Zaklad na otoku. b »ngleškega prevedel Paulus^ OJalJe.J In zopet me je stisnil za roko, da Bem skoraj omedleK Tako zelo sem se bal slepeoa berafia, dc sem 6isto pozabil na svoj veliki strah pred kapitanom, odJrrl seni jrrata v sobo in s tresočim g'as.oi^ zaklical, kar mi je naročiJ tujec. Ubogi kapifan jo dvignil ofii -- in na en mah ga je zapustila pijauost mi ŠCfsto trezen jo strmel v slepca.. Na lice mu je stopil strah iu mrl\aška onemoglosu Zganil se je, kot da bi holel vstali, pri, iie verjamem, ua jc Se imel za tc dovolj muči v seui. »Ootani, Bill, kjer si!" je rekel feraft. MVidim sicer nič, pa zaio tura liolie sli-iim, in 8e bi tudi čuip-i Ih ¦« rištom iuignil. Opraviti imauo s te'ioj. fetegni svo]o levico! Fant, v>v«u njy«o\o levico in io približaj mr.]', des fflitij" Ubogala sva ga do pi8'. •:' in virlol Bem, r!a je slepi berač djal nekaj kapaanu v dlan, ki jo je pa koj mo&no Btisni!, nTo je torej poskrbljeno!" ja rekel tujec. Spustil me je in se z neverjetno spretnostjo in naglico izrnuznii iz sooe in skozi vrata na cesto, kjer se jo "nakomerni tap-tap njegove palice žo kmalu jsgubil v daljavi. Obsiai S3m uopremično in minilo je nekaj časa, preden sva se s kapi (anom spet 2 avedla. Končno sem spu stU njegovo roko, ki sera jo ves čas držal. Pozorno je |jogledal v dlan. ,,Ob desetihl" je vzkliknil. ,,Se iraam čas, da jim zngodem. In skocil je na noge. Pa oaiahnil je, so zgrabil za vrat, obstal r;& t;-oniitek, i o;iet omahnil in nato s poU;lasnim zadušeniui krjkom zviškoma padel po tlch. Sko-iil som k njemu in hitro klical mator. PrepozTio! — Zfidela g\ ]q kap in rartov jo bii. Čuden po.jav in neražuraljiv! — Niloli nisera Cutil prijfitel^stva do toga človeka, četirli so mi jo zartnji fias stnilil. Xo pa sem ga vide! mrtvega , so se mi vlilo solzo. Dvojno sairt sem doživel v krat -  kih dneh in spomin na prvo jo bil še  svež v moji duši. IV. Po kapitanovi smrti scm nemudo ma povedal materi, kar. mi je zaupal pred par dnevi. Morcbiti bi bilo bolje, da sem jej povedal že prej. Najm položaj je bil vsekako težaven. Mož je imel denar zgoraj v svojem zaooju, dolga pa jo tudi mnogo napravil v gostilni, z Ao je nekaj njegove zapuščine po vsej pravici šlo nama. Ampak dvomil som, da bodo kapitaaovi tovariši, ki so se gotovo potikali kje tod y blifini — vsaj Crri pes in slepi borač nista mogla biti daleč, — voljni (dsfopiti nama za kapitanove dolgovo del denarja, ako bi dobili njegov zaboj v roke. Trcba jih je bilo prebiteti. Pa kako? Co »i jezdil k 5;dravniku, kakor mi je naiocil kapitan, bi mati ostala sama in l>rez pomoči. Na to torej ni bilo mislili. Sploi1 se naraa je zdeio še celo prene,rarno, da bi ostaia fiez noč v Sf motni gostilni. Najmanjši ?um je naju plafei^.Vsak Uonutek sva mislila, da čujova korake na ccsti in Ce sem se spomnil ia m:"tvega kapitana, ki jo ložal v gostilniški so!ji, in na odurnc- ga slepca, ki so je skrival kje bliz) vsak Cas pripravlien, da se vrne, Di so bil najrajši skrii od straba pod k> Žo, kakor pravijo. Nekaj je bilo treba rikrenili in sklenila sva nazadnje, da odideva oba in poiš5eva j-omofli y bliznji vasi. Rečeno, storjeno. Gologlava, ks * koršna sva bila, sva pohitela na cesfo ven v ^efierni mrak in mrzlo meglo. Vas jo ležala par sto metrov prol od nas za bližujira gričem iu v nasprotni sineri s tisto, odkoder ]e priSei slepi borafi in kamor se ]e po vsej vo« rojetnosti spet vrnil. Hitela sva po ce* sti, od časa do časa sva se ustavila , da bi prišla k sapi, in sva poslušala* Pa nič ni bilo čuti, le morje je nalab'no butalo ob skalo in vrani so kroLali v gozdu. Liči so že prižigali v vasi, ko sva pribežcila do prvih hiš, in nikoli veft ne bon pozabil, kako prijetno mi !e dela rainenkasta svetloba, ki se je sipala iz vrat in oken ven v temo, in kako sftm so fiir.il pomir'onrga, da — sem apet med l.udmi. Pa krnai", sva spoznala, da je bila ta toiafl.a tiicli •>• dina pornofi, ki f;va jo dobila v vasl. (Dalio prih.)