List
45.
Tečaj ILI.
i
Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za eetrt leta 1 gold., pošiljane
po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr.,
za eetrt leta 1 gold. 30 kr.
C«


«m
K ^
V Ij ubij ani 7. novembra 1883.
• s# V, y
w *
,,-f«
Obseg: Vabilo gospodom družbenikom c. kr. kmetijske družbe kranjske v občni zbor v Ljubljani.
Razglas kran
.v-i J. ^rrrt - NV •"
• i t!-' i .VJ :
ijskim
živinorejcem o prodaji plemenskih goved v Ljubljani.
Gospodarske stvari iz deželnega zbora kranjskega.
Letno zborovanje društev: Vdovsko učiteljsko društvo", „Slovenskojučiteljsko društvo"
in „Narodna šola
u
v
ljani. (Dalje.)
Kako moramo otroke vzgojevati in učiti, da postanejo odkritosrčni in resnični? (Konec.)
Ljub-Še
nekoliko besed o pravni terminologiji.
Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881. (Dalje.)
Zakon, s katerim se prenarejajo nekatera določila volilnega reda za deželni zbor vojvodine kranjske. (Dalje.)
Podoba (povest). (Dalje.)
Naši dopisi.
Novičar.
T»
H
Gospodarske stvari.
gospodom družbenikom c. kr. kmetijske
družbe kranjske.
Y
občni
:zib or
Y
Ljubljani
Razglas
kranjskim živinorejcem o prodaji plemenskih
goved v Ljubljani.
21. dné novembra 1883.
C. kr. kmetijska družba kranjska bode v Ljubljani
novembra t.
dopoldne ob
(Zbor je v dvorani mestne hiše in se začne ob
uri d opolu dne.)
4(
uri na dvorišči go
na dunajski cesti po
ple-
Program obravnavam:
Predsednik prične zborovanje. 2. Poročilo o delovanji centralnega odbora.
Predlog družbinega računa za leto 1882. in proračun za leto 1884.
Račun in proračun, katera družbeniki uže v rokah imajo, razpoložena sta v nadrobni razgled v pisarni družbe kmetijske.
Poročila in predlogi podružnic in predlogi posa
; 7 j. é .
stilnice „zum baierischen Hof očitni dražbi iz državne subvencije nakupljene menske junce štajarskega muriškega (sivega) plemena
prodajala.
Ta živina se bode postavila na prodaj za polovico
tiste cene, za katero jo družba kmetijska kupi, in se prodá tistemu, kdor največ zá-njo dá, proti temu, da jo
koj plača, in 2) se s pismom zaveže, jo najmanj dve
leti za pleme obdržati.
tej dražbi se zato pripuščajo samo kranjski
vinorejci.
Glavni odbor c. kr. družbe kmetijske
v Ljubljani 5. novembra 1883.
meznih družbenikov po propisu §. 19. družbinih pravil. Gospodarske Stvari IZ deželnega zbora
5. Volitev 8 odbornikov v centralni odbor, namesto	Ixmmol/ono
po
Volitev 8 odbornikov v centralni odbor, namesto 22. družbinih pravil izstopivših. Volitev družbinega tajnika. Priznanje častnih diplom za hvalevredne zasluge
kranjskega.
Živinozdravniška šola v Ljubljani
b) dr
o poljedelstvu.
žavna podpora za obrambo savskih bregov pri

Volitev častnih in dopisujočih družbinih udov. Poročilo o podkovski šoli v Ljubljani.
Dostavek. Pri tem zborovanji razstavljeno bode tudi nekoliko priporočila vrednih žitnih semen in vec vrst krompirja, ki se je letos pridelal na družbinem vrtu.
Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe
kranjske.
Ljubljani 15. oktobra 1883.
Bericevem in Stožicah
?
talija za usmrtenje
vider
Zanimivo je bilo tudi poročilo gospod
o
letnega poročila, ki ob
kult
in
cl r a v s t
z a
Karol baron Wurzbach
predsednik.
?
Andrej Brus,
tajnika namestnik.
skega odseka sega deželno deve.
Poročalo se je o tem paragrafu še le v zadnji seji ustno, a vendar bilo je v poročilu marsikaj za gospodarske zadeve naše dežele pomenljivega.
Poročevalec dr. Poklukar poročal je najprej delovanji močvirskega odbora in o pravdi, katera teče z nadinženirjem pl. Podhajskijem, kateri razun priznanih mu po pogodbi 16.000 gold, zahteva zdaj še posebnega plačila 8000 gold., ker trdi, da je s projektom za osuševanje močvirja imel več dela, kakor pa je bilo v pogodbi dogovorjenega.
o
Po tern pa preide poročevalec na sedanje vredjenje podkovske šole, na kateri se je po naredbi ministerstva in proti temeljitim ugovorom pokojnega vodje dr. viteza Bleiweisa opustilo podučevanje v živinozdravništvu, kljub temu, da je velikoletna skušnja pokazala, kako koristna je bila prej vredjena živinozdravniška šola pod vodstvom dr. viteza Bleiweisa za živinorejce kranjske, pa tudi vseh sosednih slovenskih dežel. — Sedanja samo pod-kovska šola očividno hira, ker se kovaštva lahko naučé kmetiški mládenči doma na deželi, število učencev je zeló pičlo tako, da se celó štipendije, za to namenjene, ne morejo spečati, kar priča tudi letno poročilo marginalna št. 15.
Hvaležno sicer pripoznajo živinorejci naše dežele, da je si. vlada pomuožila število živinskih zdravnikov na Kranjskem, pa živinozdravniki nikakor ne morejo shajati s časom pri onem poslu, katerega jim naklada nova postava o postopanji pri slučajih okužljivih živinskih bolezen; živinozdravniki imajo mnogokrat na en dan opraviti v različnih, zeló oddaljenih mestih svojih obširnih okrajev, za silo morejo vse potrebno ogledati in naročevati, za izvrševanje svojih naročil pa nimajo niicakoršnega le količkaj spretnega osobja.
Enako je tudi pri slučajih navadnih živinskih bolezen; našemu malemu živinorejcu je okrajni živino-
zdravnik preoddaljen in posebno tudi zato predrag, toraj navadno še le tedaj misli na-nj, ko je uže prepozno, in nasledek takih razmer je velika in stalna škoda pri naši živinoreji.
Za ves nižji posel živinozdravniških opravkov priporočajo se zato v vsakem oziru: živinozdravniški pomočniki, kakor so se izučevali poprej v ljubljanski podkovski šoli, ali pa kakor so tako imenovani „kuršmidi" pri vojakih.
Pa ne samo pokojni naš dr. Bleiweis in občni zbor kmetijske družbe kranjske izrekali so se dosledno za živinozdravniške pomočnike, prav enakih misli so tudi kmetovalci v drugih deželah in izrekoma je deželni zbor niže-avstrijski večkrat sklenil prošnje do c. kr. vlade za vpeljavo živinozdravniškega poduka v podkov-skih šolah, da bi se tam izučevali živinozdravniški pomočniki zeló pogrešani pri vseh živinorejcih.
Take prošnje do zdaj sicer še niso imele zaželenega vspeha, k večemu, da se je število okrajnih živino-zdravnikov pomnožilo nekoliko, ker pa vlada in deželni zastopi previdijo , da bi ne bilo mogoče število živino-zdravnikov pomnožiti v pravi razmeri s potrebami živinoreje, in ker se tudi strokovnjaki, na pr. v „W. L. Z.", izrekajo za vpeljavo živinozdravniških pomočnikov, zato se smemo nadjati, da se bodo konečno tudi dotični vladini krogi vdali splošnim željam živinorejcev in vsaj pri nas zopet vpeljali poduk v živinozdravništvu, kateri je
odpravljen še le 2 do 3 leta.
Gospodarski odsek priporočil je tedaj sledečo prošnjo : Slavni deželni zbor naj sklene: Visoka c. kr. vlada se naprosi po vsi moči delati na to, da se na podkovski šoli v Ljubljani zopet vpeljepoduk v živinozdravništvu, tako da se bodo izučevali v nji živinozdravniški pomočniki.
Ta predlog bil je v deželnem zboru sprejet brez ugovora.
Na dalje prišel je pri tem §fu letnega poročila v razgovor predlog poslanca dr. Po klu k ar j a, sprejet v lanskem zborovem zasedanji, da naj se v obrambo savskih bregov pri Beričevem in Stožicah vlada naprosi za večletno izdatno podporo.
Gosp. deželni predsednik baron Winkl e r naznanil
je deželnemu zboru, da je dal po tehnikih preiskati omenjene savske bregove, da bodo dotični načrti in pro-
računi gotovi v malo dneh, da je pa ministerstvu priporočil v ta namen v državni proračun za leto 1884. postaviti svoto 20.000 gold, in skrb naših državnih poslancev bo morala biti, da državni zbor dotičnim predlogom c. k. vlade tudi pritrdi.
Poročevalec dr. Poklukar omenil je k temu naznanilu gosp. deželnega predsednika, kako hvaležna je vsa dežela gosp. deželnemu predsedniku za to izdatno in hitro pomoč; govornik sprožil je preteklo leto samo z malimi besedami pozornost visoke vlade na veliKo nevarnost, katera preti pri Savi ležečim vasém Beričevo in Stožice, in samo one male besede zadostile so doseči pri si. vladi res izdatno podporo; zato ne dvomi, prav
izraziti čutila vse zbornice, ako s tem izreče si.
vladi gorko zahvalo. (Tej zahvali pritrdili so vsi poslanci z glasnim odobravanjem.)
Konečno sprejel se je predlog gospoda poslanca dr. Dolenca, stavljen k drugi točRi poročila, da se za usmrtenje stare vidre privoli izplačanje talije 6 gld., za usmrtenje mlade vidre pa talija 3 gold. — Temu predlogu ugovarjal je samo poslanec Dežman.
Šolske stvari.
Letno zborovanje društev:
„Vdovsko učiteljsko društvo44 ; „Slovensko učiteljsko društvo" in „Narodna šola" v Ljubljani.
(Dalje.)
Gosp. blagajnik in tajnik Matej Močnik potem poroča o gospodarjenji, to je, o prihodkih in stroških društva v preteklem letu bolj na drubno. Poleg premoženja v obligacijah imelo je društvo prihodkov 2621 gld. 25 kr. ; stroškov pa vsled društvenih pravil za podporo 9 udov in 18 sirot; dalje za izvanredne podpore in
druga izdavanja v vsem skupaj 2472 gold. 51 kr. (Natančni račun razdelil se je tiskan med navzoče društ-venike.)
Ker se je za izvanredno podporo oglasilo tudi to leto več prosilcev, je zbor sklenil (da se ne pregreši zoper društvena pravila), razdeliti jim onih 100 gld,, ki so jih presvitli cesar o svoji navzočnosti darovali društvu, in sicer se je priznalo vdovi rajncega učitelja Andr. Štamcarja 25 gold.; vpokojenemu učitelju gosp. Jan. Zupanc-u 40 gold.; vdovi rajn. učitelja Jeroma 15 gold., in učitelju gosp. Leop. Pegamu, ki živi v silno žalostnih stiskah in razmerah, 20 gold.
Med letom je bil kot ud na novo sprejet gosp. B. Valenta iz Krškega; vnovič se oglasijo za vstop: gg. Jeglič iz Dovjega, Vozlaček iz Lašič, Žvagen iz Rado-ljice, Dimnik iz Postojne, pod pogoji pa tudi gg. Adamič od sv. Petra v Ljubljani in Gašperin iz Račjega. Zbor dotične prošnje pretresa in reši.
Za pregledovalce računov bili so izvoljeni: gg.
Kovšca, Potočnik in Zarnik.
Ker je bil s tem dnevni red rešen, stavil je gosp. predsednik nasvèt, naj se voli nov odbor. Gosp. nad-učitelj Zarnik pa, zahvalivši se mil. gosp. načelniku in odboru v imenu vseh navzočih za tako marljivo in skrbno delovanje, izreče željo, naj načelništvo in odbor ostane nespremenjen tudi za prihodnje leto. Zbor se po aklamaciji izreče za nasvetovani predlog z določilom, da namesto umrlega Kuharja vstopi v odbor g. Punčah iz Rudnika. Toraj ostanejo: prvosednik mil. gosp. prost dr. J are Anton; blagajnik in tajnik gosp. Matej Močnik; odborniki pa gg. Borštnik Janez, Čenčič
Jernej, Govekar Franc, Praprot nik Andrej, protnik Franc, Punčah Simon in Tomšič Ivan.
(Dalje prihodnjič.)
Pra
bila letos po večkrat izražena nekaka nemški Gericht Slovenci needini pišemo drugi: sodišče,
potožba, da
za
o d nij a
*
in da zlasti Državni zakonik
»
Poduène stvari.
rega po svoji slabi moči jaz uredujem (ali slobo) dati besedi: sodišč leta sem jaz
*
kate-neče slovo
doteku lanskega
?
sam v „Novicah
Kako moramo otroke vzgojevati in učiti da postanejo odkritosrčni infresnični?
?
Spisal J. Dimnik.
(Konec.)
$
Dokler so otroci še nepopačeni, jih lahko navadimo odkritosrčnosti, vendar so pa še le potem prav odkritosrčni, ko jih napeljemo na to, da imajo trdno voljo, kedaj
izrekel željo, naj bi slovenski listi v časih pomarali tudi za slovenski državnih zakonov oglasnik ter uredniku olajšali po kdaj prete-žavni posel z namigom, kako bi bilo to ali óno ubrati. Posel pa je res težaven, kajti Državni zakonik govori
tukaj njim
5
o raznovrstnih davkih in o tem, kar spada xíjíxxi, na pr. difuzijske baterije, Dolainskega aparat za merjenje spirita in dr., tam opisuje živinske bolezni piše o dolžnostih babice povivalke in njenem orodji ali pa o vinogradski ušici; tam zopet o svojstvih dobre tehtnice, o preskuševanji železnocestnih mostov in par-
nih kotlov, ali kako je ravnati z razpočnimi tvarinami prida ljudje postati, in jih prepričamo, da mi trdno in zopet na drugem mestu o obrtniških zadrugah, o ca
voljo, dober človek postati, spoštujemo in visoko cenimo. rinski ,colni) tarifi> 0 kaki transversalni železnici itd
Povedati moramo otroku
da
Bog človeku jezik
vstvaril, ne da bi svoje misli prikrival, ampak da jih pové, kakor so. Odkritosrčnost in resničnost dajete človeku tako lepoto in krasoto, katera se ne dá z nobeno
in ubogo malo je vprav takih zakonov, kateri bi prav
nika zanimali.
Za nepogrešno slovenjenje bi torej — poleg znanja
slovenščine — bilo potreba ne samo pravniških zna
drugo primerjati. Malo ljudi je sicer tacih in mnogi se nogti ampak dovoljnega razumenja vseh strok člove-tako lažejo, da večkrat sami sebe nalažejo.	šk znanja.
Povedati hočem izgled, kako se otrok lahko k od-	Ker sem torej sam želel, da bi se včasih kdo zmenil
tudi za Državni zakonik, zdi se mi spodobno odzvati se gori omenjenemu glasu ali zaklicu ter katero o tem
Janezek, ali imaš
kritosrčnosti napelj
Jaz vprašam: zjutraj nekoliko dalje poležiš?
Janezek zarudi in pravi:
navado, da rad
»J a
u
spregovoriti
Jaz mu poplačam njegovo odkritosrčnost s svojo
početka se je v Državnem zakoniku
odkritosrčnostjo in pravim
to
ado imam tudi jaz,
in tako v prevodu zako-
Janezek! Kako jo hočeva premagati?
Kedar imam prav trdno voljo, odgovori Janezek
koj skočim pokonci, ko me mati pokličejo
tudi v slovarji pravne terminologij nika: allg. burgerliches Gesetzbuch, pisalo sploh: so ni i a; ali ko je po prenaredbi Državnega zakonika
j
, ko ju-
Ko sem bil tako mlad, kakor si ti
Jaz tudi tako storim, mu jaz odvrnem koj
tranji zvon slišim.
bilo mi je to težko, a sedaj mi je laglje. To stori vaja
1870. začel pri uredovanji istega sodelovati g. Levstik
ter je od pomladi 1. 1871. do jeseni 1. 1872. zarad mojega bolehanja ta oglasnik državnih zakonov čisto sam
uredoval, vzprijet je bil
nj izraz
dišč
in pri
in volj
Ali si znabiti tudi ti uže to zapazil?
tem je ostalo do današnjega dne
Tudi, odgovori Janezek. Letošnjo zimo veliko ložj
Ako bi slovenščina bila doslej po uradih bolj via
vstajam
kakor sem pa lansko
dala
nego je to v
bilo, prodrl bi bil morebiti
CL JJLij m^^	-----
Vidite, taki in enaki pogovori so prav pripravni
kateri izraz tako, da bi se
ves
et polastil
Ako
?
otroke
odkritosrčnosti vaditi. In kakošni so potem
bi med nami bila priznana avtoriteta (pred katero bi
taki otroci?
Ponosni so sami ná-se.
Iz otrokovega srca zgine malosrčnost in prevzetnost in pokaže se kmalu ponižnost in ponos. Otroci so ponosni ker imajo trdno voljo odkritosrčni biti. Ravno
H ^^ i	* • • •	w .
vsak upognil svoj ponosni vrat)
da bi stvar določila
ako bi mi imeli kak areopag, ki bi jo dokončno rešil bilo bi se edinosti nadjati; ali dokler ni tega
**
>
5
posa-kar se mu
ter čakati, da se stvar kako ustanoviti ali
mezniku ne preostaje drugo nego poprijeti zdi bolje,
»
zaradi tega blagega ponosa zasmehujej
črtijo vsako
stabilizira
hinavščino in laž in ravno ta ponos jim daj
pogum
?
Poglavitn
reč
bila vsekakor edinost, vendar pod
da so odkritosrčni. Odkritosrčnost jim ni potem le dolžnost, ampak pravica, ker imajo popolno oblast,
uvetom, da se slovenski jezik ne kazi in pači
5
__------v-	......od
kritosrčni biti.	.. .
Ako hočemo toraj odkritosrčnega otroka vzgojiti
dajmo mu oblast. Dolžnost, pravica in oblast so si popolnem podobniv pojmi, kateri morajo pri vzgoji vedno združeni biti. Ce povemo toraj otroku, da je njegova
smo se zadeli jedra tudi našega vprašanja
5
zakaj
tem
so-
dišč
in
dnij
rt
m
Gosp. Levstik je v svojem slovarčku, pridodanem Nauku slovenskim županom", na str. 194, pod besedo:
#
, da je njegova	Bodi mi dopuščeno tu pristaviti to opomnj^, »«u.
mu moramo tudi izmed letošnjih kosov ali razdatkov Državnega zakonika od
da sem
dolžnost, da je odkritosrčen, povedati o njegovi pravici in oblasti in če ga silimo, da spolni
svojo dolžnost, mora imeti poprej uže oblast in pravico
do tega.
obrtnem
III. do XXXI. vštev. jaz poslovenil samo štev. 39 redu, 53, novelo k šolskemu zakonu, 78, o kazensko-pravnih
določilih zoper obrezuspeševanje prisilnih zvršil ali eksekucij
Slovstvene stvari.
in 78, zakon o deželni brambi,
bolezni prisiljen namestniku prepustiti
vse drugo bil sem vsled
**
Ali kdo naj rečem, da bi nam tu veljavno določal ? Al1
Še nekoliko besed
pravni
terminologiji.
slovenskih državnih poslancev klub (kolo pravijo Polj bi — dovprašujoč morebiti praktičnih ljudi in jezikozna
ki
Napisal Cigale.
postavljal tehnične izraze
sosebno novim zakonom? Ali kak
Ko sem se po dolgem bivanji med gorami vrnil na
Dunaj
»
zvedel sem od prijatelja, da je v cenjenem listu
sklican zbor dotičnih strokovnjakov? Ali nam je ustaviti nekako terminologično društvo, katero bi se poganjalo za vve-
denje
dobrih izrazov in za edino rabo istih?
*
Sodišče, razločno povedal, zakaj se mu ni hotelo za- in kdaj da bi utegnili dospeti tje. Pač smo si odgovor pisati besedo: sodnija. Gosp. Levstik ondukaj priporoča dati zamogli uže sami in naprej
izraz: sod, kakor imajo za Gericht vsi drugi Slovani brez izimka.
Gričnati svét znan nam je bil; za kljuse smo tudi
malo da so vredne, in reklo bi se bilo
vedeli, kako
------7 —^ — ^	v	^v	»	• lil J. \J1XL\J Ui O U UllU ♦
Primerjajoče jezikoznanstvo^ uči, da uže obrazilo samega sebe goljufati, če bi bili upali, da nas falota
ija (pri nas z naglasom na i) ni prav prvotno slo- pripeljeta do pravega časa nazaj v Jakin. Spoznati smo
vansko, če tudi ima slovenski jezik nekaj prav lepih pa vendar le želeli njuno misel
al zdaj
sta cigana vrgla
besed na: ija, kakor: beračija, domačija, kmetija, ko- krinko raz obraza. Djala sta nekako osorno in mrzlo,
da se konji morajo nahraniti, in da se nismo pogodili
vačija, kupčija, morija, podrtija, prekucija, sleparija, katerih ogibati se nikakor ne kaže in ne bi bilo modro. Tudi v hrvatsko-srbskem jeziku je več takih dobrih besed. Bomo tam, kedar bomo
natančno za uro, do kdaj moramo dospeti nazaj v Jakin
Ali na:
ni j a (od pridevnika) nimamo v narodu no
xxu na. xiLjíA, pmvYuiati/ uima-uiu v uaiuuu ll\j~	Da nam pri našem položaji taK odgovor ni bil po
bene čisto slovenske besede, nego samo iz tuje kore- volji, več je kot gotovo. Djali smo jima'toraj, da jima
t
odgovor ni bil po
nike: copernija, uhernija, ali pa novinke: sodnija
per
plačamo polovico
ona naj gresta potem prazna nazaj mi pa se hočemo peljati z železnico
hodknija (Met., Rentamt), oblastnija (Gutsmann za	kedar zamoreta
Obrigkeit, ali kakor se zdaj pravi, Behôrde, vendar ima	da ne zamudimo parnika	_ _
tudi Gutsmann uže besedo : oblastvo, kakor zdaj pišemo),	tem kakor v sršenovo gnjezdo. Zahtevala sta oï nas
obrtnija namesto: obrt, —a,
Al
dregnili smo bili s
(Vuk) in drugih več; ali osorno na vsak način polno plačo
pa hrvatske: satnija, pukovnija (okoliš enega polka) itd. sodnijo, ako bi
jima kaj vtrgati hoteli. Vzrokovalo
ter pretila nam s
primeri k temu gre obliki: sodišče vsekakor nekaj precéj trdega besedovanja; venW, kdo^bFsi iskal
11 ' ~ v	^ * .......pravice pri gosposki! ' Bili smo tedaj
predstvo, ker ta beseda stoji uže v staroslověnském slo- tu v tuji zemlj
varji, tudi Hrvatom
če se jaz zdaj ne začne takó
za: Gerichtshof. dokler kdo veljavniši od mene
na razpotji: al voziti se s ciganoma nazaj v Jakin
speti
Bog
kdaj v noči
9
do
potovati potem po su-
ne drznem pisati: okrajni sod, de-	hem skoz zgornjo Italijo, ker parnik bi na nas ^otovo
želni sod, mislim vendar, da se izvajanju adjektiva	ne bil čakal; ali pa: plačati jima, kakor sta zahtevala
mora v podlogo jemati samo in edino : sod, ter pisati	vso voznino, in peljati se z železnico, da bi ne zakasnili
za: gerichtlicli, Grerichts— sodni, a, o (kakor imajo:	parnikovega odhoda.
Gutsmann, Jarnik in drugi) a nikoli ne: sodiški, sod-
Ker ni bilo
nijski, sodniški, kar jezik po nepotrebnem grdi. odločili smo se za dru
časa. ugibati dolgo
o
enem
ali drugem
Ali za richterlich, če je kje treba po tanko zmisel za- nika morata peljati na kolodvor
vendar s pogojo, da nas voz
9
čati vso voznino.
deti, moramo reči: sodniški (od: sodnik).
Tako bode tudi pisati: okrajno-sodni, okrožno-sodni, deželno-sodni, višje-sodni, vrhovno-sodni in ne drugače.
Za Gerichtshof (franc, cour de justice, it. corte) pišem suhem proti daljnemu domu. Dru jaz
kjer jima hočemo pla
tem sta bila cigana zad o volj
mi pa tudi rešeni velike skrbi in gotovo tudi dokaj večih stroškov, ako bi bili morali potovati iz Jakina po
v	.	w	,	y i _	------Jl----——J ----i/iuq» 110.00» dal u
je*, da bode nekaj razločka, po (jrutsmannu: sodni velika potreba bila je, dobiti kaj — pod zobe dvor, kakor imajo tudi Cehi. Tudi Rus, ki piše za ura uže na štiri, mi pa smo bili še malo dru^ač
Gericht: sud, imenuje Gerichtshof: palato (palačo).
(Dalje prihodnjič.)
naša skrb in tudi
Šla je
kSikor
tešč. Le malo kruha pa kozarec vina dobili smo bili med potom pri neki nasamni krčmi smo imeli vozova.
Spomini
na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881.
Spisuje Jos. Levi eni k.
Ko smo slovenski romarji prestopili prag Loret-skega svetišča, nam je iz Marijne hišice, ki stoji ravno pod kupijo , donelo nasprot otožno narodno - cerkveno petje Poljakov. Bilo je sicer uže med
jazni ljudje; dobili smo potrebne račun je bil še dovolj zmeren
gostilni
bili so še za čudo postrežni :

in pn-
okrepčanja, in tudi
(Dalje prihodnjič.)
Politične ëivari.
Zakon
. in 3. popoldansko uro , pa vendar je neki gospod duhoven naših poljskih so-romarjev opravljal ondi še svojo sv. mašo. Ravno je bilo minulo povzdigovanje, ko smo se prerili tudi mi v Marij no hišico. Ne želim se hvaliti s tem, ako povem, da sem poskušal zbrati svoje misli, ter hrepenel po vnemi za vredno navzočnost na tako svetem
z . . dné
s katerim se prenarejajo nekatera določila volilnega
reda za deželni zbor vojvodine kranjske.
(Dalje.)
kraj i.
Al!
naših neprijetnost ni imel še biti konec!
Kmalu se pririje gospica Laheinerjeva k meni, ter mi vsa osupnjena začne pripovedovati, kaj je ravno od ne-
. 44.
Ako se pri oddajanji glasov o identiteti kakega vo lilca pokažejo pomisleki, tedaj o tem, kakor tudi o ve
cega Poljaka zvedela: da bodo oni namreč po skon- ljavnosti ali neveljavnosti posameznih volilnih glasov čani sv. maši kmalu odrinili nazaj na kolodvor, kjer jih takoj razsodi volilna komisija, ne da bi bila zoper to
čaka vlak; ko pa dospejo nazaj v Jakin
na parnik „Stambul"
i
se bodo ne- razsodbo dopuščena pritožba in koj zatem
mudoma vbarkali
odpeljali se proti Trstu. Kdor bo zamudil določeni čas, naj gleda sam, kako bo popotoval iz Jakina naprej. To naznanilo za nas Slovence kratkomalo ni bilo oveselilno ; dne, ki je za volitev določen
45.
Volitev se mora navadno dovršiti do konca tistega
dober svet jako drag; kraj pa, na katerem smo se na-
Oddajanje glasov je skleniti ob določeni
A taki
hajali, za naše razgovore veliko presvet. Pomignili smo volilci, kateri so stopili v volilnico, še predno je dolo-si toraj eden drugemu, zapustili svetišče, pred cerkvijo čena konečná ura iztekla, ter so ondi pričujoči, ko se pa se dogovorili, iti na gostilno, ter vprašati naša voz- končuje glasovanje, ne smejo se od glasovanja izključiti
nika, kdaj zamoreta odriniti z nami nazaj proti Jakinu
5
Ako se pripeti kaj tacega, kar brani volitev začeti
9

nadaljevati ali dokončati, sme volilna komisija s privo- jantov in vsakojakih zastavljenih reči, pa da mu ne litvijo * volilnega komisarja voljenje na prvi sledeči dan dajó take koristi, kakoršno imajo navadno drugi dobič-
odložiti ali podaljšati.
karji.
Posojal je rad novce in ustanovljal je, kar se je
To se volilcem dá na znanje, kakor je v tistem zdelo, jako ugodne roke plačilu; a z nekimi čudnimi
kraji navadno.
računskimi razjasnili je napeljeval ljudi na neprimerne
Ako se je bilo glasovanje uže začelo, morata vo- obresti. Taka vsaj je bila govorica. Kar pa je čud-
lilna komisija in komisar volitvene spise in volitveno nejše bilo, nego
posodo z glasovnicami, kar jih je uže v njej, zapečatiti mnoge
vse drugo
?
in kar je moralo zadevati
dotlej
î
?
dokler se volitev ne nadaljuje.
46.
to je bila čudovita usoda vseh, ki so na po
sodi imeli njegove novce: vsi so nesrečno končali svoj
Kedar je konec glasovanja, kar mora predsednik volilne komisije dati na znanje, tedaj mora glasovnice,
život. Ali je bila to le ljudska dozdevnost, gnjusoben, lehko veren blebet, ali nalašč razznanjena povest — to je ostalo neuganeno. Nekateri pripetljaji, ki so bili
se predno se začno šteti, v volitveni posodi pomešati, nični in očiti.
vstali o daljšem časi vsem pred očmi, ti pa so bili res
u
potem iz nje vzeti in sešteti.
Na to pride glasoštetje (skrutinij), pri katerem raz-gane en član volilne komisije vsako glasovnico posamič in pregledavši jo izroči predsedniku, kateri jo na glas prebere in dalje poda drugim članom komisije, da jo
vsak pogleda.
Pri tem morata dva člana volilne komisije o možéh, kateri so dobili kak glas, pisati vsak po en glasovni
vpisnik, napravljen po
43.
y
oba ta glasovna vpisnika
se morata vjemati med seboj in podpisati ju morajo vsi člani volilne komisije in volilni komisar.
. 47.
Ako ima katera glasovnica več imen, nego je voliti
poslancev, tedaj ni ozira jemati na toliko izmed zadnjih imen, kolikor jih je čez to število pristavljenih. Ako je na glasovnici zapisanih menj imen, zato še ne izgublja svoje veljavnosti.
Ako je ime ene in iste osobe na eni glasovnici po večkrat zapisano, šteje se pri preštevanji glasov samo enkrat.
Glasovi, ki pripadejo osobi, katera je po 18.
izključena od zmožnosti voljena biti; glasovi, ki se oddajajo pod kakimi pogoji ali katerim so pristavljena naročila za izvoljenca; naposled taki glasovi, iz katerih ni razločno povzeti, kateri osobi veljajo, niso veljavni in se ne prištevajo oddanim glasovom.
Posledek izvršenega glasoštetja mora predsednik volilne komisije takoj naznaniti, in ako volitev poslanca z opravljeno volitvijo še ni dokončana, dostaviti, da se skupni rezultat vseh skupaj spadajočih glasovanj pozve v glavnem volilnem kraji.
48.
Za izvoljenega poslanca se šteje tisti, kdor ima zá-se več nego polovico vseh oddanih veljavnih glasov.
Ako ima nadpolovično večino glasov zá-se več osob, nego je voliti poslancev, tedaj o tem, koga je šteti za
izvoljenega poslanca, odločuje pretežnejša večina glasov in kedar bi jih imelo več po onoliko glasov, odloči žreb katerega vzdigne volilne komisije predsednik.
(Dalje prihodnjič.)
?
>
Zabavne stvari.
Podoba.
Povést.
Ruski spisal N. V. Gogolj. Preložil L. Gr. Podgorican.
II.
(Dalje.)
„Med tačasnim aristokratstvom je zgodaj pozornost vzbudil nekov mladenič znamenitega rodu, odlikoval se je uže za mladih let na državnem torišči, goreče je čestil vse samosvojno, vzvišeno, zagovarjal je vse, kar je rodila umeteljnost in splodil človeški um, čutil je,
da je mecen. Zgodaj ga je vredno odličila gospodarica
, zaupala mu je važno čast, ki je popolnem uje-
— čast, ki je z
sama
mala se z njegovimi lastnimi zahtevki, — njo mogel mnogo pripriditi učenosti in blagosti sploh. Mladi mogotec se je obsul z umeteljniki, s pesniki, z učenjaki. Hotel je delo dati vsem, vse je razvnemal. Prevzel je na svoj račun mnogo koristnih izdaj, pre-skrbel je mnogo naročil, objavil je vzbujajoče odmene, žrtvoval je mnogo novcev temu, a naposled je vse za-
ni
pravil.
Nu, ker je bil polu velikodušnega podjetja,
hotel popustiti svojega dela, iskal je povsodi na posodo,
naposled pa je zatekel se k znanemu skopuhu.
Izpo-
sodil si je znatno mnogo novcev in proměnil se je popolnem v kratkem časi: začel je mučiti in preganjati o
razvitku um in nadarjenosti.
vsaki stroki je nahajal
stranko, krivo je sodil vsako besedo."
„Na nesrečo se je tačas probudila francoska vstaja Ta je pomagala mu z izgovorom njegovega mogoče raznega suma.
menitega duha, ki je dičil nje ovenčano glavo
vsem je videl nekako uporno namero, v vsem je slutil temu dokaze. Naposled je bil tolik surn-Ijivec, da je samega sebe imel na sumu, da je začel razglašati strašne, krivične tožbe in da je mnogo ljudi pehnil v nesrečo. Sam ob sebi lahko vsakdo umeje, da je táko početje prišlo do prestola samega. Velikodušna gospodarica se je prestrašila, a ker je bila polna ple-
, spregovorila je besede, ki niso mogle v vsi popolnosti priti do nas, ali njih globoka smisel je mnogim vtisnila se
v srce."
„Gospodarica je ojavila, da samo vladna država ne zatira vzvišenega, plemenitega, podjetnega duha, da ne prezira in ne preganja plodovitega uma, pesništva, ume-teljnosti, temuč da so le samovladarji bili njih varuhi; da so Shakespear-i, Molier-i procvitali v njih velikodušnem zavetji, Dante pa ni mogel najti kota v svoji domovini; da pravi veleumi prikazujó se o vladarski bli-ščobi in mogočnosti v državi, pa ne o gnjusobnih političnih prikaznih in o republikanskem terorizmu, ki svetu doslé ni podaril še ni enega pesnika; da je treba odli-
kovati pesniške izdelke, ker le oni vzbujajo mir in pre krasno tihoto v duhu, a ne vznemirjenosti in ropota ; da so učenjaki, pesniki in umeteljnostim vsi gojitelji biseri in briljanti v vladarski kroni: z njimi da se ponaša in še več bleska dobiva doba slavnega vladarja, kratka: ko je gospodarica govorila te besede, veli-
. da
častno krasna je bila te trenotke. Jaz pomnim, starčki o tem niso mogli govoriti brezi solz. Vsi so delež imeli v tej ojavi."
„Našega naroda ponosu na čast moram opomniti, Govorica je, kar je navada, raznesla, da so nje- da v ruskem srci zmirom biva čutje, ki brani zatiranca.
• Pokaznili so primerno aristokratske zaupnosti prevarico
„^wviA^a JO, mil jO na vciua, la^uosia,, ua
govi kovčegi polni neštevilnih novcev, dragosti
brili

in vzeli so mu čast. Ali mnogo krutejšo kazen je čital
ojim rojakom na obrazih: to je bilo očito
splošno
zaničevanje
duh
ponos
i
Ni lahko povedati, kaj je trpel slavohlepni prevarana častilakomnost, uničen up, vse je~ zedinilo se in z napadi strašne zmóčenosti in
běsnosti končalo njegov život."
(Dalje prihodnjič.)
nauke mogli uživati in sprejemati brez vsake zaveze na stroške, kateri so neizogibni, če se ob istih prilikah ponuja tudi pijača in .drugi vžitek. Gospodje više omike pa naj uže zdaj mislijo na to, da bo ljudstvo dobilo čez zimo dolgo vrsto spodbud in naukov. Poglejte samo, kako si Lahi v mestu snujejo in utrjujejo društvo za petje, godbo in igre, drugo za branje in govore tretje za specifično narodno vzgojevanje. četrto za de
i i

eno
ljenje popularnih knjižic in še mnogotere druge namene
Naši dopisi.
Slovencev pa ni možno spodbuditi, da bi zahajali redno
pevskim vajam
in da bi se ga vdeleževali v večem
Gradca. F. Br
Priobčite, drage „Novice
slo
številu , sosebno oni, ki bi si par večernih uric lahko ugrešili. In še kedar se priredi kaka veselica z velikim
I, urago „iwuto ,	Ugicaill. -Lil DO nwax ^	—.-------------
ki ga je nedavno za- trudom in požrtvovanjem delujočih moči, pa obiskovalcev
venskemu narodu bridko zgubo
dela
Dne 27. preteklega meseca umrl je namreč tukaj ni, kolikor bi jih lahko došlo; zdi se, kakor bi jih bilo
v—: -j---^ -«^««f^ik 0innv pr0- treba y tak namen še posebe prositi, kaj bi rekel — za
__ __	^ v	i'	___: __
po kratki bolezni eden njegovih najzvestejih
fesor na tukajšnjem I. državnem gimnaziju, Iv. Mac
Le
ki je Macuna dalj časa poznaval, mogel ga
milost! Pač gredó nekateri
plačo
„rodoljubi" rajši za
drago
v laško gledišče, ob takih kakor drugih ve
je prav soditi
kako možato je ranjki Ivan branil svoje čerih! Po tem naj človek narod spodbuja in zamerja
doljubno prepričanj
koliko je zato trpel, a da se prostaku,
bilo želeti
če se narodnih veselic ne udeležuje, kakor bi
ki so mu stav
ni dal vpogniti niti tujim protivnikom , ljali mnoge ovire, da celó proganjali ga, niti domačim poročal
II Clil UIUV^V v i ai v «	Jf * vO —J —--O— 7
ljudem , ki so ga nekolikokrat, blago rečeno
pa
O nastopu tega šolskega leta nisem se
saj pri nas je vse pri starem na to stran
UVUAWVII^	jJUi VJV^CiJL J j/i*	i/ii	JV ' ~ ~ r"------------v
nepremiš- ali prav za prav v šolstvu smo vedno na slabšem
i
razžalili: ostal je
svojega življenja
svoje , njegova „
značajen rodoljub do konca centralnem semenišči so se pač začeli bogoslovci zopet Neutrudno delal je kot mravlja za množiti, vendar pa število ni narastlo čez 50. Na gim-
"	*	\ razredu je na
slov! oddelku 45, na ital. pa 41 učencev. Na realki je
a ob enem tudi za mili svoj narod, kar priča naziji je letos vpisanih 363 dijakov
— ________, .	iv	i______■JJJ	_jj.li... a c. — j*«!	A1 TIÍ
Književna zgodovina slovenskega Štajerja
jo je le nekaj mesecev pred svojo smrtjo o svojem stro- y vseh razredih
h učencev sedaj 184
v
razred
šku izdal
Ranjki Ivan se je bil
godaj
naučil hrvaščine
se jih je bilo oglasilo 73, sprejetih pa je bilo 57 sicer Italijanov 28, Nemcev
in
f
služil je več let kot profesor na gimnaziju v Zagrebu
Spisal je nekoliko knjig za hrvaške gimnazije
Če
ravno
in 23 Slo-
razredi in
prejšnjimi leti še" veliko ; ali prej ko ne je med njimi
vencev. Poslednjih je primeroma z drugimi
nježno ljubil svojo domovino
svoj rod, vendar je nekaj onih, katerih niso hoteli na gimnaziji sprejeti
zmiraj naglašal
da sta Slovenec in Hrvat brata, ki se bodi-si da niso mogli skušnje napraviti
pa da
jih
med seboj vse bolj spoznavata in, kar je moč, podpirati morda še brez skušnj
dalj
poslali. Saj občinstvo je
morata. Ranjki spada med one Slovence, **	vcu^ y tvm
čas svojega življenja trudili za približevanje Slovencev in ni možno sklepati
•	O ^ X« U irt Vk11 n n
ki so se ves vedelo v tem pogledu marsikaj povedati v prejšnjih letih
da bi se bilo letos kaj zboljšalo
in Hrvatov
Nepovoljne okolnosti krive so
da je ranjki malo

Soča
je bila zasežena, ko je konstatirala
da slo
tega dosegel, kar je želel; ali dosegel je vsakako to
»
venski učenci morajo hoditi v daljavo na druge gim
nazije,
če nočejo še več let pripravljati se za sprejetje
da mu bo hvaležni njegov narod hranil častni spomin. v tukajšnjo gimnazijo Naj temu kolikor toliko pripomorejo tudi te vrstice.
Zahteve gledé na preskušnj
iz
nemščine so prehude še celó za našo deško vadnico, o
Gorice 5. nov. (Izv. dopis.) V nasprotji z mnogo
kateri je znano
5
drugimi deželami imeli smo pri nas
dnjih par tednov zanemarja
da bolj ali manj vse druge predmete
da bi otroke izurila v
edino z namenom
lepo
nenavadno toplo vreme. Včeraj pa se je začelo
Zíttiioixiaija. , ^uiiiu ^ «***~^^, —	„	,
nemščini. Pa kakor skušnja uči, tudi ta sola ne zado
prek in prek oblačiti, in imamo danes celi dan deževno
j
stuje onim tirjatvam
Kaj hočemo reči o šolah naših
pa ne mrzlo vreme
tem
ko je veter z burjo raz-
trgov, dasi štejejo tudi po
in
razrede! Dečki iz teh
sajal po gorah in višinah, je bilo ves čas mirno in tiho
Vino, belo vipavsko in briško, poslednje pod imenom
n
rebula",' prodajajo po 12—14 gold, kvinč, črno kraško, teran", pa po 16—20 gold. Kaplja je letos dobra. in
28 kr
d jo lotu» uuuia, AU "" ------
liter tudi v mestu; rejo toliko
učilnic morajo v Gorici vstopiti zopet v več v 3. razred, če hočejo sploh upati,
preskušnje, ki se vršé pri vstopu v
liko otrok mora izostati
»
jo točijo na drobno po 24
pijejo jo pa tudi močno, zlasti ob nedeljah ljudi ogreva m ob takih prilikah se vidi, kako se slovensko petje tudi po naših vaséh v bližnji okolici bolj zgublja in
da
da
gimnazijo izvršili
ali po naj-da dozoré za gim. razred. Ko-
ker "stariši slovenski ne zmo-bi otroke vzdrževali po celih 11 let,
Takim starišem toraj malo ko-
drugim davkom. Kar se
i
ristijo velike šolske doklade tiče šolanja na realki, pride pa našim kmetom tudi
umika laškemu
kričanju
tuljenj
Vzrok temu so predrago
Po vsem tem ni čuda
v
prvi vrsti velike tovarne znanih velikih obrtnikov Rit
da slovenski otroci
Vsled vseh teh
terjeve hiše
teh delavnicah pridejo slovenski delavci
tudi na realko prav po malem zahajajo, nepriličnosti bi človek želel, da bi za Slovence na
in delavke skupaj z Lahi, katerih jezika se potem po
stari navadi slovenski težatdpoprijemljejo; pa ni čuda saj jim slovensko razumništvo našega mesta nikakor ne
daj
riškem bod
meščansk
k
kol
osnovali kak
čo
lo
ki bi
1 o venski m razmeram in
boljšega zgleda
tem smo nepoboljšljivi
potrebam večinoma ugajala in bi tudi s pedagogijskega stališča vzgojevala dečke razmerno dovršeno, če tudi na
talnice, ne bralnice in ne javni opomini nič ne izdajo, mži stopinji
in bi imela vsaj to prednost
i
i
Otročji vrt bo menda kmalu odprt tudi za otroke slovenskih starišev; ali kakor se pritožuje domači list naši ljudjé še malo vedó o koristi te naprave. To pa kaže, da bo treba v našem bralnem in podpornem društvu ude podučevati s priprostimi pojasnili in govori še veliko bolj pogostem, nego se je to godilo doslej. Snovati bo pa treba shode tako, da bodo udje in gostje
sprejeti nauki stali v soglasj treba ostane po mojih mislih
drug z drugim
da bi vsi
Taka po
srednj
šole
tudi tedaj, ko bi dobili
narodni podlagi. Teh pa, kakor se kaže
ne dobimo kmalu; morda je brezvspešnost za ta del
da so deželni poslanci letos popolnem molčali
kriva
Čudno se nam
vsekakor dozdeva dotična tihota
Saj
prevelikega opravka vendar niso imeli
5
starih ni naš
zbor še utrudil, mladi bi bili morali se toliko bolj po- nenavaden zgodovinski praznik, 6001etno zvezo
speti.
naših
Od poslednjih bi bili vsaj pričakovali, ker niso prednamcev s preslavno Habsburško vladarsko hišo
bili na preteklost nič
da
bili vsaj popra- teh dnevih so nas presvitli cesar s pohodom
poto
šali šol
novlj
5
kako je prav za prav s tukajšnjo rokodelsko vanjem po deželi posebno počastili in Svojo prijaznost
popolnem laški osnovana, dasi je bila usta- skazali. Srečne se smemo šteti, kateri smo videli pri
ki
tudi za slovenske mládenče z namenom, da se jazni in angeljski obraz
prepričali, da vladarska roka
bodo ti slovenski podučevali. Tako pa so tudi slovenski boljša in milejša biti ne more, kakor je
poslanci 1. 1883. glasovali za 600 gold, podpore
^	«	A	«a m	m	^ T	* V
de
topov
ljubljanskega grada
na
ta. Drugi strel eljsko nedeljo nam
Nu
pa saj še mnogo je naznanil srečni porod Njih Svetlosti nadvojvodice ce
želnega zaloga tej šoli v prid
kaj spi pri nas, v tem, ko drugod mislijo, da vživauio saričine Štefanije princesinje Elizabete, za če vsestranski narodno enakopravnost. Naše polit, društvo
Slo
ar smo
poprej prav goreče k vsegamogočnemu molili in prosili.

spi, namesto da bi zdaj zborovala in se posve- Vse te prevažne zgodovinske dogodke smo, Kolikor je
tovala, kako naj naš državni poslanec in v obče naši bilo po naši revščini mogoče, slovesno obhajali, b pre zastopniki postopajo. Tako pa predsednik kmalu odide svitlim cesarjem je tako rekoč letos prišel blagoslov v
z doma za pol leta
politično društvo „Sloga
ostane deželo, lepo vreme skoz celo
mrtvo, kakor je tišalo do letošnjih deželno-zborskih vo- Lahko bomo sebe in svoje, kakor tudi svojo živino
leto, letina še precéj dobra
te-
litev
Pa saj so tako prorokovali, in po dosedanjih melj kmetijstva, dobro in pošteno preživeli
Sadj
smo
skušnjah proroštvo ne potrebuje velike šole, da pravo tudi nekoliko dobili, v nekaterih krajih več, v druzih
j
zadene vsaj za 6 ali 5 let dolgo bodočnost. Pač treba
bo drugega življenja, če nočemo utoniti v laškem življu,
se giblje na vse strani.
Prem 4. nov. (Javna zahvala.) SI. društvo „Nar.
manj
>
kakor je kraj
lega. Kmetijske pridelke kolikor moč umno vsejali,
smo spravili, ozimino lepo in tudi zemljo za pomladansko setev uže nekoliko pripra
vili
Poglej
še zdaj v naše vrte, kako je tam
je
v Ljubljani je tukajšnjo ljudsko šolo proti zeló vse obdelano, nasajeno ali pa praznuje še prostor, kj
šola"
znižani ceni sè sledečimi učnimi pripomočki iznova pre- bi lahko lepa hruška ali jablana rastla? Prostor
ki ga
najdemo v našem vrtu, znamo uže zdaj, ko je jesen
skrbelo: a) „Razinger-Zamrova stenska abeceda" , ob stoječa iz 25 posameznih tabel, jako praktično v knjigo ugodna, zasaditi in nadomestiti
z
epimi in ravnimi
taKO prirejena

stenska abeceda
more prav sadiči. Hajdimi toraj v drevesnico gosp. Franceta Av
na malem prostoru shranjevati, na steno je
treba ni-
belj
na Hlevih pri Moravčah, tamkaj bomo prav dobro
kdar obešati, ter je prahu
5
vlagi
soparici in plesnobi na izbiro za majhne krajcarje od 40 do 50 soldov za
v uničenje razpostavi)ati. Za dej
uporabo tako sadiko do 2 metra visoko postrežem; vsadimo jo v naš
stenske abecede" napravi se le primerni obe- vrt
kateri obesi se na zgornji rob
u
prirejene „ šalnik iz remelj
sene šolske deske, a na tega se „abecedna knjiga" po stavi in dotična obravnovalna tabla odpre, kar vseje zare praktično in učitelju prav nikakoršnega predtruda ne
uže zgodaj spomladi bomo videli jo lepo zeleneti
in rasti, da bode nam
našim prijateljem
5
ki
nami
po svetu hodijo, v lepo veselj
kratek čas
Fr
Ljubljane. (Gosp deželni predsednik baron Winkler)
prizadeva. Predsednik „Narodne
šole
r *---------- —	j j ---- \ jl ---------- L
vrli gosp. Feliks vrnil se je pretekli četrtek z Dunaj
pet nazaj v
Pre
Štegnar, c. k. učitelj na Gradu, je v prirejevanji učnih Ljublj pripomočkov izredno praktičen izumitelj. SI jelo se je dalje: b) 1 stekleno tlačilno trombo
stekleno sesaljko;
( Vodj
ljubljanske gimnazije in šolski nadzornik
gospod Jak. Smolej) praznoval je pretekli teden trideset zbirko stereometričnih teles ob- letnico svojega službovanja. Profesorji tukajšnje gimna
stoječo
sedmih prav velikih kosov
kose Fied- zije priredili so v slavljenje te dogodbe pojedino
5?
pri
lerjevih anatomičnih tabel, napetih na tkanino
f) 3
Slonu
u
?
pri kateri so se vrstili zeló
zanimivi nagovori
SKlada belega pivnega papirja. Za vse to , kar bi pri in napitnice
Gotovo se veselijo tega praznika tudi
trgovcih nakupovano stalo gotovo dosta nad 15 gold plačalo se je „ Narodni šoli" le znesek 10 gold. a. v.
Tako ima sedaj vendar enkrat tukajšnja šola vse predpisane učne pripomočke kot inventarično lastnino, popolnem preskrblj
mnogobrojni učenci občeljubljenega vodj
srca kličejo: Bog oh
m
mnog
mu iz let!
(Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske) bode kakor razvidijo častiti naši bralci iz vabila na
letos
prvi strani današnjega lista, dne 21
t. m
(to je danes
Sveta dolžnost mi je, da tem potom v imenu tu- 14 dni). Vabimo vse družabnike k prav obilni vdeležbi kajšnjega krajnega šolskega sveta, v imenu cele šolske ker dnevni red občnega zbora je važen, pa važen za občine in tudi v svojem
naše kmetijstvo tudi posel družbe posebno zdaj, ko se rodne šole" preiskreno, srčno in goreče javno zahva- pripravljajo za našo deželo sila važne gospodarske po
imenu slavnemu društvu „Ná
ljujem
Bog plačaj blago-milo dejanje milijonkrat
a
stave
?
na pr. o razdelitvi skupnih pašnikov in druzih
Národni šoli" nakloni pa brezbrojnih blagih dobrotnikov zemljišč, živinorejske postave, postave za pogozdovanj in čvrstih podpornikov!
M. Rant
Krasa itd., pa tudi zato, ker se je nadjati, da zdaj
moravske okolice
nov.
Onemogli sivi star- kmalu dobi tudi naša dežela nižo kmetijsko šolo
tudi
ček jemlje slovo od svojih dragih vnukov, misleč se vino- in sadjerejsko šolo za Dolenjsko, in bode pri vseh
kmalu preseliti v boljši kraj, kjer ni nadlog, ne težav,	teh vprašanjih zastop kmetijske družbe imel sodelovati
Tudi mati narava je zgubila vso svojo gizdavo lepoto,	po svojih izkušenih močéh z odločilno besedo. — K ob-
in se pripravlja kakor človek od svojih domačih, prija-	čnemu zboru naj toraj pride vsak za naše kmetijstvo
teli
znancev poslovjaje na odhod v tujo deželo, vnet družabnik
mrzlo zimo si počitka in novega krepčalnega pomladan
skega duha in živeža pridobiti. Kmalu nam pojde tudi dajala bode dne 17
(Se štiri plemenske bike) muriškega plemena pro
m
c. kr. kmetijska družba
letošnje leto v zaton, ter se bo pogreznilo v brezdno ne- kranjska v Ljubljani na dunajski cesti na dvorišči go skončne večnosti. Toda prerano bode se to zgodilo, stilne „pri BâVârskôiri dvoru
kajti več tisoč in tisoč src bi želelo še enkrat 1. 1883.,
(Čitalnica v Šiški) priredi na Martinovo nedeljo
s plesom in bazarom v prostorih
m
besedo
pa vprašajmo se, zakaj? Lehak je odgovor slehernega dne 11. Kranjca, Štajarca in Korošca ali sploh vsacega pošte- Koslerjeve zimske pivarne. Program je mičen, igrala se
?
nega Avstrijana meseca julija nam je
Veselo pokanje topov in možnarj
bode tudi burka: „Eno uro
doktor
»
po igri je ples
?
naznanjalo, da obhaja
naša dežela pri veselici sodeluje godba domačega polka
(Gospod Ondříček), mojster na goslih, priredi
m. ob
uri zvečer koncert v dvorani deželne
dne
redute.
(Teško poškodovanje.) Pretekli pondeljek večer prišel je v trnovski farovž (predmestja ljubljanskega) mestno oblečen človek s papirjem v roki in je rekel kuharici, da bi mu g. fajmošter to pisanje potrdili. Ko je šla kuharica k g. župniku, kateri je skupaj z 2 gospodoma večerjal, skoči tujec za njo in jo vrže na tla
Dunajska „Wiener allg. Zeitg." ugiba, da bode primanjkljej v državnem proračunu za prihodnje leto
znašal 40,000.000 gold., pa kolikor se je do zdaj čulo
jo z nožem zabode pod rebra in prekucne petrolejasto svetilnico, da začne kuharična obleka goreti. Vsled ropota in krika prideta gospoda iz bližne sobe in pogasita gorečo obleko, pa hudodelnik jo je tačas popihal.
o onem proračunu, ta vest ni verjetna.
Vse kaže na to, da se bodo pri višem osobji naučnega ministerstva vršile pomenljive premembe : iz Prage pride namreč v ministerstvo Slovanom pravični German, nasproti pa se potrjuje, da gré sekcijski načelnik Fidler v pokoj in enaka se obeta ministerskému svetovalcu Krumhaar-u in pa sekcijskemu svetovalcu Fleissner-u.
Kuharico prenesli so težko ranjeno v bolnišnico, kjer je pri polni zavesti na tanko popisala neznanega jej hu-
dodelnika.
(Odbor „Matice Slovenske''1) zboruje v soboto 10.
novembra
ob
uri popoludne v Matičini hiši na . in obravnava sledeči dnevni red :
Kongresnem trgu št.
1. Potrjenje zapisnika o LX. odborovi seji.
Naznanila prvosedstva.
Poročilo tajnikovo, oziroma knjižničarjevo o dobi
od LX. odborové seje.
Poročilo književnega odseka. 5. Poročilo gospodarskega odseka o društvenem letnem računu za 1882. in proračunu za 1883. leto.
Tajnikovo poročilo za véliki zbor o odborovém
delovanji od 1. maja 1882. do konca oktobra 1883
Odsekovo poročilo o premembi društvenih pravil.
Posamezni nasveti.
(Zahvala.) Ljubljanski pekovski mojstri so danes tukajšnjega ubožnega zavoda blagajni izročili petdeset goldinarjev, katere so mecl saboj nabrali vsled tega ker so letos opustili dozdaj običajno deljenje préšic
j
naučném ministru Conradu pa ni čuti zdaj nič takega, ampak nasprotno se ugiba, da si hoče ravno z onimi, desnici državnega zbora bolj prijaznimi premembami vtrditi svoje stališče.
Pretekli pondeljek preselila se je pisarna državnega zbora v novo poslopje, to izročilo se bode dne 19.
m. ministerstvu notranjih zadev. Znano je, da bodete
v novem poslopji imeli zbornica gosposka in zbornica poslancev vse potrebne prostore.
Iz Prage. — Dne 12. t. m. so na treh krajih na-
domestilne volitve za državni zbor; zmage se nadjajo privrženci dr. Riegerja, med njimi tudi bivši mladočeski poslanec Tonner.
Hrvatska. — Mesto novega bana ponudilo se je, kakor poročajo časniki, vpokojenemu generalu Filipo-viču, bivšemu vojaškemu poveljniku v Zagrebu; ta pa je baje stavil pogoje za sprejem gledé oseb sěkcijskih načelnikov; vprašanja, katera pa še niso rešena in zato se zna tudi imenovanje bana še nekoliko zavleči. Vsi s Hrvatske dohajajoči glasovi pa se zeló vjemajo v tem, da mora politično sekcijsko načelništvo priti v roke sedanjega naučnega načelnika, znanega Ivana V o n č i n e.
To se objavlj
za blagotvorno darilo ob enem
reka najtoplejša zahvala.
Od mestnega magistrata ljubljanskeg
Volitve v mestni zbor zagrebški pričele so se pretekli pondeljek in izvoljeni so bili z veliko večino nasprotniki dosedanje vlade, med njimi dobro znani
velikoletni mestni župan Matej Mraz o vi č.
v 31
dan oktobra 1883
Župan: Grassell
Srbska.
Zarad upora pri oddajanji orožja okli-
cal se je v nekaterih okrajih zasedni stan, sploh pa je
ustavljena tiskovna in društvena svoboda, trdijo, da so nemirom krivi ruski agenti.
Nekateri
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Nemška.
Preteklo nedeljo večer prišla sta v
Dunaja
Presvitli cesar, ki so bili nekaj dni
cesarjeviča.
na Ogerskem , vrnili so se včeraj zopet za nekaj časa na Dunaj in bodo jutri sprejemali v splošnih avdijencah.
Preteklo soboto sklenil je cesarjevič Rudolf z gorko zahvalo in priznanjem za razstavljalce in odbor električno razstavo, katera pa je dejansko bila sklenjena še le v nedeljo po predstavah na korist delavcem in
služabnikom razstave.
delegacijah vršé se dela redno in brez posebnih dogodeb, sklenilo se pa delovanje do zdaj še ni, ker menda delegaciji nočete si nakopati očitanja, da se
pri privolitvi velikih svot, posebno pri izrednih potreb- je za njo v Aleksandriji ščinah brez sile prehituje in sklepa brez nadrobnega utemeljevanja
Berolin v goste našv cesarjevič Rudolf in njegova soproga nadvojvodica Štefanija in se pomudita tam nekaj dni. Nemški cesar in vsa njegova rodovina, pa tudi občinstvo skazuje jima vse mogoče časti, cesarjevič vde-ležil se bode cesarskih lovov, ki se zdaj prirejajo. Ruski véliki knez Vladimir pa, ki je tudi obljubil priti
lovom, cloide baje še le v soboto po odhodu našega
Francoska.
Razmere s Kitajsko zarad Tonkina
se mešajo bolj in bolj; videti je, da Anglež Francozom
skrivaj zmiraj kljubuje.
Egipt
Kolera zopet pojema, v pondeljek umrlo»
osob.
Državni zbor prične svoje zborovanje dne
decembra.
Veliko pozornost, posebno v vojaških krogih zbudila je javna razprava nadvojvode Janeza o vpra šanji, ali naj se vojaki samo telesno izurjajo ali pa od
gojajo
Žitna cena
v Ljubljani 31. oktobra 1883.
Hektoliter: pšenice domače 7 gold. 80 kr.
banaške
?
v obširnem govoru izrekel se je nadvojvoda
ne
da bi bil preziral potrebo izurjenja, za odgojevanje vojakov, namreč da se morajo vojaki vnemati in poduče-vati z vsemi sredstvi, da so domoljubni in pa v vojski
hrabri.
8 gold. 91 kr
turšice 5 gold. 40 kr
soršice 6 gold
74 kr.
rži 4 gold. 87 kr.
ječmena 4 gold. 23 kr.
prosa 5 gold. 20 kr
ajde 4 gold. 87 kr
ovsa 2 gold
76 kr
Krompir 2 gold. 68 kr. 100 kilogram
Odgovorni vrednik: Alojzij Majer
Tisk in založba
Blaznikovi nasledniki v Ljubljani