala. Mil. g. prostu bo sedaj pač ložje nadaljevati srečno pričeto delo, in se bodo dobili gotovo Še drugi dobrotniki, ki mu bodo k temu pomagali. — Dalj« je darovala za obrtno nadaljevalno šolo v Krškem, Ribnici, Smartnem pri Litiji po 100 K, oni v Metliki 140 K; prispevek za tretjo učno moč na Krški meščanski soli VI. obrok, 800 K ; šolskim sestram v Šmilieln pri Novem mesta
SB dekliško nadkljâTalno šolo 200 K ter bolnici usmiljenih bratov v Kandiji 2000 K. Ta za Dolenjsko prekoriatBi zavod je kranjska hranilnica vedno prav radodarno podpirala in poleg redne vsakoletne podpore prispevala tudi za zidavo in druge izvanredne stroùke <Axog 100.000 K. Tudi zavod šolskih sester v Šmi-îielu je dobil ravno v največjih potrebah zdatne pomoči pri kranjski hranilnici.
(Socijalizein,) spisal dr, Iv. Ev. Krek. Te prepotrebne knjige je izšel o Veliki noËi prri snopič. Kdor še ni naročen, pa se želi poučiti o najimenitnejšem vprašanju našega časa, naj ta snopih pogleda in se naroči. Naročnikov je le okoli 1000, med njimi tudi mnogo Erovatov.
(Današnji list) obsega deset strani.
Razne vesti.
*	(Naša nervozna doba,) ki jej tolikanj ©fiitajo kot taki, vendarle tndi sama po sebi proizvaja pomočke, da oblažuje izmuíno drevenje in vrvenje za zaslužkom s skrbnejšo hranitvijo, ki pospešuje zdravje ter tako pospešuje zdravje ter tako ljudstvu zvišuje občno blaginjo in moč. Tem pomočkom je treba najprej prištevati Kathreinerjevo Kneippovo sUdno kavo. Ta ae je v zdravstvenem oziru izkazala za jako blagodejno primes zrnati kavi; obenem pa omogočuje ob istih troških uporabo boljevrstne pijače, s čimtr se bistveno poplemenituje ukns vsakdanje kavine pijače. Kjer pa je treba gledati na večji prihranek, daje Kathreinerjeva Kneippova sladna kava tudi brez zrnate kave prijetno, jako prijajočo pijačo, .Samo na sebi ima namreč ukus zrnate knve, ki jej ga po Kathraj-nerjevem izdelnem načinu daje izvleček iz kavine rastline. Lahko prebavna je, krvotvorna in redilna; vobče jo zdravniki priporočajo ženskam in otrokom, takisto onim, ki jim je sploh prepovdeana zrnata kava. Nobena gospodinja in mati naj ne odlaša več uporabljati to pristno rodbinsko kavo ; samo pazi naj pri nakupoTnnja natančno na izvirne zavoje z varstveno znamko „župnik Kneipp" in imenom „Kathreiner".
*	(Draga čaša juhe.) Vojvoda orleanski sin francoskega kralja Filipa potoval je po Francoskem. Uîitavi se v malem mestecu pred gostilno in si naroči čašo jube. Oštir si je mislil; „dajmo ga" in mu zaračuni BOO frankov (nekako 4(J0 Itron i. Spremljevalec je kar pihal jeze, a vojvoda se smeje in ukaže naj pokličejo mestnega iupann. Ta pride in vojvoda mu reče; „Ubožcem tega mesta podarim lOOofrankov de mi obljubite, da storite mojo voljo." Župan udano zatrdi, da. Vojvoda nadaljuje: „Plačajte ostirju čaSo juhe, katero sem ravnokar popil." Da županu 1000 frankov in se odpelje. Hedaj pa je bil oitir jeze kar rndeč in zelen, ko mu je iupau dni 1 frank za juho. Župan pa se je smejal, rekoč: „Kdor drugemu jamo kopije, sam vanjo pade,"
(Majhni in vendar veliki ljudje.) Cesto se zgodi, da se pod neznatno postavo skriva velik Človeški duh. Aristotel, največji grški modrijan, ki je spisal nad 400 del, bil je majhnega, slabotnega telesa. — Sv. Avguštin bistroumni mislec, da ga mu ni para, veliki cerkveni učenik; majhen je bil. Istotako veliki učenjak in prestavljavec sv. pisma, sv. Hijeronim. — Aleksander Veliki, ki si je osvojil malo da ne polovico Azije, je bil tudi male postave in nelepega obraza. Eno, oko je imel črno, drago rudeče, pravijo đa tuđi rameni niste bili
enaki. — Napoleon I,, pred katerim se je tresla vsa Europa, dr, Windthorst, prvoboritelj nemških katoličanov, oba sta bila majhna.
* (Grof z oslovskimi ušesi.) Nek pariški grof hotel je imeti svojo sliko. Dobi umetnika, ki naj bi ga naslikal. A z izdelkom grof ni bil zadovoljen : „Prav nic mi ni podobna," je dejal, „ne vzamem je." Slikar ugovMija, a grof ne odneha. „Dobro," pravi slikar, ker vam ne ugaja, tudi ne smem zahtevati plačila za njo," Grof gre, slikar pa naprayi na podobi najkraHnejši oslovski ušesi, kakor jih je le znal in postavi podobo na ogled. Gledalcev ni bilo malo, smeha tudi ne. Ves razjarjen prileti grof in mu ponudi še enkrat večjo ceno. Slikar je bil zadovoljen, ker se mu je tako dolino sijioneslo in pravi; „Kar nič ni čudno, da prvotna podoba Vam ni bila podoiina; zato sem pa naredil uše.'^a, vedoč, da vas takoj vsakdo spozna."
(116)
Zahvala.
Čntimo se dolžne, iireii iskmw sabvalo sa nino-gobrujuo ČAstilnii epreuintvo Ic lailiijemu počitku blage soproge, predobre matere, gospe
JosipiDfi Perko vdove Kenda roj. Kastelic,
vsem éastitim prijateljem iu zDaticem, trgovkstn za lirasni Tetiec, oaobitu p!i veleblagurodtii gospej T. pl. VillenianFi, ki je bila v dciige) nmini boUzni pravi angelj tulažiiik ranjce.
Zahvaljujemo se tudi tem potom Ea iskazano in iiTAKeno Božalje najiskrenejše.
Novo meato, dne 3. mar«» IftOI.
Žalujoči ostali.

(U3)
t
Po kratki lioleani, previden s bv, zfikrainenti, nmi'! je dne 9. aprila naii iskreno tjubljesi sin, oziroma brat in »ei'sak, gospod
Prana tl&goďiCp,
(% kr. Hodni pristjiv. e. kr. poroĚnik v evid. in imejitelj jubilejne kolajne,
v 33. let« svoje etaroati. Njegovo truplo prepeljalo ae je 11, aprila iz Slov. Bistrice v rojstni kraj Kovo mesto, ter ondi v rodbiniko rakev k veCnenin poćitku položilo.
Zahvaljnjeiro se vsem «orodnikom, prijateljiui in r.nencein za milo Hofntje in blagodejne totažilne izraze, ki po nam donii ob tej priliki cd blizu in dale:!; za poklonjene kratne vence in za obilo spremstvo k veř.-nenu pfňitku. Posebno se fe zalvsljnjemo prefastid dubovíĚini, oscbiio mil. gosp. prw.ïtn dr. Seb. Elbertn, preblag, gosp. sod. predsedniku J. tJerdeiîiiiu, vsem gg. uradnikom in slav. mešÉsust.vn; iskrena hvala »1. Dol. pevikeuiu drnítvu za niile žalostinke ob grobu dražega rajncega. Vsem srěca zabvala.
Marljs Jagodic,
nestrn.
Ktrollna Jagodic,
vdova 0. kr «od. sviitniha, m»tl.
ve epi kravi s te etom
sta na prodaj pri Andreju Šali, Čeača vas st. 3. poita Novo mesto.
Loterijske Itevilke,
Gradec 6. aprila 33 63 lO 48 17 Trst 13. „	S3 64 78 21 28
Oklic.
Oklic.
Firm. 25/1.
"Gen. I.-5/6.
PoilpUanft trguraka soiliiija uaananja, da se je v zailružneai "giatru pri obstoječi tvrdki „(Jkrajtia posojilnica v Kríkam, re-eifltjrovana aadrui^a z neomejeno zavezo" izvrSil izbris iiscopiv-^ega člana tiaćeistva Viktorja Atiiuaiiii» in vpis uofoiz volj enega -Slana naćelsua Ljudevita ákufca, župnika v Krňtem.
C. kr. okrolno sodiiůe v Rudolfovem oddelek I., dne 28. marca 1901.
Oklic.
Firm. 26/1. Gea X.-87.
V tusodiiem zadružnem registru ae je iivrlil vpia tTrdke: flHraiiilnica io posojilnica na Trebalnein, regietrovaaa zadruga z neoinejeuu zavezi»", katera ima svoj sedež ua Trobelnem pri MokruBugu, ter dopis dutiS ib ]pravil z due IB. marca 1901, nadalje vpis članov prvega uaćelsiva gg.; Jauoz Hladnik, župnik na Trebelnem, Franc Dimnik, kapelan na Trebelnein, Janez KlemanĚjč, trgovec na Trebelnein št 27, BVanc Tnmiá, posestnik na Treoelneio St. 18, Fiaim Žagar, trgovec na Trebelnein 6t. 21.
Zadruga ima aameii, razmere svnjib ilaitov v gmotnem ozirn aboljSavati: zlasti epodbiijati varánoat in b svojim zadružnim treditoni preskrbovati avojiin udom v gospodarstvu potrebna denáru a »redstva.
Ta namen dosega zadrnga s tem, da
a)	Mprejema io obrestuje braiiilne vloge ter vloge v tflkočeui računn;
b)	si pridobiva nadaljna denarna sredstva, kolikor sa za dosego zadružnega smotra potrabua, s svojim eadriiâuim
C) daje svojim ćlanom posojila;
d) <ii(krbtije svojim članom iukaio.
Kedni obiini zbor se «kliuuje enkfat v letu in siiier do konca meseoa maja in se razglaša njejra dau, ura, kraj in dnevni ™ vsaj osam dni prej ]io v uradnici nabitem naznanilu in po 'azpisa v Ljutiljaui izhaja,iđćem glasiln gospodarske iveze „Na-iudui Gospodar"; ňe načelstvo odnosuo nadzorstvo to kot po-trebuo ali ninestno spozua, pa sme obûni zbor razglasiti po evoji j^evidnosti je v drugih liatib in po oklica prei cerkvijo na ■iTebelnem, Zadostuje pa tudi za oklic rednega občnega zbora «Klic pred oeritvijo, ako je vabilo ob jeduem nabito na javnem prostoru. — Na isti način ne vrSijo tudi via druga razglasila «adruge 43).
. Naúelstvo, ki obstoji iz načelnika in Štirih odbornikov od q ^ ^/^'Irntfu z vsemi pravicami, katere mu določuje postava „n Wil» 1873 in podpisuje v iiueuu zadruge na ta način, da 80 podpišeta dva uda piid zadružno tvrdko, katera bodi pisana «" s pecatuikom odtiaujena.
C. kr. okrožna sodnija v Rudolfovem, odd. I,
__<iue 28. marca 1901.
^ naSU na cesti od liovega mesta do Vavte-~	j" sliranjen pri županstvu ŠmiliBl-
(112)
28. aprila se bodo oddajali v najem
Stroški travniki v Dobruški vasi.
DraiSba ae bo vršila ob 10. url dopoldne. (117)
Firm. 24/1. Gen. L—28/7.
Podpisana trgovska sodnija naznanja, da se je pri obstoječi tvrdki: „Slovenska posojilnica v St Jerneji" v zadružnem feglstm izvráil izbris umr.iega uda načelatva Antona BarboriČa in vpis novoizvoljenega člana načelstva Jožefa Cudovana, posestnika v Ćadrežab.
C. kr. akrolËDO eodiSče v Rudolfovem oddelek I., dne 28. marca 1901.
îaliilo I oMiei iM
obrtne zađrage za sodni okraj Noto mesto,
kateri se vrši 19. maja 1901 v hiSI kal družbe rokotf. pomočnikov popoldne ob 2. uri.
Dnevni red:
1.	Prevolitev nekterih gospodov naćelniltva in na-
čelnika.
2.	Ustanovitev bolniške blagajne pomočnikov in učence*
)od obrtno zadruga
3.	Vo itev načelaika pomočniškega odbora.
4.	Raznoterosti.
K temu zborovanju vabijo se tudi gg. pomočniki. — Grg. obrtniki in pomočniki, v vašem interesu, je, bolj ko se boste za zbore zanimali, bolj bomo napredovali.
t. Appe, načelnik. Ako se ne bi ob 2. uri zbralo nadpolovično število udov, se vrši drugi občni zbor ob V^S. uri bre» ozira na število udov.	(119—l)
na novo popravljena v prav dobrem stanu, je zaradi druíinskih razmer iz proste roke prodati. V hiši se nahaja
prodajalna, '^iig
katera je prav dobro obiskovana, ker je poleg novega mosta in na razpotju diiavne in deželne ceste. Več ae izye i'avno tam.
Novo mesto glayiii trg St. 96.
Ker moram vsled ogromnega vinogradniškega dela v svojo domovino v Istro, olivestim čast. moje odjemalce, da sprejema naročila v isti hiii gospod Jos. Medved kateri razpolaga nad
250 veder pristnega vina.
Odličnim spoštovanjem
(111-1)	Antonio Comtn.
Slavnemu obûinstvu v Novem mestu in okolici uljudno naznanjam, da sem od gogp. Seidlna
mlin v najem prevzel.
Priporočujem se vsem svojim častitini znancem za
obilna naročila. — Spoštovanjem
(41-1)	Alojzij žura, mlinar.
Letošnja košnja
na grajSčini Struga se bode oddajala v nedeljo to je 21. aprila v najem
in sicer travniki in njive z deteljo In travo obsejane.
Dražba se bo yriila ob 10. url dopoldne. — Tudi nekaj njfv, katere so dobre za koruzo, se bodo oddar jale na polovico ali pa popolnoma v najem.
Ravno tam se dobiva lep krompir po 75 kr mernik.	(ïiSi
jeklene pluge i l, 2, 3 in 4 lemeži,
1	travniške in za mah, klepne in
orane, dijagonalne,
I • - za polje iz jeklene ploBôerine, gladke
valjarje jn motate,
sejalne stroje „Agricola",
stroje ZU košnjo trave, detelje in žita, grabije za seno in žito, priprava za obračanje sena, patentOTaiie sušilnice za sadje in sočirje, stiskalnice za vino in nioát
in gplob za vee namene,
m^ nline za grozdje in sadje, stroje za robijanje,
lam o de l\i joče
patťntorane brizgalnice za trsje, zelenjad in pokončarunje uši
„Syphonla",
premične àtedilne peči, (T4—s) priprave za parjenje živinske krme.
Najbolj izvrstne, priznano najboljše
nilatilniee,
z obroftasto pripravo za
mazanje, rotne, na ge-pel )n na par,
vsakovrstne
gepeine za vprego
1 do 6 živalij,
najnovejše
žitočistiliiiee, fc^ trijerje, robljiiče za koruzo, stroje za iiapriivo krme-rez a rilce, stroje za mečkanje iita In rezanje repe. -e* stlNkalnfce zii seno In sIhuio,
ročne, premične in nepremićne, kakor sploh vse poljedelske stroje
Ustanovljeno 1. 1871.
isdpluje in razpošilja pd nijnove|él sestavi
P K- MaT-fo.aetix^tedr-p.g-
o, kr, edino priv. tovarna kmet. strojev, livarna in fužina na par
DTTNAJ, II I, TaboretraBse št. 71.
750 delavcev.
•dllkavKn m nnd 4SO mlntlnil. nrpbmlinl In lironaHtlml kolainami na vnesli Tetltlh r«EHtnTiih.
OMirnt cemkl lu mnogoitevílna priiialna pUnia juuitynj. — Zaštopniki lu [irokiipoi «e ifiÉ«i(i.
30ieterstili cento? tiompirja onejidovca za seme
proda kmetijska šola na Grmu iu sicer po 8 K 100 kilo. Riivno tam se dobe tudi razne druge vrste kn»mpirja, kakor triglavan, solnénik, agiielijey biser, merkerjevec, zborovski itd., toda v nialih množinah po 1—6 kilo ter stane 10—20 h. — Krompir se oddaja le proti takojšnjemu plačilu, oziroma proti poyzetjn. Potrebne ■vreče mora kupec sam preskrbeti.	(94-2)
Na prodaj je posestvo
obstoječe iz hiše in potrebnih gospodarskih poslopjiA dobrem stanu; pri hiŠi je sadni vrt, njive za 40 mernikov posetve in lepa hosta.
VeC pove lastnik Franc Žagar, Doljni vrh St. 4. poŠta Novo mesto.__(89-2)
P. n.	(116-1)
Slavnemu občinstvyu in gostilničarjem	b«
uljudno naznanjam, da sem iz svoje že dobro	^
znane zaloge piye v sodčkih letos xačel prû-	U«
dajati tudi	U
piîo ï Steklenicah po pol litra. «a
En zaboj s 25 steklenicami velja samo 4 hrone. Z odličnim spoštovanjem
Anton Jaltaz,
založnik Steinfeldske pive bratov Reininghans v
ÎXiind telegraf in potrebne podrobnosti (zvonec 2 gld. in več, žice [drat kilo 2 gll 50 kr. in već).
			ti	
				
				
		Električne ure		
		male dinamo-		
		miišino in		
	■n T	ni lile elek-	"T	
	1	trične motorje	I	
		
tr		1.
Si	«	e
		>■
S.		o
a	',3	c& o o.
		
		s
		
cc	p	
■a	ai	a
-g	o	»
D>	Oi	o
ce	<D P	t-t f-
-a	0!	13
o	"rt	t>.
n a	'tí	C« u
td	o	£1.
a)		
^	o;	
	(O («■	
"3 >m		« a
K	N	.o
n	ima
i iS	v komisiji
Josef OttOf v Novem mestu, (8i-3> bivši ravnatelj tovarne za ure v Parizu.
Oklic.
Prostovoljno se pre dajajo k gra sčlnl KlevlSo pri Poléniku spadajoča poslopja in zemjišča, ležeča ob vozni cesti od postaje Sava proti PolŠniku na solnćni strani v zatišju,
Njive, trainiki, vrti, vinogradi in pašniki merijo blizu 8u oral, gozdovje okoli liiO oral. Grajšćina s 6 prostornimi sobami v I. nadstropju itd. ter gospodarska poslopja so v narboljšem stanju.
Prodaja se skupno ali pa na dele — po dogovoru. Skupna vrednost znaša 16.000 gld. NatanČneja pojasnila daje
(70—3)	Dr, Janko Jamiek, advokat t Litiji.
»••••••••••••MMM
ííazimnilo.
Znana Škrabceva gostilna na Dvoru poleg Zužembrega, katera je vsled dolgotrajne bolezni in smrti gospodinje prenehala, je zopet odprta. •
mm—mmmmmmmmmmmmmmm
Wtf" Uišá na prodaj
v Rudolfovem poleg stare rojaSnice ali na novo ïgrajene jnstićne palaíe, katera obato i iz 4 sob, 2 vrtov, kuhinje in 2 kleti, svinjaka in drvarnica, do late vodijo 4 nlice in je jako pripravna za kremarski obrt, kateri se je že veliko let v tej hiši nahajal.
Natančna pojasnila se dobe prt lastniku gosp. Kari Datler-ju, v Leobnu (Ljabno) Josefé. Qor. Staj.
Prođajalnica v Semiëu
z eno sobo, kuhinjo, dvema kleti in vrtom se proda-Hiša je pri farni cerkvi, zraven šole, na prav lepem prostoru. ~ Veé pove lastnik Anton HÔnigsmann v Semiču st. 31.	(104 „ ij
řri hranilnici in posojilnici
«a Kandijo in okolico je razpisana
V hiši gr. pl Fichtenau je
nova prodajalna
z vsakovrstnim blagom za liŠp, kakor tudi z vso pripravo za krojaée in šivilje, ter se z ob^uho, kolikor mogoie po najniiji ceni postreči vsakemu, toplo priporoča.
[66-3)
M. L, Barborič.
Á
L
_ Plača po dogovoru.	^	i • •	+
V hiši Krausové gospe a 204 je v pritličju ^^ prodaj je pOSeStVO.
«m ^lï Ivmtikark: sh	lîadi sť.aroíit.i nrnHn iir 7iriAnBm mOStu Dol
Dober svet jemenarju.
Ker T mestu Ďrnomlju in v okolici ni jermenarja (satleija), svetuje se pridnemu, treznemu, poštenemn in dobro izvežbanemu mojstru se tukaj sem naseliti; pri meni bo najmanj na leto 300 kron zaslužka, drugje pa gotovo po zadovoljuosti.
Dobi se tudi pri meni primeren prostor
za obrt in stanoYanje po ceni.
Franc âuiterile,
(207—1)	C. kr. poStar.
JUCíT^ Na prodaj je:
najboljše vrste krompir v poljubni množini in ravno tako lepo posušena plečeta ali èunke ter izvrstno pristno lastno pridelano staro in novo víno po zahtefanjn in po zelo ugodnih cenah Za mnogo naročil se priporoča s spoštovfinjem Anton HoÉevar, veleposestnik na studencu pri Ratlnf, Dolenjsko.	(90-2f
za samca oddati, ali pa
soba 8 kabinetom tn kuhinjo
za dve osebe brez otrok se tako odda.
{103^1)
Lepa domačija ."M-ptr^Œ
družinskih razmer proda za 1600 g d., kateri znesek je takoj plaćati. — Eesni kupci naj se (Oglase do i&. majuika t. 1. Natančneje pove iz prijaznosti uprav-ništvo tega lista.__(109—1)
iS»;
Vsakovrstna
zanesijiva semena
kakor: domače, lucerne ali nemihe in ru-deče detelje; velikanske rumene, bele in nudeče pese; repno seme; raznih trav in vsih vrst salfit se dobivajo po nizkih centih pri
Josipu KoriioD 7 Ljotiljani,
pred Škofijo St 4. (49-ů)
Radi starosti proda na Zidanem mostu pol ure od Trebnja Ana Stermec svoje posestvo, obstoječe iz zidane hiše in vse gospodarsko poslopje, vse v dobrem stanu, več i\jiv, travnikov, hoste in dva vinograda. Natanko se izve pri lastnici ali pri Jsnezu Bukovcu v Mrzllluži pri Veliki Loki._(G8-3)
Grof Margherjevo oskrbniitvo grajéčíne Otočiće
prodalo bo
ií znano dobrih travnikov v Draskovcu. Zglasiti se je v gradu Otočce,	(28-6)
Hiša na prodaj!
Nova hiša, z opeko krita, v Novem mestu na trgu sv. Katarine, mej hišami gosp. Stefanoviča in Pintsrja ležeča, katera obsega 2 sobi, kuhinjo, 2 kleti je takoj iz proste roke prodati. — Več pove lastnik Ludwig FerllĆ, na glavnem trgu št. 61,	(60-4)
ň na prodaj v lú i vasi št, 2,
J
Hiša i« pripravna za vsneega rokodelca, stoji blizo glavn« ceste, pet minutod	mesia. Zra-
ven je udi lepa njiva. Cena je 900 gld Već se zve v gostilni , pri Amerikancu" v Žabji vasi, (72-s)
S^ II. odprto pismo.
Gospod
Jos. Medved,
Novo mesto.
Jednako kakor se Vam je lansko leto zahvalil krojač Janez Kovačič iz Podborita pri Mirni pe6i v „Dolenjskih Novicah" za ilvalni stroj, ki ste mu ga prodali, zahvalim se tudi jaz za moj šivalni stroj. Res, veselje z njim Sivatl.
Poznam različne stroje mojih prijateljic, ali takih le prav malo, kakorsni so iz Vaše zaloge. Toraj se enkrat ,,hvala Vam lepal
S pozdravom
61-4)	Marija JKforc, Srehmče B. 12.
Služba organista Žyepljalmk
se v Podzemlji razpisuje.
Stalna plača 240 kron. Nastopi se labto takoj.
(87-2)	Župnijski urad v Podzemlji.
v bližini novega novomeškega poslopja je dobra njiva takoj v najem za oddati. — Več pove lastnica Marija Ogoreutz.	(99-2)
;8S—2) V gradu Srebrnitah pokg Novega mesta na
prodaj je veliko lepega sena in slame.
Priznano najtrpežnejsi sukneni iidelek je
Krener-jeT iz âkoQe lofee na Gorenjskem. Vzorci primerjati
se sinejo najlepšim ^^ SCř" ansleékim	^
in se dobe v lepi	^
V Novem '"«»tu^^^«^-' i „eter pri	Krenerjevega
^^^^^^^li^g» stane 6—7 K ^	izgotovljena
^^ obleka stane za dorasle ©)30—40 kron. (98-1)
'^L^^r Izgotovljene obleke: ^^^ Iz nepremočljivega lodna 30 —40 K, ^^ iz modernega ševijota 25 — 45 r Kolesarska obleka	30—40 kron.
Pomladni havelokt iz nepremoč-
Ijivega lodna	20—2S kron.
Površniki	30-40 kron.
O trpežnoati bbga in o lepem kroju se jamči.
proti grozdni plesnobi, je iz-
_	med ročnimi ?vepljalniki pri-
znano najboljši za male in sredno Telike vinogradnike „Hndaklinov meh" imenovan, dobiti je pri F. Seideinu v Novem mestu ali pri izumitelju Jos. Hudakllnu v Št. Jerneju, Dolenjsko. Komad 4 K 50 v, pri večjim naročilu popust.	(97 2!
Prisilil iM Ifia Glavnem trgu Novega L lUUdjaiUd mesta je takoj oddati,
Oglasiti se je pri lasluici pL Fichtenan.
h proda suhe hruške,
J	'
kacih IBO mernikov, ima Joief Žibert, vas Brezovo Št. 4., pošta Riika. — Ed'ir Mi knpit, naj se pisjueno ali ustmeno oglasi pri lastniku,	(108—1)
'iSp Prodajalna Sii'rrvS
krii,etijske ulice je oddati
«a 10 kron na mesec,
(106-1)	Več 80 izve T isti hiši I, nadstropje.
»
i]
i i i
i
C. k. priv Portl.- in Rom.-cement tovarna
Âlois PraschQi][er y Kamoíku
-•-j' na Kranjskem, osnovana i854,
priporoča k stavbni sezoni svoj večkrat pre-miran, kakor stavbam v vodi in na zraku,
j^ťy najboljši izdelek
y Portland- in Roman-cementu;
nadalje lepe trajajoče Mozaik plošče, brušene il) pctlirnne, plošče iz Portland cementa črne, rudeče, bele i, t. d. za polaganje tlaka pri cerkvah, korridorih, trotoarjib, lilevih i. t, d.
po ntynížji ceni. oe-g)
IfoTo meito: Odgororai uradnik Fr. Sa). WatzJ. — Ixdajatey, lutoik in tícktr J. Krajto.