SVOBODNA SLOVENIJA
AÑO XXXIV (28) Štev. (No.) 7 /
--- ^
ESLOVENTA LIBRE
BUENOS AIRES
13. februarja 1975
O Jalta,
kraj nesrečnega imena!
bi lahko vzkliknili ob 30-letnici vrhunske konference v Jalti od 3—11 febr.
1.	1945 med Rooseveltom-Churchillom in Stalinom, „kjer nam je vsem bilo gorje rojeno.“ Zadnjič smo omenili, kako obupno je kralj Peter II hotel v januarju 1945 prekiniti s pogodbo šubašič-Tito, in kako ga je Churchill nasiloma potisnil v svoj voz, ki ga je zapeljal na slepo čez Jugoslavijo, da ga preda novemu kočijažu komunistu Titu. Ameri-kanei niso odobravali angleške politike do Jugoslavije, niso zaupali Titu, katerega nelojalnost in krvoločnost so poznali in so delegaciji, ki je šla na konferenco v Jalto dali celo napisano navodilo, ne začenjati jugoslovanskega vprašanja; če ga bo pa kdo načel, ne iti na angleške pozicije, temveč vztrajno terjati garancije za široko vlado narodne koncentracije, to je: vseh političnih strank na demokratični podlagi. Toda v Jalti je Roosevelt kapituliral pred skupno zahtevo Churchilla in Stalina po takojšnjem priznanju sporazuma Tito-šubašič; z nasvetovan jem, naj sprejme v Irazširjeno Veče poslance prejšnje skupščine, ki se „niso kompromitirali s sodelovanjem z okupatorjem“ ter z odobritvijo, da se sank-cijonirajo vsi sklepi AVNOJ-a, izdani med revolucijo. Zahtevali so sicer svobodne volitve, niso pa postavili pogoja: kontrole zaveznikov, kar so Amerikanci imeli trden namen, pa so odstopili od njega v zadnjem hipu. (Opozarjamo, da je vse dokumente o konferenci v Jalti 1. 1945, kakor jih je obelodanilo Državno tajništvo USA v posebni knjigi
1.	1955, prevel in s komentarjem objavil dr. Miha Krek v Zborniku Svobodne Slovenije za 1. 1956, na str. 20—42).
Zanimivo je, da je Churchill sam Stalinu v obraz označil Tita kot diktatorja (na seji 9. feb.); da je dobro vedel, da bo Titov režim komunističen, a se je cinično izrazil v Kairu, da „ga ne briga, ker ne bo živel v Jugoslaviji“, in je na seji 10. feb. celo izjavil, da je „antikomunist, ne zaradi egoistične privezanosti na privatno lastnino, ampak zaradi vere v pravico človeka proti pravici države.“ Reševal pa je na ta način svojih v Moskvi obljubljenih 50% vpliva v Jugoslaviji s kompromisom, ki se je končal tako, kot je z zgodbo ponazoril poljski min. predsednik Miko-lajczyk, ki je bil v enakem položaju kot mi: mož in žena se prepirata o barvi stene v sobi; mož hoče plavo, žena rdečo. Sosedje slišijo prepir in iima prigovarjajo, naj se vendar-le sporazumeta. In sta se sporazumela: steno so pobarvali — rdeče!
Tak kompromis je sklenila • konferenca Velikih treh v Jalti in stene v Jugoslaviji so poslikali rdeče, kar so še sedaj. In Churchillov vpliv je padel od 50% na 0%! In že drugo leto je moral priznati: naj večjo napako v tej vojni sem naredil, ko sem podpiral Tita. Toda mi smo ostali s kompromisom med rdečimi stenami. In to se je odločilo v Jalti pred 30-timi leti in je bilo javljeno svetu 12. febr. 1945. Tito je bil postavljen v sedlo in je izpeljal volitve pó svoje, to je po stalinovsko, kajti, kot navaja Stetinius, zunanji min. USA:, sam v svoji knjigi Roosevelt in. Rusi, je Stalin izjavil: „Vlada, ki bi bila svobodno izvoljena kjer koli v deželah Vzhodne Evrope, bi bila odločno protisovjetska in tega ne moremo dovoliti.“ In tega si tudi Tito ni dovolil. Uporabil je nasilje in USA je zopet kapitulirala in volitve — s pridržkom sicer — priznala.
Roosevelt se je vrnil domov prepričan, da je zmagal na vsej črti, da je dosegel, kar je hotel: ustanovitev Društva narodov in zagotovilo, da bo šla čez tri mesece Sovjetska zveza v vojno proti Japonski. „S prijateljsko gesto je pridobil prijatelja za skupno delo v miru“. Spreobrnil je „strica Jožeta“ k svoji mesijanistični veri v demokratsko bratstvo vseh ljudi, proste vseh imperializ-mov, tudi angleškega. Zato je bilo vredno izdati tri zaveznike: Poljsko, Jugo-
KOMUNISTI ZGUBLJAJO GLAVO
„DRUŽINA“ ZAPLENJENA
V pričujoči številki prinašamo na tej prvi strani komentar našega dopisnika iz Gorice (Jugoslovanska partija stiska vijak), v katerem opisuje zaplembo četrte letošnje številke verskega tednika „Družina“ iz Ljubljane. Kljub hitremu in ostremu nastopu milice pa je vendar nekaj izvodov srečno prišlo čez mejo, in smo jo po drugem viru dobili v roke tudi v naše uredništvo. Očividno komunisti zgubljajo glavo in ne vedo kak da segajo p~ takih sredstvih kot je zaplemba „Družine“
Najbolj seveda partijo boli verski tisk. To je razvidno iz preganjanja, katero sta lansko leto trpela prav „Družina“ in „Ognjišče“. Ne članov vodstva v uredništvu obeh listov, ne pisarniškemu osebju še niso bili vrnjeni potni listi; medtem pa čakajo na proces. Kaj pa je sedaj tako razburilo komuniste, da je ljubljansko sodišče izdalo odidi za zaplembo. Gotovo članek „Nočemu preštevanja“, v katerem se Družina samo poteguje za pravice vernih, pravice, ki so jim določene pc ustavi.
Da bodo naši bralci sami laže presodili kakšen je položaj doma, objavljamo v celoti omenjeni članek, ki je povzročil zaplembo. Takole se glasi:
NOČEMO PREŠTEVANJA
V	začetku meseca, točneje 10. januarja, je zasedala občinska konferenca Zveze komunistov v občini Ljubljana-Bežigrad. Ljubljanski dnevnik je naslednji dan na 6. strani objavil poročilo s te seje. V članku smo' med drugim prebrali tudi tole:
„V ospredju razprav pa je bila vsekakor problematika dejavnosti štirih verskih skupnosti v občini.
Konferenca je, glede na zelo široko paleto problemov, od prošenj za novogradnje, adaptacije, nakupe in popravila cerkvenih objektov, prek publicistične dejavnosti cerkve, katehizacije mladine (Verouka), do organiziranega otroškega varstva, mladinskih izletov ipd., zadolžila vse osnovne organizacije ZKS, da do prvega aprila letos obravnavajo pojave idejno-politične aktivno-
■ ■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■«■■■■■••»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■'M1"1*
slavijo, še celo pa doslej najtesnejšega sodelavca čankajšeka.
Toda: živeti mu je bilo dano samo še 60 dni — vendar dovolj, da je tudi on spoznal svojo zmoto. Že 1. aprila je pisal grenko pismo Stalinu zoper razmere na Poljskem, kjer lublinska vla-4a preganja nekomunistično podzemsko armado, ki je dvignila varšavsko vstajo proti Nemcem, kot izdajalce in da uvaja totalitarni komunizem na Poljskem. Uvidel je, da Sov. Zveza žrtvujejo obrobne države, ki jih je osvojila z Rdečo armado v satelite, v trdnjavo proti zahodnemu svetu in da hoče preko KP razjedati tudi zahodno Evropo samo (Italijo, Francijo). Eno uro pred smrtjo je rotil v pismu Churchilla: „V vsakem primeru moramo ostati trdni! Naš dvom danes. (v Stalina) mora postati izhodišče naših dejanj jutri“, in je umrl. Tako ni mislil tedaj, ko je dosegel „triumfe“ v Jalti, na konferenci, na kateri mu je bil 'eden glavnih svetovalcev Alger Hiss, tretji po rangu, že tedaj osumljen komunistične konspiracije, 1. 1949 pa kot glavni sovjetski agent Moskve za USA in. vso zahodno sfero obsojen na pet let ječe!
V	Jalti je izvor Titove vlade v Jugoslaviji, je izvor nespreminjanja naših meja proti Avstriji in Italiji; je izvor vračanja državljanov SZ, ki bi se našli na Zahodu, nazaj v SZ, repatriacijo, ki se je posplošila potem tudi na druge nasprotnike komunističnih zaveznikov. Arthur Conte, francoski zgodovinar, vidi v Jalti izvor „razdelitve sveta“ na bloke. Maocetungove zmage, korejske vojske, rasnih uporov v USA sami'. .. Kube in afriških revolucij...
O konferenci v Jalti pravi, da še nikdar ni „tako malo oseb odločalo o toliko milijonski usodi človeštva...“ Ta konferenca je ustvarila „epoho v zgodovini človeštva“, namreč odprla je' vra-f a komunizmu v vzhodno Evropo... na daljni Vzhod... v Afriške kolonije... v latinsko Ameriko... Razbila je solidarnost demokracij in zaupanje v zanesljivost severnoameriškega prijateljstva. Razdelila je svet... „v svobodo in tiranstvo“.
Tudi slovenski.
td
sti in vplive verskih skupnosti na svojem • delovnem področju in ustrezno ukrepajo.
Člani konference so prav tako zahtevali, da se nemudoma izdela spisek vseh ‘aktivistov’ verskih skupnosti, in sicer zato, da bi se laže ognili mnogim čudnim načinom kadrovanja, ki so se dogajali v daljnji in bližnji preteklosti, ko je pomembno in tudi vodilno mesto v delovni organizaciji zasedel človek, ki ni razčistil s svetovnim nazorom...
Opozorili sp tudi na kadrovanje, ne le v delovnih organizacijah, temveč tudi v šolah. Predvsem velja to za vzgojiteljsko in pedagoško šolo, kar je ozko povezano tudi z vprašanjem delovanja verskih skupnosti. Nevzdržno je namreč, da nam iz dneva v dan prihajajo novi in novi kadri s teh šol, ki so vzgojeni v povsem drugačnem duhu, kot ga zahtevata tako ustava kot vse naše resolucije, dokumenti in končno naš vsakdan.“
Ponosni smo na ustavo, ki smo jo nedavno sprejeli, saj vsakemu človeku zagotavlja svoboščine in pravice, ki „so omejene samo z enakimi svoboščinami in pravicami drugih in z interesi socialistične skupnosti, ki so določene z ustavo“ (čl. 195 Ustave SRS). Zato takšno pisanje v enem od sredstev družbenega obveščanja zadene kot udarec v oko. Po domače bi mogli pisanje v Dnevniku povedati nekako takole: Izdelajmo si seznam tistih, ki si na takšen ali drugačen način upajo javno pokazati svojo versko pripadnost, da bomo vedeli, komu moramo onemogočiti kariero. Pa naj bo to kariera v družbenopolitičnih organizacijah ali pa strokovna kariera v organizaciji združenega dela. Prepričani smo, da je takšno, pisanje (ali tudi sklepanje na sejah) v izrečnem nasprotju z ustavnimi načeli.
Ustava SRS je namreč v tem pogledu zelo nedvoumna. „Občani so enaki v pravicah in dolžnostih, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, veroizpoved, izobrazbo ali družbeni položaj. Vsi so pred zakonom enaki“ (čl. 197). Torej pripadanje tej ali oni veroizpovedi ne more (in ne sme!) biti ovira za nobenega občana SFRJ, da bi si izbral delo po svojem okusu in da bi sprejemal bremena' tudi pomembnih in vodilnih delovnih mest. „Zajamčena je svoboda dela. Vsakdo si svobodno izbira poklic in zaposlitev. Vsakemu občanu sta pod enakimi pogoji dostopna vsako delovno mesto in vsaka funkcija v družbi“ (čl. 202, podčrtalo ur.), čudno (in protiustavno) bo kadrovanje šele, če ga bodo družbeno-politične in delovne organizacije opravljale na podlagi spiskov verskih „aktivistov“. Za poseganje v temeljne pravice vsakega ,občana SFRJ ima ustava precej ostre besede: Protiustavna in kazniva je vsaka samovolja, s katero se krši ali omejuje človekova pravica, ne glede na to, kdo to stori“ (čl. 223).
Ni treba posebne pravne izobrazbe, da bi človek dojel nesoglasje med ustavnimi načeli in pisanjem Ljubljanskega dnevnika. Ko so hoteli (in še hočejo) nemški nacionalisti na Koroškem preštevati slovensko narodnostno manjšino, se je temu ogorčeno uprla vsa napredna javnost. In prav je tako. Pred leti je ves svet s pomilovalnim nasmehom (pa
Una Argentina de paz, unida y nuestra
Al pronunciar la intervención del Ejército en la lucha contra la subversión, la Secretaría de Prensa de la Presidencia dió a con ocar el siguiente comunicado:
“La Argentina marclla hacia su destino de potencia. Es nuestro triunfo El triunfo del pueblo. La victoria de la voluntad mayoritaria de la ciudadanía, que votó libremente su destino de grandeza. Pero hay quienes pretenden que sigamos sometidos. Es la subversión que responde a intereses foráneos. La subversión que no respeto instituciones ni personas. En su acción disolvente hc> intenta extenderse al medio rural. La subversión ataca así a todo el pueblo ar gentino. Por ello la lucha contra la subversión requiere la participación de toda la comunidad. El Poder Ejecutivo nacional, fiel interprete del mandato que le confirieron las mayorías populares, ha decidido la intervención del Ejército en la lucha contra la subversión apátrida. Una vez más, las Fuerzas Armadas están unidas e identificadas c *n el pueblo en la defensa de nuestro propio modo de vida. Porque el hombre que trabaja, el joven que estudia la mujer que cuida el hogar, pretenden una Argentina en paz, una Argentina unida y, por sobre todo, una Argentina nuestra. El pueblo supo votar. Sepa ahora el pueblo junto a sUs hombres de armas, defender su presente y su futuro contra la subversión importada. No hay retroceso en el camino emprendido. La participación del Ejércitd responde a lo previsto por el Gobierno nacional en materia de seguridad interior. Junto a las fuerzas policiales y de seguridad y las demás Fuerzas Armadas el Ejército defiende los legítimos intereces del pueblo frente a quienes desconocen sus derechos esenciales. Las defensas del gobierno popular es una tarea de todos los argentinos. Combatir a los enemigos del pueblo se convierte así en un imperativo de la hora actual”.
Jugoslovanska partija stiska vijak
(Od našega dopisnika v Gorici)
Ko se je pred dolgimi leti jugoslovanski komunizem otresel sovjetskega varuštva, je kazalo, da bo morda kremi na liberalnejši tir. V zunanji politiki je to res pokazal in izkazal. Jugoslavija je odprla svoje meje zlasti z Italijo in Avstrijo, na široko je tudi začela sprejemati zahodne turiste. Mislili smo, da bo morda tudi v notranji politiki popustila in da bodo jugoslovanski državljani svobodneje zadihali Toda zmotili smo se. Vse to je ostal le naš sen — in verjetno še bolj sen prebivalcev vseh jugoslovanskih republik, zlasti tistih, ki so že od prej poznale drugačen način življenja in sistem evropske demokracije.
Toliko le ob uvodu v kratko razmišljanje ob sedanjih razmerah v SFRJ, ki nedvomno nudijo vsakemu izmed nas dokaj argumentov za resen premislek. Demokracije v jugoslovanskem socialističnem režimu ni, in to kljub vsem možnim reformam in samoupravni politiki, „Tozdom“ in delegatskemu sistemu. Titov režim je v notranji politiki 'š'3 vedno totalitaren režim, ki ne dopušča idejnega ali političnega pluralizma. Obratno! Vedno bolj se poslužuje nekakih „administrativnih“ postopkov proti idejnim nasprotnikom, in pri tem ne štedi z ukrepi in ukori zoper najmanjši ... prestopek.
Vse to se je najbolj jasno pokazalo prav v zadnjih tednih ob nekaterih dogodkih v republiki Sloveniji. Pri tern mislimo zlasti na zaplembo ene izmed
zadnjih januarskih številk verskega tednika „Družina“, ki so ga izvedli varnostni organi ljubljanskega režima. Kaj pa je list pisal? Enostavno — izrazil se je proti nekakemu preštevanju slovenskih vernikov, ki bi seveda imelo za posledico črn seznam za politične forume. še druge primere bi lahko pri tem navedli. V nekem slovenskem trgu na Primorskem so, recimo, nekomu zavrnili štipendijo. Vzrok? Aktivno se versko udejstvuje. Seveda se pristojne oblasti verjetno ne zavedajo grotesknosti, ki so jo povzročile, recimo, prav ob zaplembi „Družine“. Miličniki so hodili od hiše do hiše, od župnišča do župnišča ter še otroke prigovarjali, naj poberejo že prodane izvode državi tako nevarnega lista!...
Iz vsega tega pač lahko le razumemo, da je Titov režim še vedno ostra policijska diktatura, ki ne misli v ničemer popustiti in se niti ne boji osmešenja, le da doseže svoj temen cilj! Kaj potem velja vse besedičenje o socialistični demokraciji, o dogovarjanju in sporazumevanju itd., če se pa uganja vse te tragične burke, ljudskim zahtevam in pravi demokraciji v brk?
Žalostno je pri tem še ugotavljati', da se prav v verskem oziru ni še premaknilo nikamor naprej, da zlasti po toliko opevanem protokolu med Vatikanom in Beogradom zdaj brije še bolj ledeno in da samo hierarhija pravzaprav nič ne more/ Quousque tandem.. .?
A.	B.
tudi z grenkobo v ustih) spremljal sloviti Mc Carthyjev „lov na čarovnice“. Prosluli ameriški senator je pripravil dolge sezname imen, „črne liste“ tistih državljanov ZDA, ki so osumljeni, da so komunisti ali naklonjeni komunistom.
Tudi spiske verskih „aktivistov“ bi mogli spraviti v kategorijo preštevanja ali vsaj blizu nje.
člankar v Dnevniku sicer ni pojasnil,'kaj misli s pojmom „aktivist“. Morda tudi občinska konferenca ZKS tega ni storila, lahko pa sklepamo, da je „aktivist“ vsak vernik, ki si upa javno izpovedati svojo versko pripadnost. Zakaj je mogoč takšen sklep? Zaradi preproste ugotovitve, da bi mogli v Cerkvi na Slovenskem na prste prešteti tiste laike, ki se zares angažirajo v smislu koncilskega odloka o laiškem apostolatu. Spiskov duhovnikov pa najbrž tako ni treba delati, saj se nihče od njih ne poteguje za funkcije v družbi.
Kaj več od nedeljskega branja beril, • sodelovanja v župnijskih svetih, priložnostnega sodelovanja pri raznih oblikah kateheze ali v publicistiki pa naši laiki v resnici ne delajo. To pa je, menimo, prav gotovo še vedno v okviru Ustave, ki pravi: „Izpovedovanje vere je svobodno in je človekova zasebna stvar“ (čl. 229). Spisek „aktivistov“ bi pomenil vmešavanje v človekove zaseb-
ne (ali osebne) zadeve, če že odštejemo kratenje ustavnih pravic, ki smo jih že omenili.
Pa še nekaj je, kar prizadene občana SFRJ, če je vernik, a se hkrati trudi, da bi bil dejaven član socialistične samoupravne družbe — in to je nezaupanje, na katerega lahko večkrat naleti. Zapis v Dnevniku je samo potenciranje takšnega nezaupanja. Večkrat smo slišali naše najvišje družbeno-politične delavce, kako so govorili o vlogi vernikov v NOB. Poudarili so, da so se takrat borili vsi, ne glede na svetovni nazor, socialni položaj ali versko pripadnost. Tudi izgradnja povojne Jugoslavije s socialistično samoupravno ureditvijo je sad žuljev in prizadevanj verujočih in neverujočih občanov. Zdi se, da nekateri o tem sodelovanju nočejo nič več slišati. Kako naj se zdaj počuti, denimo, veren delovni človek, ki vidi pred seboj bogato ustvarjalno pot, a se pri tem zaveda, da bo njegovo ime v spisku verskih „aktivistov“ nepremostljiva ovira na tej poti?
Enako nezaupanje v državljansko lojalnost vernih občanov veje iz trditve, da prihajajo iz šol kadri, „ki so vzgojeni v povsem drugačnem duhu, kot ga zahtevata tako ustava (?!) kot vsi naše resolucije, dokumenti in končno naš (nad. na 2. str.)
Buenos Aires, 13. ft'bruarja 1975
PETROLEJSKE ALTERNATIVE
PET NAČEL
Industrijske države, ki so največje potrošnice petroleja in petrolejske države, ki to energetsko prvino izvažajo, se obenem s skupino razvijajočih se držav pripravljajo na več mednarodnih gospodarskih konferenc, ki bodo predvidoma vse letošnje Isto, nekatere že meseva marca in aprila.
Najvažnejša med temi bo vsekakor konferenca med industrijskimi petrolejskimi potrošnicami in državami, ki petrolej izvažajo, ki bo predvidoma aprila v Alžiru.
ZDA, ki se bodo udeleževale vseh teh konferenc, obenem z industrijskimi državami svobodne Zahodne Evrope in Japonsko, so preko svojega zunanjega ministra Kissingerja že nakazale svojo neposredno petrolejsko politiko, ki jo nameravajo braniti na omenjenih konferencah.
Kissinger je objavil, da so ZDA na konferenci Mednarodne energetske agencije v Parizu predlagale, naj bi petrolejske države določile garantirano najnižjo ceno petroleju, da hi bile tako zaščitene investicije za odkrivanje in izkoriščanje novih energetskih virov, kakor so premog, razni plini, atomska energija in sončna energija.
Kissinger je poudaril, da bodo petrolejske države morale določiti tako garantirano ceno petroleju za daljšo dobo, sicer se bodo morda že v bližnji bodočnosti znašle pred dejstvom, da bodo zaradi odkritja novih energetskih virov morale same močno znižati petrolejsko ceno, če bodo hotele tekmovati s temi novimi energetskimi viri. Razvoj novih energetskih virov bo namreč zmanjšal povpraševanje po petroleju, kar ho povzročilo padec petrolejske cene.
,,Cenen uvoženi petrolej pa bo potem lahko spravil v nevarnost investicije za
nadaljnjo raziskovanje novih energetskih virov,“ je pojasnjeval Kissinger'. „Tako prihajamo do paradoksa, da moramo za zaščito lastnih raziskovanj novih energetskih virov ohranjevati določeno ceno nad uvoženim petrolejem, da ne bo cenejši od domače petrolejske proizvodnje, kar bi nam znižalo dohodke od petrolejskih davkov in s tem višino investicij za nove energetske vire.“
Prihodnja konferenca industrijskih in petrolejskih držav pa naj bi slonela na petih načelih, menijo ZDA:
1.	Skupna akcija glede kopičenja velikih finančnih previškov petrolejskih držav;
2.	Preusmeritev investicijske politike, da bi preprečili, da bi bistveni sektorji gospodarstev industrijskih držav padli pod tujo kontrolo;
3.	Pomoč petrolej sivim državam razviti nove industrije;
4.	Pomoč revnim državam, katerih gospodarstva so bila uničena zaradi 400 odstotnega zvišanja petrolejskih cen;
5.	Zagotovitev vira energetskih dobav potrošniškim državam.
Kissinger je tudi objavil, da bodo ZDA in ostale industrijske države že v dobrih dveh letih, najkasneje pa med 1977 in 1980, povsem neodvisne od zunanjih energetskih potencial. „Takrat se lahko zgodi, če cena petroleju ne ho zaščitena, da se bodo petrolejske države znašle, kljub svojemu finančnemu bogastvu, v veliki gospodarski stiski. Tekma za nova tržišča, kamor naj bi prodajale svoj petrolej, bo med njimi vedno večja, njihovo izkoriščanje petroleja v politične svrhe pa bo skoro povsem onemogočeno,“ je Kissinger zaključil svoje odkrito in brez ovinkov razmišljanje na časnikarski konferenci v Washing-tonu.
Turčija in Arabci
NOVI ZAPLETI V VZHODNEM SREDOZEMLJU
ZDA so Turčiji, ker se trenutno noče sporazumeti z Grčijo zaradi Cipra, ukinile nadaljnje dobave orožja. Turška vlada je protestirala v Washingtonu ter je Kissinger obžaloval zadevni sklep ameriškega kongresa, toda ukinitve dobav orožja zaenkrat ni mogel preprečiti. Kissinger meni, da sklep kongresa ni bil primeren v tem trenutku.
Ameriška obveščevalna služba je namreč ugotovila, da se je turška vlada začela ozirati p,o arabskih petrolejskih državah, kjer naj bi dobila denar za nakup novega orožja, če bo to dosegla, potem opazovalci menijo, da bo prišlo do novih dramatskih zapletov v vzhodnem Sredozemlju, kjer je bila Turčija tradicionalna vmesna država med komunistično ZSSR in svobodnemu svetu danes prav tako sovražnim arabskim svetom.
Tesnejši turško-arabski odnosi bi v
slučaju nove vojne na Bližnjem vzhodu pomenili nevaren položaj v vzhodnem Sredozemlju.
Turčija je že v oktobrski vojni leta 1973 med Izraelom in Arabci dovolila Moskvi, da so njena letala smela letati čez turško ozemlje v Sirijo, dasi tega ni storila javno, če bo izboljšala svoje odnose z Arabci, se Ankara ne bo čutila nikjer vezano, da ne bi sovjetom dovolila odkritega pošiljanja orožja Arabcem čez svoje ozemlje ali svoj zračni prostor.
Med arabskimi državami, s katerimi si Turčija zadnje tedne najbolj izboljšuje odnose, sta Irak in Libija. Ti sta arabski državi, najbolj sovražni zahodnim silam, predvsem ZDA. Turčija je iz Libije dobila velike količine vojaškega materijala, ko je lanskega julija vdrla na otok Ciper.
Nedavno pa se je za vojaške po-
Mednai'odiii teden
NEKAJ DNI po Gromikovi izjavi v Kairu, da je Brežnjev bolan, je sovjetska uradna agencija Tass objavila, da se je Brežnjev že pozdravil in da bo osebno sprejel britanskega predsednika Wilsona, ki bo ta teden obiskal Moskvo. Nadalje je bilo v Moskvi objavljeno, da bo Brežnjev letošnje poletje obiskal Italijo. Opazovalci še vedno dvomijo v bolezen Brežnjeva in ji pripisujejo diplomatsko ozadje v zvezi z razvojem na Bližnjem vzhodu, kamor je raje poslal Gromikova, ker Moskva ni bila sigurna izida razgovorovo z nezanesljivim egipčanskim predsednikom Sadatom.
AMERIŠKEGA DEMOKRATSKEGA KANDIDATA, 62-letnega senatorja Henryja Jacksona za predsedniške volitve leta 1976, je sovjetska agencija Tass napadla, da je „orodje zionistov in reakcije na splošno“. Ta sovjetski napad je najboljše Jacksonovo spričevalo-
V LIMI je stopila v stavko perujska policija z zahtevo po večjih plačah. Policaji v Limi so doslej imeli 175 dolar-iev mesečne plače (7000 perujskih solov). Stavko so izkoristili vladi nasprotni elementi in obenem z navadnimi kriminalci uprizorili v središču Lime silovite izgrede in ropanje trgovin. V nerede je posegla vojska s tanki in drugim orožjem ter je bilo po dveh dneh spopadov po uradnih podatkih nad 100 smrtnih žrtev, več sto ranjenih, aretiranih pa nad 1500 oseb. S proglasitvijo obsednega stanja je vlada trenutno vzpostavila mir' v Limi.
ABESINSKA VOJSKA je s tanki in drugim vojnim materialom krvavo zadušila gverilo v Asmari, glavnem mestu Eritreje, ki da se bori za odcepitev od Abesinije. Ni pa mogla zadušiti vsega gverilskega delovanja ter so gverilci pred dnevi pognali v zrak enega glavnih mostov na edini cesti, ki vodi iz eritrejskega pristanišča Assab v Addis Abebo. Trenutno je tako abesinska vojska ostala odrezana od nadaljnjih dobav goriva za svoje tanke, letala in druga prevozna sredstva ter je zato
šiljke v Turčijo začela zanimati tudi Francija, ki vzdržuje tudi z Arabci dobre odnose. Turčija se zlasti zanima za francolska lovska letala Mirage. Poleg Francije je v oboroževanje Turčije, še izpred grško-turške krize zaradi Cipra, zapletena tudi Zahodna Nemčija, ki je pogodbeno obvezana zgraditi in izročiti Turčiji dve najmodernejši podmornici ter je morala in je tudi že poslala svoje strokovnjake v Turčijo’, kjer so pri Kolčuku v Marmorskem morju začeli graditi podmornice v tamkajšnjih turških ladjedelnicah.
Razvoj položaja v vzhodnem Sredozemlju neposredno vpliva na vse države Bližnjega vzhoda, pa tudi na ves balkanski polotok in tako posredno na razvoj v komunistični Jugoslaviji. Za vse to področje sta zainteresirani tudi ZDA in ZSSR.
„Ali dokler smo na svetu, moramo ne gre naprej, gre nazaj. Stoječa voda
Iz življenja in
V	zadnji številki smo v teh vrstah omenili, da kljub navideznemu miru gverilsko delovanje še vedno ni zatrto. Našteli smo tedaj delo varnostnih organov, da bi prišli na sled prevratnim mrežam, kar se jim v večjih primerih posreči. Tedaj omenjenemu uspehu v Cordobi, bi sedaj mogli dodati še odkritje druge večje mreže v provinci Buenos Aires, in ponovno ofenzivo proti gverili v Cordobi, kjer je tudi bilo zaprtih devet članov ekstremistične organizacije.
Da vlada smatra gverilo še vedno kot eno izmed perečih vprašanj in nevarnosti, se je. pokazalo preteklo nedeljo, ko ie v Provinci Tucuman stopila v proti-gverilsko dejavnost tudi vojska. Na južnem predelu province so oddelki pete brigade infanterije zasedli ključne položaje in v naj strožji tajnosti skupaj z oddelki zvezne in provincijske policije pričeli raziskovanje predelov, kjer naj bi se nahajali gverilci.
Dejstvo, • da je v boj pr.oti gverili uradno stopila tudi vojska, pa je treba nekoliko razložiti. Uradno namreč doslej oborožene sile niso bile udinjene v protigverilsko delovanje. To je bilo od nastopa peronistične vlade prepuščeno policiji, najsibo zvezni ali provincijskim. Večkrat so najvišji vojaški krogi zatrjevali, da so pripravljeni vsak čas pasti na prevratneže, a da morajo biti v to poklicani s strani samega predsednika (gospe predsednice, po Peronovi smrti), ki je po ustavi tudi glavni poveljnik oboroženih sil. * V
z zračno aktivnostjo proti gverili povsem prenehala.
JAPONSKI FIZIK Kiyoshi Niu je v laboratoriju na univerzi v. Nagoyi odkril nov elementarni delček, ki je težji in ima daljše življenje kakor kateri koli elementarni delček, ki je bil doslej pd-krit. Novi elementarni delček živi eno desetinko biljoninke sekunde, predno začne razpadati. Lanskega novembra so na Starifordski univerzi v Palo Santo v Kaliforniji odkrili drug tak’ elefneh1 tarni delček, ki pa je imel krajše življenje. Novi elementarni delček, ki ga je okril Kiyoshi Niu, nakazuje fizikom smer k viru energije, ki bo 1000-krat večja od atomske.
V	ŠVICARSKEM KANTONU ZUE-RICH so nekateri zdravniki zbrali dovolj podpisom, da bodo lahko zahtevali pleoiscit glede uzakonitve evtanazije, to je prepustitve neozdravljivega bolnika smrti. Evtanazija je dejansko umor bolnika, najsi bo pod kakršno koli pretvezo. Doslej še v nobeni državi na svetu ta umor ni uzakonjen, nasproti splavu, ki je umor nerojenega otroka, ki pa je uzakonjen med drugimi državami na žalost tudi v komunistični Sloveniji.
Slovenci smo nevarni . . .
PARTIJSKEMU REŽIMU V SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI
Že novembra lanskega leta se je v poučenih slovenskih krogih v ZDA izvedelo, da namerava Severnoameriška Informativna Agencija (United States Information Agency), ki vodi radijsko oddajo Glas Amerike (The Voice of America) 1. februarja letos „iz gospodarskih razlogov“ ukiniti oddaje v slovenščini.
Novica je mobilizirala slovensko zavedne rojake v ZDA in po vsem svobodnem svetu, da bi ta boju za slovensko svobodo škodljiv načrt preprečili.
Zato je član Narodnega odbora za Slovenijo Jože Melaher iz Clevelanda takoj stopil v stik s senatorjem Frankom Lauschetom, mu predočil položaj in ga
zaprpsil za njegovo intervencijo, da bi slovensko radijsko oddajo rešil, če je le mogoče.
V vlogah na Severnoameriško Informativno Agencijo, da ne bi ukinila slovenske radijske oddaje Glasa Amerike, so bili podani naslednji razlogi, ki utemeljujejo neprimernost ukinitve slovenske oddaje;
1.Oddaje Glasa Amerike v Jugoslavijo bi skrčile program na izključno srbsko-hrvaško uro.
2.	Ameriški davkoplačevalci podpirajo delovanje Glasa Amerike in Radija Svobodna Evropa. Oba skupaj tedensko oddajata:
64 ur 40 minut v Bolgarijo . 152 ur 45 minut v češkoslovaško 149 ur 40 minut v Madžarsko ..
145 ur na Poljsko ..............
100 ur 35 minut v Romunijo ..
a samo
10 ur 30 minut v Jugoslavijo . 3
3.	Po ukinitvi slovenske oddaje bi Glas Amerike oddajal samo eno uro dnevno v Jugoslavijo in to samo v srbohrvaščini. Ukinitev 3 ur 30 minut tedenske slovenske oddaje ne more imeti finančnega ozadja. Za severnoameriško zunanjo politiko pa Jugoslavija ne more
(Glas Amerike —		10 ur 30 minut)
( „		14 ur)
( „	>>	17 ur 30 minut)
( „		14 ur)
( „	. » —	10 ur 30 minut)
(se pravi: samo Glas Amerike —
7 ur v srbohrvaščini in 3 ure 30 minut v slovenščini. Radio Free Eu-rope je svoje oddaje, v Jugoslavijo ukinilo že nekaj let nazaj).
biti manj važna, kakor katera koli druga vzhodnoevropska država. Prav v tem trenutku igra važno vlogo v sklopu ravnotežja med Vzhodom in Zahodom v Evropi in v Sredozemlju. Ko pa bo s politične pozornice izginil še diktator Tito, bodo oddaje Glasa Amerike v Ju-
goslavijo postale še vežnejše.
4.	Oddaje Glaisa Amerike v slovenščini so močno priljubljene, kar dokazujejo številna pisma poslušalcev, ki jih radijska postaja dobiva. V minulih' šestih letih je dobila več pisem od skromne slovenske oddaje, kakor od poslušalcev mnogo daljših srbohrvatskih oddaj; v razmerju prebivalstva pa sploh mnogo več- kakor iz katerega koli drugega od komunistov kontroliranega področja.
5.	Slovenija, najzahodnejša republika v Jugoslaviji, je gospodarsko in družbeno najbolj razviti del te večnarodne države. Slovenci imajo v Jugoslaviji mnogo večji vpliv kakor bi jim ga po njihovem številu v primeri z drugimi narodi v državi zunanji opazovalci prisodili.
6.	Načrt ukiniti slovensko oddajo in ohraniti samo srbohrvatsko spominja Slovence doma in y zdomstvu na sedanji in pretekli centralistični ustroj režimov, škoduje vplivu ZDA v Jugoslaviji in bi ga bilo možno smatrati za spremembo severnoameriške politike do Jugoslavije. Oddaje Glasa Amerike v Jugoslavijo naj ne bi bile v jezikovnem pogledu različne od oddaj v češkoslovaški, kjer so v obeh jezikih.
7.	ZSSR, ki vzdržuje svoje radijske oddaje v Jugoslavijo v srbohrvaščini, slovenščini in macedonščini, bo propagandno nadkrilila ZDA, če bo Glas Amerike skrčil svoje oddaje v Jugoslavijo samo na praktično en jezik.
8.	Zaradi naraščajočega pritiska Moskve na Jugoslavijo in možnosti sov-
jetske intervencije po Titovi smrti, bo ukinitev slovenske oddaje lahko smatrati kot prvi korak ZDA, da nameravajo Jugoslavijo prepustiti njeni usodi. Nič ne more biti bolj opogumljajoče za pro-sovjetske elemente v Jugoslaviji.
9.	Razlika med slovenščino in srbohrvaščino je podobna razliki med poljščino in ruščino. Glas Amerike ne sme pripomoči že obstoječi jezikovni diskriminaciji v Jugoslaviji in nekako priznati srbohrvaščino za edini jezik v tej državi. Glas Amerike je slovenščino vključil v svoj program pred 30 leti kot nujen element propagande svobodnega sveta na ta strateški prostor ,ob severnem Jadranu. To je tudi razlog, da tudi druge 'velike države oddajajo v slovenščini.
10.	Ukinitev slovenske oddaje Glasa Amerike je tudi v direktnem nasprotju z nedavnim zanimanjem Severnoameriške Informativne Agencije, ki ga je pokazala za Slovenijo, ko je pred dvema letoma v Ljubljani, glavnem mestu Slovenije, ustanovila svoj Kulturni center. Domačini so to dejanje sprejeli z izrednim zadovoljstvom ter je vedno polnoštevilno obiskovan, kar dokazuje posebno zanimanje za informacije iz svobodnega, posebej iz severnoameriškega sveta.
11.	Če bi bilo zaradi ,,finančnih razlogov“ resnično treba ukrepati, potem bi bilo primerno skrajšati oddajni čas za celotno jugoslovansko oddajo, ne pa ukiniti samo slovensko oddajo. Prestiž Gla.sa Amerike in ZDA bi ’ tako manj
napredovati. Pregovor pravi; kdor se brzo usmradi “
Janez Trdina
Janja v Argentini
Da je sedaj gospa predsednica vpo- • klicala vojsko v protigverilsko delovanje, te pač treba razlagati bolj s političnega kot z vojaškega vidika. Opazovalci so omenili ob tej priliki, da je bila vojska v to delo vpoklicana v trenutku, ko so policijske sile z velikim uspehom razdirale prevratne mreže in gnezda. In razen če je vlada imela tajne informacije o zbiranju gverilcev v severni provinci, ni najti razloga za izreden poseg vojske v to delo.
Istočasno ko so v nedeljo 9. oddelki pete brigade infanterije zasedali položaje v južnih predelih Tucumana, je bilo objavljeno troje izjav, in sicer Tajništva za obveščanje pri predsedništvu države, in dvoje izjav generala Vilasa, poveljnika pete brigade. Vsi trije komunikeji zatrjujejo da prevratne manjšine skuša-io izmaličiti voljo ljudstva, ki je bila izražena na volitvah leta 1973. Oborožene sile, katerih namen je braniti državo in njene ustanove, so zato stopile v boj, da preprečijo ekstremističnim manjšinam povzročanje kaosa za dosego oblasti.
Za tem vstopom vojske je lahko videti, poleg praktičnega boja proti gverili, tudi institucionalna zaslomba vladi, ki s'a prav v teh dneh spoprijema s težkimi gospodarskimi in socialnimi problemi. Ta zaslomba s strani vojske je toliko bolj važna, ker nikdar ne manjka govoric o nezadovoljstvu prav v vrstah oboroženih sil.
KOMUNISTI ZGUBLJAJO GLAVO (nad.’ s 1. str.)
vsakdan“. Ta vsakdan torej zahteva ljudi, ki ne verujejo, z drugo besedo, verujoči ljudje niso sposobni tvorno živeti in delovati v tem vsakdanu. Ko bi v duhu ustavnih načel prodrlo v mišljenje vsakega našega človeka prepričanje, da verska pripadnost samoupravnemu socializmu ni škodljiva, bi bilo najbrž konec trditvam, da pomeni „poraz za šolo“, če po dvanajstih letih šolanja prihajajo iz razredov ljudje, ki „še niso razčistili s svojim svetovnim nazorom“.
Kakorkoli že obračamo pisanje Ljubljanskega dnevnika, se ne moremo izogniti dejstvu, da krši nekatera ustavna določila, če je časnikar po svoje prikrojili razpravljanje in sklepe seje občinske konference ZKS Ljubljana-Bežigrad, potem je konferenca dolžna od časnika zahtevati popravek, če pa je konferenca v resnici zahtevala, naj se „nemudoma izdela spisek verskih .aktivistov* “ (in drugo, kar sodi zraven), potem, menimo, smemo pričakovati javno pojasnilo, kako bo organ ZKS to spravil v sklad z Ustavo SRS.
trpel. Z ukinitvijo slovenske oddaje se „finance“ ustanove ne bodo opomogle, saj so pri tej oddaji zaposlene le tri osebe.
12.	Nad 350.000 slovenskih ameriških državljanov smatra slovenske oddaje Glasa Amerike za važno necenzurirano zvezo med ZDA in svobodnim svetom ter njihovo nesvobodno domovino Slovenijo. V zunanjepolitičnem propagandnem pogledu ne vidijo primernega nadomestila za slovenske oddaje Glasa Amerike.
Tako vloge, ki so bile oddane na Severnoameriško Informativno Agencijo.
Senator Frank Lausche je s svoje strani razposlal vrsto vlog in pisem na pristojna mesta, da bi rešil slovensko oddajo Glasa' Amerike, članu Narodnega odbora za Slovenijo Jožetu Mela-herju je na njegovo pismo v zvezi s tem problemom 14. januarja takole odgovoril :
Dragi g. Melaher!
Dobil sem Vaše pismo z dne 8. januarja t. I., v katerem izražate svoje globoko prepričanje, da je v interesu ZDA in Jugoslavije, da slovenska oddaja Glasa Amerike ne bi bila, ukinjena. Strinjam se z Vami, kakor je razvidno iz korakov, ki sem jih storil in kakor so popisani v naslednjih priloženih dokumentih, ki sem jih poslal:
1.	Predsedniku ZDA Fordu;
2.	Zunanjemu ministra Kissingerju;
3.	Senatorju Johnu Pastoreju, predsedniku Senatnega odbora za do-

LJUBLJANA — V Mestnem gledališču su 15. januarja vprizorili krstno predstavo Hiengove ,,melodrame“ „Izgubljeni sin“, ki pa od svetopisemskega ima samo naslov, drugače pa je z ironijo prikazan družinski „žanr“. V glavni vlogi je očeta igral Vladimir Skrbinšek, režiral je to novo slovensko d'do Mile Korun.
MARIBOR — Slikar Ivan čobal je pripravil v štajerski metropoli likovni dogodek s „poslovnim obeležjem“. V mariborskih knjigarnah je dal na ogled in prodajo mapo s 15 grafičnimi listi ter z enim unikatom v monotipiji ali akvarelu. Uvod v mapo je napisal kritik Janez Mesesnel. Mapo je natisnilo podjetje „Mariborski tisk“ v 200 izvodih, in to — brezplačno. Te oštevilčene izvode je umetnik tudi podpisal. Za od-dolžitev za brezplačen tisk pa bo čobal izdelal za časopisno podjetje 15 kv. metrov mozaika na novi zgradbi podjetja.
LJUBLJANA —- Mlada, nadarjena slovenska flavtistka Irena Grafenau-erjeva je privabila na koncertni večer Bachovih sonat za flavto in čembalo veliko obiskovalcev. Flavtistka, ki ji je stal ob strani izvrstni čembalist Michael Grands, je z veliko muzikalično zbranostjo odigrala vseh sedem conat.
LJUBLJANA — V ciklu „Ljubljanski umetniki Ljubljani“ so 20. januarja nastopali v dvorani Slovenske filharmonije violinist Tomaž Lorenz, klarinetist Alojz Zupan in pianist Pavel šivic. Umetniki so izvajali dela Hamiltona, Sutermeistra, Hačaturjana, šivica, Mar-tinuja in Bartoka.
NOVA GORICA — V Novi Gorici so na zasedanju „stanovanjske interesne skupnosti“ razpravljali o hudih problemih, ki groze novogoriškim hišam. Te hiše pa niso stare kakih sto let, ampak le dvajset, pa izredno naglo propadajo, ker jih nihče pravočasno ne popravlja. Tako so ugotovili, da bi morali popraviti okna posameznih hiš ter pločevinaste dele streh. Poleg tega pa so „električne in druge inštalacije hudo iztrošene“ (Delo 16. januarja). Za vsa ta najnujnejša popravila bi takoj potrebovali vsaj sedem milijonov dinarjev, ki pa jih na vedo kje dobiti. Ta stanovanja oziroma hiše so namreč v „družbenem sektorju“.
LJUBLJANA — Sredi januarja se je v Sloveniji precej razpasla gripa. Pravijo, da kljub vsemu ni zavzela prehudih razsežnosti. Vendar je bilo uradno bolnih za gripo 18. januarja v Slo-niji 16.000 ljudi. Ugotovili so, da prevladuje pri obolelih tip A-2, ki včasih preseneča z nenadnih množičnim obolevanjem. Tako so v sosednji Madžarski sporočili, da je samo v tednu od 12. do
deljevanje denarja Glasu Amerike;
■ 4. Senatorjem McClellanu, Mansfieldu, Hollingsu, Magnusonu, Eagletonu, Hruški, Fongu, Brooke ju in Cot-tonu, članom Pastorejega odbora;
5.	Poslancu Wayneju P. Haysu, predsedniku Poslanskega odbora za dodeljevanje denarja Glasu Amerike.
Osebno sem govoril z Jamesom Keou-ghom, ravnateljem Severnoameriške Informacijske Agencije in s senatorjem Hruško in Pastorejem.
Odgovore na moja pismo sem dobil od senatorjev Johna L. McClellana, Johna O. Pastoreja, Edwarda M. Brooke/a in Romana L. Hmške ter od poslanci Wayne ja P. Haysa (kopije v prilogi).
. . .Posvetil sem veliko časa in naporov za stvar in močno obžalujem, da nisem uspel. Iz mojega pisma vidite, da sem se osebno ponudil pričati pred Senatnim in Poslanskim odborom za slovensko oddajo..........: . .'...................
. . .Povedali so mi, da mi bodo ob določanju proračuna za prihodnje leto dali to možnost.
Zagotavljam Vam, da bom zastavil vse svoje sile za dosega obnovitve slovenske oddaje.
Vaš
Frank J. Lausche
Ker je bil razlog za ukinitev slovenske oddaje Glasa Amerike — finance — na prvi pogled slehernemu mislečemu človeku neverjeten, je bilo treba poiskati dejansko ozadje tega protislovenskega nastopa v ZDA.
Kolikor je bilo možno ugotoviti, je predlog za ukinitev slovenske radijske oddaje Glasa Amerike prišel iz severno-
18.	januarja zbolelo kar milijon oseb za to vrsto gripe.
MARIBOR — Pred časom sta se Tovarna avtomobilov Maribor in Podjetje za izdelavo železniških voz „Boris Kidrič“ združili v eno podjetje. Toda kmalu po združitvi je prišlo do hudih problemov med obema vejama, ki morejo voditi v razdružitev. S temi problemi se je 18. januarja bavila mariborska občina, ki je zahtevala, naj „komunisti v obeh podjetjih pripravijo do konca februarja predloge, kako premostiti težave... “
LJUBLJANA — Ljubljanska Opera je pripravila znani Puccinijevi enode-janski „Gianni Schicchi“ in „Plašč“. Obe deli sta zanimivi in sveži tudi še danes, vendar jih ljubljansko občinstvo ni sprejelo z bogve kakšnim zanimanjem, čeprav sta bili dobro pripravljeni. Nastopili so v njih mnogi že prej znani pevci: V „Plašču“ sta pela v glavnih vlogah Stane Koritnik in Zlata Ognja-novičeva, Schicchija je pel Drago čuden, v drugih vlogah — ki jih je kar precej — pa smo zasledili tudi Manjo Mlejnikovo in Tatjano Kraljevo. Deli je dirigiral Rado Simonitti.
LJUBLJANA — Elektronski računski center RSNZ je že uradno izračunal, da je bilo v Sloveniji lani mrtvih pri prometnih nesrečah 557 oseb, kar je precej manj kot leta 1973, ko je umrlo 701 oseb.
LJUBLJANA — Povprečna plača je Ih ni 'znašala v Sloveniji 2773 dinarjev, od tega v gospodarstvu 2709, v negospodarstvu pa 3115. Največji povprečni zaslužek je bil v rudarstvu: 3720 dinarjev, najnižji pa v tekstilni industriji: 2373 dinarjev. Po premogovnikih so v povprečnih plačah bile na drugem mestu družbene organizacije s 3618, nato zbornica s 3604, nafta s 3438, elektroindustrija s 3421, znanost s 3346, šolstvo s 3275. Niso pa povedali najvišje in najnižje plače...
JESENICE -— Slovenske železarne so lani izdelale 767.989 ton jekla, kar je za 72.500 ton več kot leta 1973. Surovega železa pa so izdelali za 9 odstotkov več kot leta 1973: 206.615 ton. Nekaj te proizvodnje so tudi izvozili in sicer za 52 milijonov dolarjev, od tega na „konvertibilno področje“ (Zahod) 72 odstotkov, ostanek pa na Vzhod. Ta izvoz je znašal 107.000 ton, kar je bilo za 20% manj kot leta 1973, ker pa so se cene dvignile, se je vrednost izvoza zvišala kar za 32%.
Umrli so od 9. 1- do 19. 1. 1975:
LJUBLJANA — Rudolf Strgar, up, Roman Zebre; Ana Ketišič r. Gale, 86; Pavel Ravnik, 79; Vinko Kraševec, up. Državne založbe; Anica Mencinger r.
ameriškega poslaništva v Beogradu, v ZDA pa se je prav takrat mudil sedanji predsednik slovenske komunistične vlade Martinc. Zveze med enim in drugim ni težko najti.
Zaradi direktnega stika s svobodnim zahodnim svetom, ki mu je Slovenija vsled svoje zemljepisne lege najbolj izpostavljena, skuša biti jugoslovanska partijska kontrola prav na tem ozemlju najbolj čuječa in zatirajoča. Sedanji slovenski partijski eldpi na vladi v Ljubljani je prvo komunistični režim nad Slovenijo, zatem jugoslovanska partijska centrala v Beogradu, medtem ko ji za slovenski narod kot tak ne gre. Zato je šla tako daleč, da je preko federalne vlade z zahtevo na ameriškem veleposlaništvu v Beogradu dosegla, da je leto, predlagalo v Washington ukinitev slovenske radijske oddaje Glasa Amerike. Sedanji slovenski partijski vladni predsednik Martinc pa je še opravil svoje, ko se je mudil na obisku v ZDA, da je podprl predlog iz Beograda in prekinil radijsko zvezo svobodnega sveta s Slovenijo.
Srbohrvaške oddaje Glasa Amerike se bodo lahko mirno nadaljevale, ker proti njim nista nastopili ne zagrebška ne beograjska partijska vlada. Tako prihajamo do zaključka, da je jugoslovanskemu komunističnemu režimu v celoti, posebej pa ljubljanski odn. slovenski partiji prav slovenski narod najbolj nevaren od vseh ostalih južnoslovanskih narodov v jugoslovanski državni skupnosti.
Še en madež več na s krvjo omadeževani zgodovini slovenske komunis-stične partije v njenem boju proti svobodnemu slovenstvu.
SLOVENCI
V ARGENTINI
IVAN RODE — 60-LETNIK
V ponedeljek 10. februarja je slavil šestdeseto obletnico v vsej skupnosti znani pevec in nadvse požrtvovalni delavec naše slovenske stvari v Argentini, Ivan Rode. Jubilant je bil rojen prid šestimi desetletji v Ihanu pri Kamniku. Ni mu bilo življenje lahko že od vsega početka, saj mu je prva svetovna vojna pobrala očeta, in se je družina, zbia^.a okoli matere, morala sama prebijati pet skozi težave.
Mali Ivan je že zgodaj pokazal veselo naravo in pripravljenost za delo, tudi za lavno delo. Od mladih nog se je udeleževal pri Orlu sodeloval pri fantovskih odsekih, bil nadvse aktiven prosvetnem društvu, ter izstopa ^ > igralec in zlasti pevec.
Kakor je prva vojna težko prizadela družino, tako jo je tudi druga vojna ter komunistična revolucija v Sloveniji ud-rila in razbila. Kot odločen svobodoljub in narodnjak se je Ivan Rode opredeli za pravo stvar in tako smo ga v del
med gorenjskimi domobranci. Z njim
se ie boril, z njimi bil vrnjen iz Vetrinja, a se med potjo na morišče čudežno res.., ter po dobi skrivanja znova ušel v Avstrijo. * V


ratnik; Franc Palčar; Frančiška Po-ačar, up. učiteljica, 87; Francka Pavlic, p.; Anton Lenarčič; Josipina Bregar, 'rane Košenina, up. klep. mojster; le-azija Gostiša, 83; Jože Pavlin; Jakob Ireigoj, poštni up., 79; Franjo Lan, 0, solunski dobrovoljec; Valentin Per-ovšek, inž. agronom; Dragica Čretnik Koritnik; Marija Fortuna r. Snedle, 6; Mimi Ručigaj r. Zvezda; Mimi Ba rga r. Meden, 70; Jože Gradisar, klen. lojster v p.; inž. Lojze Grebenc, prof. radbene tehnične šole; s. Leandra legija Galič, Marijina sestra; Živojin uček, inž.; Ivan Capuder, up.; Franc epovš up. računovodja; Tilka Obersne Hafner; Anton Miklič; Miroslav lajs; Joža Benedik; Hedvika Konic r. lihelak; Franc Kmetič, salezijanski du-ovnik; Ivanka Komovec; Anton Leto-ja, up. žel. strojevodja; Katarina Sur-dak 96; Franjo Brenčič; Jože Benedik, imostojni inženir; Angela Jesenšek r. elarc; Milka Vovk r. Fon; Majda Turk Kovač; Matevž Dremelj, up., koroški ure c; Valentin Jelušič, 87, up.; Polde osronder; Frančiška Pogačar, up. učiL,
RAZNI KRAJI — Alojzij Senica, up., Laško; Lucija Poglajen r. Bevc, 92, Kranj; Janez Gorjanc, Prevalje; Albin Kurnik, up., Maribor; Gelči Pibernik,
vd.	Medic r. Cerovšak, Šoštanj; Leopol-dina Berlot r. Potokar, Litija;■ Marija Ditrich, up. učiteljica, Postojna; Anion Magovac, Krka pri Stični; Janko Škrajnar, slaščičar, Ljutomer; Anton Miklavčič, izseljenski duhovnik, 72, Spittal, Avstrija; Angelca Ilc, 73, Goriča vas; Franc Cof, 81, Dorfarje; Franc Satler, 82, up. župnik, Beltinci; Barbara Pou-liczek, 92, Dunaj; Frančiška Slatnar r. Jošt, Retnje; Avgust Zupan, posestnik, 66, Vransko; Ana Ivnik r. Hribar, Zagorje ob Savi; Rafael Matos, 75, Sostro; Antonija Bizjak r. Bricelj, D. M. v Polju, Matija Garbajs, Sostro; _ Mici Možina, 75, Vrhnika; Jože Češenj, up. knjigovodja, 81, Kranj; Frančiška Biček r. Novak, Črnomelj; Frančiška Že-rovnik r. Dobnikar, Dobrova; Franc Maselj, 72, Mošenik; Alojzija Kavčič r. Gruden, Kimškova mama, 83, Žiri; Janez Kramar, mesar, gostilničar _ in borec za sev. mejo, Dolenja vas; Alojzij Pesjak, 81, Kropa; Francka Turk, Branik; Alojz Logar, Jenetov ata, 74, Domžale; s. Marta Krečič, notredamska sestra, it. Bistrica; M. Serafina Žnidaršič, notredamska sestra, Struga; Henrik Zbil, Mokronog; Gizela Zavodnik r. Zupanec, Maribor; Leopold Brate, Maistrov borec, Kranj; Jože Arh, Črnivec; Ivanka Grilj r. Cvajner, 95, Celje; Ana Pezdirc, 86, Črnomelj; Jože Macele, 78, Bušinja vas; Mina Golob r. Šubic, Škofja Loka; Jože Marinko, 83, kmet ir. pisatelj, Mlače pri Poljčanah; Jože Konda, 72, Brusnice; Franc Peljhan, 81, Ajdovščina.
Rode je v taborišču pričel nanovo zasnovali svoje del,o- in ukrepe. Tu se je tudi poročil z gospo Ano iz zavedne Modrove družine iz Dola pri Ljubljani. Pa tudi v javnem življenju se je udejstvoval, tako pri petju, na odrskih deskah, kakor v organizacijah, kjer se je zlasti posvečal delu v Katoliški akciji.
Leta 1949 je prispel v Argentino. Tu si je po prvih težkih letih začel urejevati svoj dom v Lomas del Mirador. Pa tudi sedaj mu je Bog poslal težke preizkušnje, ki pa niso zlomile njegovega močnega duha. Pred leti mu je Bog k sebi poklical ženo gospo Ano, pa je tudi to prenesel mirno vdan v božjo voljo. Gotovo pa so mu v tolažbo hčerke in sin v krogu katerih praznuje svojo obletnico.
Težko bi našteli vse jubilantovo javno delo, saj je tolikšno in tako raznolično. Kot nekdaj še danes rad poje, pri naših mašah in ob raznih prilikah. Tudi pri našem pevskem zboru Gallus, katerega je bil eden najzvestejših in dolgoletnih članov. Tudi na odru ga radi vidimo, saj ima talent za igralsko nastopanje. Ne bi pa mogli preceniti deia, ki ga Ivan Rode opravi v sklopu odbora za Slovensko hišo. Gotovo gre prav njemu velika zasluga, da imamo Slovenci v Argentini središče, na katerega smo lahko ponosni. Pa tudi v K A je eden najbolj aktivnih članov, ki se nikdar ne brani prijeti za delo, pa naj bo tako ali drugačno. Po naravi in po zanosu idealist, je vedno pripravljen sodelovati pri vsaki dobri stvari v naši skupnosti. Javni delavec, ki bi ga kaj težko pogrešali.
Pa je tudi skromen. Saj nas je prosil, naj ob njegovem jubileju nič ne objavimo o tem. Dali smo mu obljubo, a tako, da mirno lahko napišemo te vrstice. Saj jih Ivan Rode zasluži. S tem naj se mu oddolžimo, ter mu skupaj 'z njegovimi prijatelji in znanci kličemo: Bog te živi! Še na mnoga leta!
SAN JUSTO
Pustna veselica
Pustna nedelja je privabila staro in mládo iz San Justa in bližnje in daljne okolice v „Naš dom“.
Prostorno dvorišče Doma je tokrat dobilo značaj Daljnega Zapada. Scenario je mojstrsko ustvaril g. Tone Oblak. Številni tipični mehikanski klobuki so plavali med občinstvom, da je človek dobil .vtis, da je resnično zašel v kow-boysko deželo.
Za uvod so nam mlad* zaigrali Je-rebičevo tragikomedijo The Far West Cowboy Watergate v režiji avtorja samega. Prizor je dosegel višek, ko je trubadur Carusito Mariachinsky pojoč prijahal na belem konju in nam še z odra zapel nekaj lepih mehikanskih pesmi. Medtem sheriff s svojim hrabrim policajem išče odposlanca zloglasnega razbojnika Dona Toro de Carnavaca, ob katerem imenu se kar prekrižajo. Po zmagi nad odposlancem, kjer je policaj Pastacintti pokazal svoje junaštvo skrit pod mizo, zagrešijo tudi številne kratice in med drugimi nevarnimi ugotovijo, da SPD pomeni: Slovenci Plešejo Dobro. Zato povabi igralce in občinstvo, da se sprosti od napetega teksta prizora ter se zaziblje pod zvoki priznanega orkestra „Duc in altum“ v tradicionalni pustni ples.
SLOVENCI PO SVETU
JOSEPH NEMANICH — UMRL
V zadnji številki našega lista smo objavili sporočilo, da je v četrtek 23. januarja umrl v Clevelandu, v Združenih Državah Joseph Nemanich, ena najmarkantnejših osebnosti v življenju slovenskih naseljencev v Severni Ameriki. Pokojni je bil dolga leta aktivni član Kranjsko slovenske katoliške jed-note, njen funkcijonar in štirikrat predsednik. Zato je razumljivo, da je njegova smrt težko prizadela celo tamkajšnjo slovensko skupnost.
Pokojni Joseph Nemanich je bil rojen 29. februarja 1908 v Soudahu, Minn,
„Ni ut ne strne biti slovenskega Primariaie
V „Danici“, glasilu hrvatskih frančiškanov v čikagu (štev. 41/1974), je Karlo Ilinic napisal članek „Hrvatslca svjetska politika“, v katerem našteva nekaj dejstev, s katerimi mora računati hrvatska politika. Eno izmed teh dejstev se glasi: „Da nema i ne smijc biti ni slovenskog ni cmogorskog Primorja“. (Da ni in ne sme biti niti slovenskega niti črnogorskega Primorja).
Ni to prvič, da nam „Danica“ in njeni pisci odrekajo slovensko Primorje in ga zahtevajo za Hrvatsko. Mi smo „Danici“ že tudi ponovno odgovorili, da to njeno pisanje ni pravično in ne krščansko in samo seje sovraštvo med dva bratska slo,vanska narpda.
Slovensko Primorje obstoja nad 1.400 let. Razne srednjeveške listine, zlasti pa ljudska štetja so dokaz, da obstoja strnjeno slovensko ozemlje — z izjemo tržaškega središča — od štivana do reke Dragonje v Istri in da ni bilo to ozemlje nikdar naseljeno po Hrvatih. Razen „Da- , niče“ in Iliniča tudi ne poznamo nob«* nega Hrvata, ki bi trdil, da ne obstoja Slovensko Primorje in da je treba to ozemlje, naseljeno s Slovenci, izročiti Hrvatom.
Če je g. Iliniču in urednikom „Danice“ do resnice naj obiščejo Koper, Piran, Izolo, Portorož, Sečovlje itd., pa bodo videli, kdo tam živi in kateri jezik se tam govori.
Trditev, da ne sme biti slovenskega Primorja je skrajno šovinistična in zelo podobna Hitlerjevi zahtevi, da je treba napraviti Gorenjsko in Spodnjo štajersko nemški. Zakaj ne bi smelo biti slovenskega Primorja? Ali nimajo Slovenci, ki tam živijo že skoraj poldrugo tisočletje, pravico živeti še naprej tam. Danes ie samo 40 km slovenske obale v Sloveniji, ostalih 40 km je zasedla Italija. In še teh ubogih 40 km, ki so naši in za nas nad vse dragoceni, zahteva g. Ilinic za Hrvatsko, ki ima okoli 1000 km svoje obale.
Tistim, ki bi morda rekli, da pišemo sovražno zoper Hrvate, povemo, da nis-smo tega nikdar storili. Vemo, da obstoja lepo razmerje med nami in Hrvati in tudi dobro vemo, da ogromna večina Hrvatov ne misli tako kot piše „Danica“. Ne moremo pa molčati, kadar nekdo sega po naši sveti zemlji.
Srn R
v družini 10 otrok. Že v mladih letih je izgubil očeta, ki je umrl kot glavni podpredsednik KSKJ. Takoj po preselitvi v Cleveland se je zaposlil pri American Telegraph and Telephone Company, pri kateri je napredoval do mcista nadzornika „Data Processing Staff“ v računovodskem oddelku glavne pisarne v Clevelandu.
Kaj resno se je pokojni začel udejstvovati tako; v krajevnem KSKJ, kot v zveznem odboru, pri katerem je bil že leta 1946 izvoljen za 1. podpredsednika. Na 25. glavni konvenciji KSKJ 1962, pa je bil prvič izvoljen za predsednika glavnega odbora. Na isto mesto je bil potrjen prav tako tudi na na slednjih konvencijah in sicer leta 1966, 1970 in 1974. Tako je letos 1. 'januarja nastopil že svojo četrto predsedniško dobo. To pa mu je 23. januarja prekinila smrt, ki je podelila zaslužen pokoj nadvse delavnemu in požrtvovalnemu Slovencu.
Pogreb je bil v ponedeljek 27. januarja. Ob 10. uri so bile opravljene molitve za rajne v pogrebnem zavodu, nato pa je bila ob 10.30 v cerkvi sv. Vida v Clevelandu koncelebrirana sv. maša. V pridigi se je od rajnega poslovil in prikazal njegov življenjski lik msgr. Louis Baznik. Pevci na koru so med sv. mašo občutno peli žalostinke in mašne pesmi v slovenskem in angleškem jeziku. Izredno veliko ljudi je spremilo pokojnega Jožefa Nemanicha k zadnjemu počitku na pokopališče vernih duš. Ob grobu so opravili molitve za mrtve msgr. Louis Baznik, msgr. Matija Butala, dr. Franc Blatnik in M. Simčič.
Težko je preceniti vse delo, ki ga je na oltarju narodne stvari daroval pokojni Jožef Nemanich. Njegovo požrtvo-vanje naj bo zgled, kako naj rojaki z idealizmom in vztrajnostjo delajo za slovenske ideale v izseljenstvu.
Žalujoči družini in vsem sorodnikom pa izražamo naše globoko sožalje.
Sovjetski industrijski vohuni
Zahodnonemška tajna policija je odkrila in uničila sovjetsko industrijsko vohunsko mrežo, razpredeno po Zahodni Nemčiji in uperjeno v glavnem proti IBM, severnoameriški elektronski računski industriji, ki ima v Zahodni Nemčiji svoje središče v Stuttgartu.
Zahodnonemška policija je aretirala devet vohunov. Bili so direktno podrejeni sovjetski KGB. kamor so pošiljali svoja poročila. Eden od devetih je bil uradnik IBM v Stuttgartu.
IBM zaposluje v Zahodni Nemčiji
24.000	ljudi. Vohunska skupina devetih, vključno uradnik IBM, je za svoje delo dobila od sovjetske KGB 272.000 nemških mark. Eden od vohunov je imel v trenutku aretacije pri sebi 86.000 mark.
Zahodnonemška policija je začela s preiskavami 22. decembra lanskega leta, ko je kontrola v IBM v Stuttgartu ugotovila, da sta dva „neznanca“ mikro-filmala priročnike za vzdrževanje elektronskih računalnikov v nekem industrijskem podjetju v Frankfurtu.
Na stanovanju vohunov je zahodnonemška policija našla najmodernejše sovjetske mini-kamere in drug obtežilni material in objavila, da vohunska skupina ni pošiljala nobenih državnih političnih tajnosti sovjetski KGB v Moskvo.
Goriška in Primorska
PAPEŠKO ODLIKOVANJE DR. HUMARJU
Zaslužni in nadvse delavni slovenski duhovnik z Goriškega, dr. Kazimir Humar je bil deležen izrednega odlikovanja. Pavel VI. ga je imenoval za častnega prelata, eno najvišjih cerkvenih odlikovanj.
Dr. Kazimir Humar, ki bo letos 28. februarja star 60 let, je stolni vikar v Gorici. Njegovo duhovniško in javno delo je izredno obširno saj se posveča vsestranskemu dušnemu pastirstvu; Duhovniška pot ga je vodila skozi Marijino družbo, Marijin vrtec in skavte. Bil je aktiven v osnovnošolskem in srednješolskem veroučnem poučevanju v Gorici. Na globoko je zaoral pri delu med slovensko mladino in med slovenskimi goričkimi izobraženci ter postal eden pobudnikov in graditeljev Katoliškega doma, ki je danes sedež vsega katoliškega prosvetnega dela na Goriškem. Bil je izvoljen tudi za predsednika Zveze slovenske katoliške prosvete, v katero so vključena številna prosvetna društva, organizacije in pevski zbori. Poglavje zase je njegovo bogato publicistično delo v listih, revijah, zbornikih in koledarjih. Tn prav tako važen je njegov delež pri vodstvu in upravi slovenskih katoliških ustanov in zavodov v Gorici, tako da ■elja za enega stebrov slovenskega javnega življenja na Goriškem. Prav tako so mu poverjene važne naloge pri različnih osrednjih škofijskih organih, ki odločajo o pastoralnem delu v nadškofiji.
Ob visokem in zasluženem odlikovanju se z goričkimi Slovenci veselimo tudi ri, in msgr. Kazimirju Humarju iskre-10 čestitamo.
vsepovsod
O d
OD ENA DO MILIJONA — Mary Drew iz Waterlooj.a, Iowa, ZDA je celih pet let pisala v prostem času in to iz same trme vsa števila od ena do milijon. Potipkala je 2.473 listov papirja in dobila stavo, ki jo je sklenila s svojim sinom Darylom. Daryl'je pred petimi leti prišel iz šole in rekel: „Učitelj je rekel, da ne more nihče prešteti od ene do milijona. Mary pa je bila drugega mnenja. Porabila je pet let, da jih je napisala, dobila stavo, sedaj pa potrebuje še nov pisalni stroj.
SINTETIČNI ANTIBIOTIK — Japonski profesor kemije Sumi Umezava je pridobil sintetični streptomicin, katerega doslej pridobivajo le s kulturami bakterij.. Dr. Umezava je dejal, da je pri izdelavi sintetičnega streptomicina mogo če nekoliko spremeniti njegovo strukturo in s tem odstraniti škodljive stranske učinke.
INFLACIJA V ČSSR — češkoslovaški finančni minister je izjavil, da je zahodna inflacija, do katere je prišlo zaradi podražitve surovin in energije, povišala življenske stroške v ČSSR za skoraj dve milijardi dolarjev. To je prva uradna izjava o inflaciji za železno zaveso, vendar je finančni minister ČSSR ni izrazil v odstotkih. Tako verjetno laže državljani prenašajo inflacijo, ko ne vedo, za koliko odstotkov so se podražili življenski stroški..'.
LE GRAM NA DAN — Saharin, kije do 500-krat slajši od sladkorja, je še vedno v ZDA na „črni listi“. Ameriška uprava za hrano in zdravila je podaljšala že pred leti uvedene omejitve za uporabo saharina. Raziskovalci '-o namreč pred kratkim predložili poročilo, v katerem pravijo, da ni mogoče dokazati neškodljivosti tega nadomestka :;a sladkor. Uprava je predlagala, naj strokovnjaki še natančneje preštudirajo za devo; vse do novega poročila pa ostanejo
v veljavi v ZDA dosedanje omejitve. O neškodljivosti saharina so začeli dvomiti v ZDA že leta 1907, ko so strokovni svetovalci obvestili predsednika Theo-dorja Roosewelta, da uživanje tega sladila, odkritega leta 1879, v količinah nad en gram dnevno more povzročiti motnje v prebavi. Junija 1972 je Upra\a za hrano in zdravila naročila študijo rezultatov enajstih raziskav saharina, ker so pri treh raziskavah našli sumljive bule v organizmih laboratorijskih živalih.
NA SVETU ŽIVI 14.100.000 JUDOV. Po zadnjih podatkih živi največ Jud iv v ZDA — 5-7 milijonov, na drugem mestu so Židje v Izraelu, kjer jih je 2,8 milijona. Nato pa pridejo Judje i« SZ, kjer jih je 2.680.000; v Franciji jih naj bi bilo 550.000, v Argentini 475.000, v Veliki Britaniji 410.000, Kanadi 305.000, v Brazilu 155.000 in v Južnoafriški republiki 118.800. Največje „židovsko mesto“ pa je New York; kjer jih je menda skoraj 2 milijona.
Po športnem svetu
Košarkarsko mednarodno tekmovanje, ki bi se moralo začeti pred dnevi v Cosquinu, je argentinska košarkarska zveza .odpovedala, ker je preklicalo svoj nastop več državnih reprezentanc.
Na 25. evropskem prvenstvu v ke-glanju na ledu, ki je bilo zaključeno
19.	januarja na Jesenicah, je zmagal Michael Retzel (ZRN), drugo mesto je zasedel Slovenec Miha Smolej z Jesenic, peto mesto je zasedel Blejčan Rebec, šesto pa Jeseničan Železnikar. Tekmovalo je 60 tekmovalcev iz Jugoslavije, Italije, ZRN, Švice in Francije.
V Kitzbuechlu je 19. januarja c slalomu zmagal Gros (Italija), pred Stenmarkom (švedska) in Di Chieso (Italija), na dobro 15. melsto pa se j>a
uvrstil 17-letni Tržičan B. Križaj, ki je spet dokazal, da spada med najboljše v slalomu. Kajti Križaj je nato teden kasneje zasedel osmo mesto v Saalba-chu. Tam je zmagal Avstrijec Hinter-seer. Na tem tekmovanju, ki je bilo precej težko, saj je bilo diskvalificiranih kar 66 tekmovalcev, so od najboljših manjkali le tekmovalci iz Italije in Šved Stenmark.
V Innsbrucku je Avstrijec Franz Klammer slavil že šesto zaporedno zmago v smuku v tekmovanjih za svetovni pokal. Tako je postavil nov rekord zaporednih zmag v teh tekmovanjih, ki ga je doslej imel Francoz Killy s petimi zaporednimi zmagami. Med 68. uvrščenimi tekmovalci se je Slovenec Koželj uvrstil na 56. mesto.
Z« dobro voljo
OD DOMA
šef je dejal enemu svojih uslužbencev: „Prav rad bi Vas nagradil za Vaše izjemno dobro delo. Kdaj mi boste dali kakšno priložnost za to?“
Med pralnimi praški.
Prvi: „Le zakaj nas imajo že toliko časa zaprte v skladiščih? Jaz bi šel že rad v trgovino!“
Drugi: „Nikamor ne pojdeš, dokler nam ne priznajo take cene, ki je ne zaslužimo!“
Zakaj ni v dvigalih sedežev?
Ker so nam v naslednjih petih letih zagotovljene redukcije toka, bodo v dvigala rajši montirali pograde.
Govornikom ne dajajte vode, da ne bodo govori še bolj vodeni!
F o svete
LETA 2000 bo Zahodni svet obljuden s starimi ljudmi ter bo imel več upokojencev, kakor mladine do 20 let starosti, ugotavljajo družboslovci. Upadanje rojstev v Zahodnem svetu je zaradi uživanja tablet proti spočetju tako veliko, da bodo vse zahodne države leta 2000 imele letno manj rojstev kakor smrti. Zaradi napredujoče medicinske znanosti pa se življenjska doba hitro daljša. Doslej je bil zastoj v naraščanju prebivalstva močan samo v tkim. socialističnih državah, se pravi v sovjetskem bloku, vključno v komunistični Jugoslaviji.
PETROLEJSKE DRŽAVE (13 po številu) so lansko leto imele na petroleju dobička 95 milijard dolarjev, štirikrat več kakor leta 1973. Od teh so 35 milijard potrošile za svoj uvoz, 60 milijard pa vložile v inozemstvu, in sicer: 20 milijard v ZDA, 21 milijard v banke v Evropi, 7.5 milijard v Angliji,
5.5	milijard kot posojila raznim svetovnim ustanovam, 3.5 milijard Svetovni banki in Mednarodnemu denarnemu skladu, samo 2.5 milijardi pa kot posojila razvijajočim se državam.
ZARADI NEENOTNOSTI pogledov na severnoameriški carinski zakon, po katerem so ZDA državam, ki izvažajo petrolej (Venezuela in Ekvador v latinski Ameriki) ukinile prost uvoz njihovih izdelkov v ZDA, ker si itak lahko pomagajo s svojimi petrodolarji je bil odpovedan marčevski sestanek zunanjih ministrov ameriških držav v Buenos Airesu, ki naj bi se ga udeležil tudi severnoameriški zun. minister K:ssinger.
OBVESTILA
NEDELJA, 23. februarja 1975:
Na Pristavi — Tombola.
NEDELJA 9. marca 1975:
V	Slovenskem domu v Carapachayu tombola.
DRUŠTVENI OGLASNIK Seja upravnega sveta ZS bo v petek,
28.	febr-, ob 20 v društvenih prostori]:. Občni zbor Zedinjene Slovenije bo; v
nedelj,o, 16. marca, po sv. maši v mali dvoran; Slovenske hiše.
Slovenski dan — največja slovenska prireditev — bo letos v Slovenski vasi na belo nedeljo.
V	nedeljo, 16. februarja ob 11.36 bo v Carapachayu maša za pok. Draga Vršiča.
mamk ubre
Editor responsable: Miloš Star»-. Director: Tone Mize rit
Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T. E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
c. ‘~i	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 577K
g 2 S ° s £?. o""	TARIFA REDUCID/ Concesión N? 38¿*.
Registro Nacional de la 'Propiedad Intelectual N® 2.233.341	
Naročnina	Svobodne Slovenije za 1. 1975
za Argentino $ 240.— (24.000), pri pošiljanju po pošti $ 250.—_ (25.000) ; ZDA in Kanada pri pošiljanju z avion-sko pošto 18 USA dol.; za Evropo 21 USA dol. Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 15 USA dol.
Talleres Graficois Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Buenos Aires. T. E. 33-7213.
JAVNI NOTAR
FRANCISCD RAUL CASCAMTE
isscribano Public©
Cangallo 1642 Buenos Air»~ Pta. baja, one. u
T.	E. 35-8827
I Prof. dj*. JUAN JESUS BEASNIK
M
specialist za ortopedijo in travmatologijo
sporoča NOVI NASLOV svojega konzultorija:
Marcelo T. de Alvear 1241, pta. baja ;
Capital Federal Tel. 41-4413 ’
■
Ordinira v torek in petek od 17 do 20. : Zahtevati določitev ure na privatni j telefon 628-4188.
SLOVENSKA PH ISTA V A
MONTE 1858, CASTELAR
TABLICE SO ŽE V PRODAJI PO $ 5—
TOKI BO L A
PRIDITE IN PODPRITE NAS! HVALEŽNI VAM BOMO
V NEDELJO, 23. FEBRUARJA 1975 OB 18
n * .a ... i	. ki jo napravi priznano
Prvi dobitek: MODERNA SPALNICA mizarsko Ppdjetj,e bivegro Drugi dobitek: OKRtlGEA MIZA s 4 stoli in potem še veliko tombol, einkvinov in kvatern	vabi odbor
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIRIIIIIIIIIIIBIIBItfIIIBBIIIIBIliailKIIIIBIflIBBIRIIIIIIIIIIRIBIlBIlKIBii

LUK/
RUTA 205 FTE. ESTACION TEL. 295-1197
AVDA. 25 de MAYO 136
ALMAFUERTE 3230 a 1 cuadra Municipalidad
EZEIZA
C. SPEGAZZINI SAN JUSTO
AVDA. PAVON/H. YRIGOYEN 8854/62 EOMAS DE TEL. 243-2291/3058 (Entre Boedo y Saeriz) ZAMORA
Opozarjamo, da imamo v Lomas de Zamora, v našem novam velikem lokalu, vedno na razpolago najfinejše p.o-hištvo.
VAŽNO!	ZELO VAŽNO OBVESTILO!
^	Od 1. januarja 1975 so uradne ure v pisarni
©	«"!
fc ' KREDITNE ZADRUGE „S. E. O. G. A.“ r. o. z, >
>&	¡s<
Bme. Mitre 97 — Ramos Mejia — 658-6574
^ OB PONEDELJKIH, SREDAH IN PETKIH od 15 do 19	©
VAŽNO! ZELO VAŽNO! POVEJTE TO ŠE DRUGIM!
(A
Ludvik Puš:	1	(6)
NA DOLGO POT
Končno se je okrog polnoči po sedem urni vožnji vlak ustavil na postaji v Kranju. Vsi naj izstopijo, ker vlak ne pojde dalje. Črna noč je vladala brez razsvetljave nad celotnim postajnim prostorom, da človek ni nič videl, kam stopi. Duhovnik, potni drug moje žene, ki je ves čas sedel poleg, nje in vse skupaj tolažil, kadar je strah prikipel čez rob, si je pri izstopu iz vagona zlomil nogo, ker je nesrečno stopil in padel. Dobro, da so lokalni domobranci poskrbeli za prvo pomoč in mu pomagali iz velike stiske. O, ti domobranci! Kako jih je moja žena hvaležno popisala in nikdar ni mogla, pozabiti njihove ljubeznive priročnosti, ko je bila sila. na j večja. In pa Peli in Anica! Anica je bila kolegij-ca Feli na mojem oddelku. Ko sta jo v vlaku zagledali, sta se odločili, da jo bosta vzeli v svojo skrb in varstvo in sta to nalogo vestno izpolnili. Naročili sta ji, naj v postajnem poslopju počaka, da bosta, oni dve vse uredili, kam pojdejo čez noč in kdo bo skrbel za prtljago. Spet so bili domobranci, ki so oskrbeli prenos prtljage na kraj prenočišča, ki je mogel edino biti — vojaška baraka.
Kmalu sta se oni dve vrnili in sredi noči so se vse tri odpravile po nerazsvetljenih potih skozi mesto. Ponosni Kranj na pečini nad Savo je bil zavit v črno temo, tako gosto in neprodirno, da ni bilo videti niti korake predse. Polne
ceste ljudi je bilo le slišati, ko so se pogovarjali, videti nič. Ob robu mesta so bili Nemci zgradili obširen „Barakenlager“ za svoje vojaštvo. Sedaj je bil prazen zaradi umika nemške vojske in je zelo prav prišel množicam beguncev, da so v njem prebili noč in se vsaj za silo odpočili od napornih pohodov. V eni teh barak sta s pomočjo lokalnih domobrancev našle prostor za vse tri: vojaške slamnjače kar na tleh, brez rjuh in odej. Na eno teh se je ulegla moja žena, vsa izčrpana od bliskovitih dogodkov dneva in naporne poti.
Ko je položila svojo glavo na slamnato zglavje, je začutila, da je pod blazino nekaj zelo trdega. Ko je pogledala pod zglavje, je tiho poklicala gdč. Feli naj še ona pogleda. Dvignile so blazino in zagledale kupček kot gosja jajca debelih ročnih granat. Poklicali so nemškega vojaka, ki se je opravičil, češ, da jih je nekdo pozabil. Pobral jih je in varno odnesel.
Utrujena je naslednje jutro samo želela čimprej znebiti se skrbi, ali bo njenega moža mogoče najti med to ogromno množico. Prosila je obe spremljevalki, naj hi se takoj odpravili proti hotelu „Jelen“, kjer je največ verjetnosti, da me najdejo. Feli me je — kot že rečeno — res zagledala v bližini hotela in mi sporočila čudovito novico. Snidenje je bilo potem, kakor da hi bila ločena že zelo dolgo časa.
Noetova barka
Tistega dne popoldne sva se ■— od tu dalje sva na dolgi poti dva —- napotila v Hrastje, kjer je imel svojo kmetijo in domačijo dolgoletni bivši državni poslanec in nazadnje senator Janez Brodar. Vedel sem, da bo moral begunsko pot tudi on nastopiti, saj je bilo znano, kako so komunistični terenci oprezovali za njim in se jim je moral že davno pred zaključkom vojne skriti.. Sicer hi ga bila utegnila zadeti ista usoda, kakor je zadela njegovega prijatelja in soborca za kmetove pravice — tudi meni zelo dobro znanega — gorenjskega kmeta in oblastnega poslanca Umnika, ki ga je komunistični morivec vpričo Brodarja ustrelil v tega hiši v Hrastju pri belem dnevu, da se je mrtev zgrudil. Tedaj je Brodar vedel, kaj mu je storiti. Po ustanovitvi gorenjskega domobranstva, ki je zaščitilo vasi, se je bil vrnil in doma dočakal zlom nemškega okupatorja, ki je tudi njemu prizadel toliko gorja in nesreče.
Brodar je bil markanten mož ne le po svoji visoki postavi, ampak tudi in zlasti po tem, da je kljub dolgoletnemu javnemu političnemu delu ostal po mišljenju in čustvovanju pristen kmet v pravem pomenu besede. Ne da bi bil imel prilike pridobiti si višjo izobrazbo, preden je prevzel grunt, se je vendar iz vneme po izobrazbi sam likal in vedno iskal1 prilike, da bi si dopolnjeval in širil znanje, kar vse ga je tako umsko dogradilo in vnanje izpililo, da človek v občevanju in delovanju z njim ni mogel misliti drugače, kot da ima oprav-
ka s povsem šolanim možem. Kot vsak pristen kmet je bil globoko veren in krepko zakoreninjen v slovenski zemlji in v svojem narodu, kar ga je še mladega privedlo v politiko in v obširno javno delo. Vedno in povsod je veljal za predstavnika kmetske pravde in zagovornika pravic in aspiracij podeželskega ljudstva.
V svojih načelih trden in dosleden, se ni ustrašil upreti se šesto-januarski diktaturi 1. 1929 in javno nastopiti proti političnemu nasilju in zlasti proti degradaciji slovenskega naroda v pleme. Sodeloval je pri raznih „šenčurskih dogodkih“, bil zaradi tega obtožen proti-državnega delovanja, obsojen in zaprt v prosluli Sr. Mitroviči.
Kako bi moglo hiti drugače, kot da se je tak samozavesten kmet in pokoncu mož odločno uprl tudi komunističnemu nauku in nasilju! Njegova dva sinova sta se priključila domobranstvu in že po končanih sovražnostih oba padla pod krvoločno komunistično morilsko roko.
Kak lep kmečki dom je Brodarjeva domačija! Ponosna, nadstropna hiša z vsem stanovanjskim udobjem, hlevi polni dobro negovane živine, okrog pa polja in travniki, vse umno obdelano, saj je pri hiši dosti delavnih rok hlapcev in dekel, ki se počutijo, kot bi bili doma in člani družine. Za tako počutje predvsem skrbi gospodinja, ki je vredna pregovora, da tri ogle podpira. Tak kmečki dom je kot utrjeno mesto, vsi člani velike družine s pastirjem vred so ga pripravljeni braniti kot svojo lastnino.
Danes je ves odet v tugo in žalost.
Sredi dvorišča stoji velik lojterski voz, kamor prinašajo vse mogoče potrebščine za na pot — dolgo pot. Gospodinja je skrbna: dolgo vrsto dni bo treba .skrbeti ne le zase in gospodarja, temveč tudi za družini dveh hčera, ki se jima bosta pridružili. .Tudi majhni otroci pojdejo z njimi ih je posebno nanje treba misliti. Dolgi voz je že visoko naložen, da je podoben Noetovi barki, pa še vedno kdo kaj prinese. Celo na kah-lico za malega Lojčita, komaj zibki odraslega, se ne sme pozabiti, sinka ene izmed hčerk, ki se je poročila s premožnim. kmečkim fantom in že gospodarjem iz žapuž, bivšim mojim učencem na kmetijski šoli na Grmu.
Kakor ob pogrebu vse tiho, brez besed gibljejo člani te velike družine okrog hiše, hlevov in svinjakov, večina s solzo' v očeh. Kjer služinčad joka za gospodarjem in gospodinjo, tam vlada pravi krščanski, duh vzajemnosti, načelo skupnega prenašanja veselja in žalosti, nauk medsebojne ljubezni ne le v besedi, temveč v dejanju. Tak je bil Brodarjev dom v Hrastju pri Kranju.	x
Pomenkovala ¡sva se z Brodarjevimi o položaju, o zadnjih vesteh in o bodoči usodi. Niso bili spodbudni naši pomenki, vendar smo vsakemu vprašanju skušali priti kolikor mogoče blizu in mu iskati najprimernejše rešitve. Naenkrat se Brodar obrne k meni, rekoč:
„Saj se razume, da pojdemo skupaj na pot. Midva sva bila več let tesna sodelavca pri Kmečki zvezi, zato se spodobi in je prav, da smo skupaj tudi v stilski tega časa. Kje imata prtljago?“
(Dalje)