Gospodar In gospodinja
Najpreprostejša posoda za shranjeva-	dovolj razgret. Nikdar namreč ne smemo
nje sladosoka je steklenica, ker se da	soka tako razgrevati, da bi vrel, ker dobi
lahko neprodušno zapreti in je tudi raz-	pri taki vročini jako slab okus, ki se
grevanje prav enostavno. Nekoliko težje	potem nikdar ne more odpraviti, je ravnanje s sodi. Ta posoda je le- Tik preden sod nalijemo s sokom, ga
sena in jo je težje tako zapreti, da hi	z vrei0 V0d0 jzperimo, da se razkuži. Vi
bila vsebina popolnoma varna pred zu-	gepovo odprtino zavijemo kovinsko pu-
nanjitn zrakom. Tudi razgrevanje dela	sico (eil del pipe), ki jo zamašimo s pre- 9
nekaj več težkoč ia je treba seveda tudi	kuhanim zamaškom. V to pušico bomol
v obče večje pazljivosti že zaradi tega,	DOtem zabili odtočno nioo.
v siaaoso.it so v ram vensansKi Kcmnasu
in betonasti sodi, ki drže po več sto	Preden presanao, treba sadje teme-,
hektolitrov	ljito oprati. To je bistvene važnosti,
Za domačo proizvodnjo sladosoka ho-	ako hočemo, da bo sladosok res prvo-
dijo v upoštev samo majhni leseni sodi,	vrsten.
ki drže kvečjemu par hektolitrov. Začet-	Sok, ki priteče iz stiskalnice, Moramo
nik naj vzame čim manjši sod, ker bo	precediti, da se odstrani, kolikor
imel tako lažje delo in manjšo škodo, če	mogoče, vsaj debelejša goščava. Potem
bi mu pri prvih poskusih kaj spodletelo.	ga je treba pa nemudoma, t. j. tisto uro
Sod za sladosok mora biti močan,	razgreti, na "5—80° C. 70° C, kakor je
iz debelih dog, čvrsto nabit z železnimi	bilo v zadnjem članku pomotama nave-
obroči, že rabljen, toda popolnoma čist	deno, je nekoliko premalo. 75° C naj bo
in zdrav, brez kakega slabega- duha. Tudi	enkrat za vselej tista najnižja stopinja
zunaj ga temeljito osnažimo, posušimo	toplote, do katere se mora sok razgreti,
in dvakrat prepleskajmo z vročim firne-	da se s popolno gotovostjo zamore kvas-
žem, da se mu zajpro vse luknjice v lesu.	niče in tako prepreči kipenje. Čez 80" C
Razen dobrega soda so potrebne še ne-	ga pa zopet ne smemo razgreti, ker se
katere priprave, brez katerih ni mogoče	mu s tem pokvari okus, kakor je bilo
izhajati. Če hočemo sladosok točiti iz so-	že omenjeno.
da tako kakor vino, moramo imeti p o -	Sok, ki ga nameravamo hraniti v so-sebno pipo, ki pri točenju ne pušča	du, razgrevamo na razne načine. Naj-zraka v sod. Namesto navadne vehe vrhu	enostavnejši je razgrevanje v odprti posoda, moramo takoj izpočetka namestiti	sodi, n. pr. v žganj arskem kotlu, ko mu zračno cedilo (filter), skozi katerega pri-	snamemo kapo, ali pa v kakem drugem haja prečiščen zrak v sod, ko sladosok	kotlu, ki pa ne sme biti pocinkan, am-odtakamo. Pri razgrevanju je potreben	pak bakren, aluminijast itd. Med razgre-tudi toplomer, ker drugače ni mo-	vanjem sok večkrat pomešamo z leseno gooe niti približno določiti, kdaj je sok	lopatico. Toplomer je neogibno potreben.
LETO 1937
9, SEPTEMBRA
ŠTEV. 36
Sladosok v sodih

da vemo, kdaj moramo nehati kuriti. Ko sok doseže 75° C, še malce počakamo, potem ga pa takoj vročega prelijemo v pripravljen sod. Najlepše se naredi, ako kotel toliko drži kakor sod. Če pa je sod večji, treba pač razgrevati hitro kotel za kotlom, dokler soda ne napolnimo. Ko je poln, ga takoj, dokler je sok še vroč, zamašimo z zračnim cedilom, ki ga moramo prej tudi razkužiti.
Boljši izdelek dobimo, ako sok raz-grevamo v vroči vodi. V kakršenkoli dovolj velik kotel denemo na dno leseno podlago; na njo pa postavimo primerno posodo, napolnjeno s sladosokom (n. pr. mlečni vrč ali kaj podobnega). Potem na-lijemo v kotel vode, da sega do blizu vrha posode s sokom in jo razgrevamo. Med tem _sok v posodi večkrat pomešamo. Ko se segreje na 75° C, ga pustimo pri tej toplini kakih 10—15 minut, potem ga pa prelijemo vročega v sod, kakor je bilo prej povedano.
Še bolj popoln izdelek dobimo, ako sok razgrevamo s pomočjo nalašč v to svrho narejene priprave, ki ji pravimo s tujo besedo sterilizator. Taka priprava razgreva popolnoma samodelno. Posodo s surovim sladosokom postavimo nekoliko višje nego stoji sterilizator. Od on-dot teče sok po cevi sam skozi sterilizator, naravnost v pripravljeni sod. Med potom se razgreje in razkuži. Prednosti takega razgrevanja so velike, ker je delo
zelo lahko in zanesljivo. Sok teče ločen od zraka skozi pripravo v tanki plasti in se v trenutku zadostno razgreje. Raz-kužba je enakomerna in popolna. Priprava se da hitro in temeljito očistiti. Okus pri razgrevanju skoraj nič ni trpi. Najmanjša taka priprava razgreje in razkuži na uro 60 litrov soka.
Možno je dalje razgrevanje sladosoka s p a r o kar v sodu. V to svrho napolnimo sod s surovim sokom, pa samo 9/10 vsebine. (Pri stoliterskem sodu naj ga manjka 10 litrov.) V sok v sodu napeljemo paro n. pr. iz brzoparilnika po močni gumijevi cevi, ki se konča v pol metra dolg kos, ki je okrog in okrog preluknjan, na koncu pa zadelan. Ta preluknjani konec cevi vtaknemo v sok v sodu in spuščamo po cevi paro v sod. Ko začutimo, da je sod od zunaj topel, sok premešamo in zmerimo s toplomerom njegovo toplino. Ko je razgret na 75—80° C, je delo končano. Sod treba takoj pravilno zapreti s primernim zračnim cedilom in ga spraviti na hladen prostor, kjer se sladosok popolnoma učisti. Pravi okus dobi šele čez več mesecev, ko nekako dozori.
Na najnovejši način razgrevajo sladosok z električnim razgrevalcem. še to jesen bo Sadjarsko in vrtnarsko društvo skušalo prirediti nekaj tečajev,, kjer se bodo razni načini predelave sadja — zlasti jabolk in hrušk — v sladosok, praktično izvajali.	H.
Zastrupljenje prašičev
po pesinem in repinem per\u
Meseca avgusta t. 1. so se v ljubljanskem okraju dogodila kar 4 zastrupljenja prašičev po pesinem in repinem perju. V vseh teh primerih so ljudje mislili, da gre za svinjsko rdečico. Stvar je sedaj pojasnilo okrajno glavarstvo in bo te dni razglašena po občinah.
Pesino perje, kakor tudi repino, ima v poletnih mesecih, ko pesa in repa še nista zreli, v sebi neki strup. Čim bolj so dnevi vroči ali soparni, temveč je tega strupa v rastlini; nasprotno pa ga je tem manj, čim bolj hladni so dnevi. Strup ni samo v perju, marveč tudi v repi ali pesi sami. Količina strupa se posebno pomnoži, če se repa ali pesa, posebno pa, če se repino ali pesino perje kuha v kotlu, v katerem se krma še čez noč pari.
Znamenje zastrupljenja.
Prašiči navadno z velikim veseljem pridejo h koritu, kadar se vanj sipa krma. Vsi so popolnoma zdravi. Tisti, ki so najbolj požrešni, hlastnejo po krmi, jo zagrabijo enkrat, dvakrat, dobe naenkrat hude krče in v nekaj sekundah pocrkajo, ne da bi se jim pojavila kakršnakoli znamenja po telesu. Le včasih postane koža plava na tisti strani, na kateri je crknjena žival obležala. Crknjeni prešič se hitro napne. Drugi prašiči ostanejo ali zdravi, se jim strup ne pozna, ali pa se kakor pijani opotekajo in se težko drže na nogah; povrh tega še bljujejo. Kasneje izmed teh prašičev še eden ali drugi pogine.
Ko dekla ali gospodinja prinese prašičem krme, jo ponavadi zlije v korito in
svinjak takoj zapre. Prašičev poteni ne vidi vse dotlej, dokler jim spet ne prinese krme. Takrat pa najde enega ali dva med njimi crknjena, druge pa ali zdrave ali pa boreče se s smrtjo.
Pri zastrupitvah te vrste je živinozdrav-niška pomoč navadno zaman. Bolne živali je treba klistirati s toplo vodo in jim dajati zdravila za čiščenje. Na noben način pa se jih ne sme zalivati, ker gre v tem primeru vsa tekočina takoj v pljuča.
Navodila
Da se te vrste zastrupitve kar najbolj preprečijo, je priporočil ljubljanski okrajni živinozdravnik naslednje:
1.	Ne nabirajte pesinega in repinega perja v vročih ali soparnih dneh!
2.	Dodajte pesinemu in repinemu perju vselej, kadar jih uporabljate za krmo, naj-
September v
Kar je z ajdo do Male maše, je, potem ni ž njo nič — tako pravi čebelarski pregovor starih naših čebelarjev, ki dobro poznajo naše čebelarske razmere. In imajo prav! V nekaterih letih 6e ajda s cvetenjem zakasni in cvete tudi še čez Malo mašo. Kaže, da bo zaradi deževnega vremena v avgustu tudi letos ponekod tako. Toda vedeti je treba, da cvetje sicer bo, toda medu ne. In bodo čebelarji, ki pričakujejo morda še kaj donosa, morali spoznati, da se naši čebelarski očetje niso motili. Dogodi se jim pa lahko, da bodo (posebno začetniki z majhno čebelarsko prakso), sodeč po živahnosti okrog panje-vih žrel, mislili, da živalca še pridno nabira, v resnici se bo pa ropala. Zato nikakor ni brez pomena, da vsak čebelar ve, kdaj je ajdove paše konec. Kajti tisti dnevi so najusodnejši za pričetek velikega ropanja, o katerem smo govorili v našem listu že prejšnji mesec. Paša se utrga, žival je pa še čisto pašnega razpoloženja, zato ni čuda, če prične stikati okrog tujih žrel in iskati, kje bi se prišlo do sladke tekočine, ki po naravnem gonu tako silno godi njenemu bistvu.
Pazljivost, ki smo jo priporočali med ajdovo pašo, je sedaj še prav posebno na mestu. Oni čebelarji, ki so postavili čebele v tujjkraj na pašo, napravijo dobro delo, ki bo njim in domačim koristilo, če po Mali maši svoje čebele čim prej odpeljejo. Sebi bodo koristili, ker z ropa-
manj polovico druge krme, na primer: korenja, krompirja itd.!
3.	Kadar kuhate krmo v kotlu, jo vselej prej, preden jo daste živalim, nekajkrat dobro premešajte, da se ohladi!
4.	V poletnem času ne dajajte prašičem gorke kuhane krme, marveč rajši sirovo! Posebno dobra je za prašiče črna detelja poleg ječmena in koruze!
5.	Kadar ni vroče, naj se prašiči pasejo po travi!
6.	Svinjaki naj bodo povsod obrnjeni proti soncu! Pred sončnim pripekom zavarujete živali z vejami ali s čim drugim!
7.	Posebno pa ne krmite prašičev preveč s pesinim in repinim perjem, zlasti ne s kuhanim!
Vse občine so dobile naročilo, da v tem pogledu pouče vse one, ki rede prašiče, da ne bodo imeli nepotrebne škode.
čebelnjaka
njem družina veliko utrpi na živali, domačinom pa, ker jih bodo obvarovali škode iin jim prihranili razburjenje in jezo, kar je tudi nekaj, prav za prav veliko vredno za bodoče mirno sožitje pre-važalcev in domačih Čebelarjev.
Meseca julija smo na tem mestu poudarjali, kako važno je, da pridejo v a jdo močne, zelo živalne družine, ker le take morejo v lepih dneh, katerih je za časa ajdove paše večkrat malo, popolnoma izkoristiti pašo z množico izletenih čebel. Letošnja paša je nazorno pokazala, kako smo imeli prav! Kako je bilo? Nekaj dr* dež, eden ali dva lepa sončna dneva z dobrim medenjem, spet dež, spet dan dobre paše, nato ponovno slabo vreme in tako naprej. Slabiči so letos prav gotovo slabo odrezali. Tista peščica čebel, ki so ob lepem vremenu zletele na pašo, je nabrala malenkost; močni panji pa, ki so vrgli v pašo cele roje, so pa vendar — to boste sami videli — nekaj nabrali! Komur beseda ni zalegla, upamo, da mu bo zalegla izkušnja, ki pravijo, res, da je najboljša učiteljica, samo od zlodja je draga!
Kaj bomo s svojimi panji počeli po a jdi, ko smo pri žrelih vse potrebno ukrenili, da se ropanje ni moglo razviti? Odgovor je kratek: nič. Štirinajst dni nič! Kdor bi tik po končani paši panje odpiral, urejeval ali celo kaj točil, bi ga bilo treba prijeti. Urodba o prevozu čebel v ajdovo
pašo itak predpisuje, da se to ue sme. Kdor bi kljub vsemu brskal po panjih tik po ajdovi paši, bo kaznovan. Saj pametnega človeka že njegova lastna glava uči, da ne gre slami, ki jo od ene strani vneto polivamo z vodo, da se ne vname, na drugi strani podtikati gorečo baklo!
Panje bomo torej pregledali šele v zadnji tretjini meseca septembra. Takrat pa temeljito. Čebele bodo že čisto mirne in bo delo lahko in prijetno. Kdor je po naših navodilih že pred ajdo čebele pripravil za zimo, bo imel sedaj malo dela. Družin samih ne bo treba veliko pregledovati, razen zastran matic in medene zaloge. Več opravka bo imel sedaj seveda tisti, ki je pustil za ajdo vse, kakor je bilo. Vsem tem moramo povedati (posebno velja to za mlade čebelarje, ki 60 veseli .velikega števila družin), da morajo ostati čez zimo samo lepe in močne družine. Zakaj?
Prvič je splošno znano, da prezimu-jejo dobro le močne družine, ki lahko kljubujejo vsem nevšečnostim zimskega časa. Samo močna družina si lahko vzdržuje v hudi zimi zadostno mero toplote, ki je z nobeno odejo ni mogoče nadomestiti, ker odeja ne proizvaja toplote, marveč jo samo ohranja. Toploto proizvaja družina sama. Samo močna družina se v redu lahko pomika za medom. Samo močna družina se uspešno ustavlja bolezenskim napadom, posebno griži. Šibke družinice kmalu podležejo.
Drugič vemo, da se slabiči spomladi obupno počasi razvijajo in da ni z njimi vse prihodnje leto nič. Od njih ne bo ne
rojev in ne medu. Kaj ti torej koristi kopica slabičev, od katerih ne boš imel prihodnje leto nič drugega kakor sitnosti in nejevoljo!
Tretjič je treba računati: dva slabiča bosta recimo v kranjičih porabila v teku zime (do srede aprila) kakih 7 do. 8 kg medu, to je skupaj 15 kg. Štirje reveži torej skoraj 30 kg, kar je v denarju najmanj 360 din. Ako iz teh napraviš dve močni družini, bosta obe porabili skupaj kakih 17 do 18 kg za 210 din. Prihramek je čistih 150 din na medu. Za ta denar si boš spomladi kupil kapitalnega kra-njiča in boš imel na ta način namesto štirih piškavih družimo ter krepke ptc-menjake, od katerih lahko v količkaj ugodnem letu pričakuješ lepe roje. Kaj jo boljše?
Isto načelo velja v Se večji meri za moderne panje. Letos se bo tehnosti teh razlogov pridružila še sila in jih podprla. Kajti slabi panji gotovo niso nabrali v ajdi zimske zaloge in jih bodo čebelarji zaradi stroškov raje družili, kakor pa sladkor kupovali. Žal bodo to napravili samo dobri čebelarji. Zaradi človeške slabosti, ki ji pravimo malomarnost in brezbrižnost, bo pa tudi nekaj takih, ki ne bodo s takimi slabimi panji kljub našim opominom nič napravili. Ne združili in ne sladkorja kupili, ampak vse lepo pustili, češ, bo že kako. Ti ne spadajo v čebelarske vrete: kdor pušča, da mu pridna živalca v mukah počasi od lakote poginja, je brezvestnež, ki ne spada ne med čebelarje in ne mod ljudi! O zimski zalogi pa prihodnjič.
V Kmetijski šoli na Grmu
V banovinsko kmetijsko šolo na Grmu pri Novem mestu se sprejme še nekaj učencev v letno in v zimsko šolo. Letna šola traja eno leto, zimska pa dve zimi po 5 mesecev in se to zimo, ki pride, vrši I. tečaj, drugo zimo pa II. tečaj. Pouk se prične V začetku novembra.
Vsi učenci stanujejo v zavodu (internatu), kjer imajo vso oskrbo. Sprejemajo se pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmečkih staršev, ki bodo po končanem šolanju ostali na kmetiji.
Lastnoročno pisano prošnje za letno ali pa zimsko šolo, kolkovane z banovinskim kolkom za 10 din, je poslati ravnateljstvu Banovinske kmetijske šolo na Grmu pri
Novem mestu takoj. V prošnji je brezpogojno navesti točen naslov in pošto. Prošnji je priložiti:
1.	krstni list;
2.	odpustnico, odnosno za'dnje šolsko spričevalo;
3.	spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne pridejo v zavod neposredno iz kake druge šole;
4.	izjavo staršev odnosno varuha (ba-novinski kolek za 4 din), s katero se zavežejo plačati stroške šolanja, in
5.	obvezna izjava 6tarSev* ali varuha (banovinski kolek za 4 din) za one, ki re-flektirajo na banovinsko ali kako drugo štipendijo iz javnih sredstev, da bo njih sin
ali varovanec ostal pozneje na člomači kmetiji, v nasprotnem slučaju pa, da povrnejo zavodu sprejelo podporo iz javnih sredstev.
Starost najmanj 16 let in z dobrim uspeliom dovršena osnovna šola.
Pri vstopu v šolo napravijo učenci kratek sprejemni izpit iz slovenščine in računstva, katerega so oproščeni absolventi dveh ali več razredov meščanske šole ali kake nižjo srednjo šole. Hkrati se preišče njih zdravstveno stanjo po zdravniku zavoda.
Celotna oskrbnina znaša do nadalnjega mesečno 300 din. Vendar pa dovoljuje kr. banska uprava potrebnim znižanje po njih premoženjskih in družinskih razmerah, tako da se giblje oskrbnina med 25 do 800 din mesečno, kar 6e plačuje mesečno naprej. Prosilci za omenjeno znižanje morajo priložiti davčno ali občinsko potrdilo o velikosti posestva in višini letnih davkov, z navedbo družinskih in gospodarskih razmer.
V KRALJESTVU GOSPODINJE
Škodljivci
v gospodinjstvu
Živila in druge snovi v gospodinjstvu zalezuje cela vrsta mrčesa, ki postane zelo neprijeten in napravi lahko tudi precejšno škodo, ako se razmnoži. Najboljša obramba proti tem škodljivcem je stroga snaga. Če pa navzlic temu opazimo, da se pojavlja ta ali oni mrčes, moramo takoj poskrbeti, da ga zatremo.
Teh neprijetnih živalic je več vrst; ene preže na živila, druge 6e spravijo na oblačila, tretje pa se lotijo človeka. K prvi skupini, to jc k hišnim škodljivcem, ki sc hranijo z živili, spada v prvi vrsti ščurek in njegovi sorodniki.
Ščurke so zanesli k nam iz Azije in Amerike. Njim sorodni so rusi ali švabi, o katerih lahko trdimo, da so- najbolj nadležen domači mrčes. Rusi so dolgi 10—14 mm, podolgastega života, ploščati, rumenkastorjavi in krilati. Kuhinjski ščurki pa so 20—26 mm dolgi in črnorjavi, samci imajo krila, pri samicah, ki so večje, pa so krila čisto kratka, krnasta.
Ta nadloga se razmnožuje največ zaradi nezadostne snage. Ščurkom in rusom ugajajo topli in vlažni prostori, posebno čc puščamo smeti pod mokrimi cunjami, če ne pospravimo vedno vseh ostankov jedil, drobtin, olupkov in tako dalje. Ako se pojavijo v večji množini, napravijo lahko dosti škode. Lotijo 6e jestvin kakor krompirja, kruha, kuhanega mesa, masti, medu, sladkorja itd. Ogrizejo pa včasih tudi knjige, slike in obleko.
Ako kuhinjo in ostale prostore pridno snažimo in skušamo zamašiti vse špranje, te škodljivce lahko zatremo. Uničujemo jih tudi s tem, da jim nastavljamo
strupene snovi v špranje in kote, kjer se skrivajo (v ta namen so naprodaj razna sredstva). Pri uporabi strupov pozor! Naprodaj so celo pasti za ta mrčes, ki jih napolnimo s temnim pivom, gnijočimi jabolčnimi olupki, koščki sira in stičnim. Ujamemo jih tudi, ako jim nastavimo zvečer mokre cunje ali krtače, napojene s pivom. Ko se ščurki spravijo na to vabo, jih uničimo. Dobro sredstvo je borova kislina v prahu, ki jo nasujemo po kotih.
Drugi neprijeten gost je hišna mravlja. Mravelj je več vrst, izmed katerih je najpogostejša VA mm dolga, rdečkasto-rumena mravlja. Mravlje so lahko prav nadležne, ker se naselijo vsepovsod, se lotijo skoraj vseh živil, ki jih deloma uničijo, deloma napravijo nerabne. Najlaže se jih iznebimo, če jim popolnoma uničimo gnezdo. Sicer pa pomaga tudi, ako jim nastavimo gobo, namočeno v sladkorno vodo. Ko so se spravile mravlje nanjo, jo vržemo v vrelo vodo. Če pa pridenemo sladkorni vodi boraksa, je parjenje nepotrebno. Za zatiranje mravelj pomaga tudi aloja (pomešana s sirupom) ali alicol, ki ga namažemo na kraje, kjer je največ mravelj. Alicol je eno najboljših sredstev zoper mravlje, ker ga ni treba mešati s sladkimi snovmi, a vendar privlačuje mravlje. Privabi celo skrite matice, kar je posebno važno, ako hočemo, da se nam živalice ne rede dalje. Z alicolom mravlje v gospodinjstvu popolnoma zatremo.
Velika poletna nadloga so ponekod ose, ki so zelo nadležne in preže na vsa sladka živila. Še sadje na drevju nima miru pred njimi. Razen tega je osji pik kaj boleč in včasih lahko cclo nevaren. Tudi osam nastavljamo pasti, ki jih na-sluimo s sirupom, sladkorjem ali vinom,
Lahko pa uničimo tudi gnezdo, in sicer moramo napraviti to takrat, ko je osja družina zbrana v njem. Osje pike zdravimo z obkladki ocetnokisle gline. Osja gnezda v zemlji polijemo s tetrakloro-gljikom, gnezda na drevesih pa požgemo z bakljami (nataknemo čebelarsko kapo). V stanovanju jim nastavimo poseben kozarec s sladkorno tekočino, v katerega se vlove.	Š. H.
KUHINJA
Močnati ponvičnik za juho. Iz dveh beljakov napravim trd sneg. Vanj zmešam rumenjaka dveh jajc, dve žlici mleka in dve polni žlici moke. Vse to narahlo zmešam in zravnam po namazani pekači ter spečem v pečici. Pečenino zrežem na poševne kose in dam v čisto juho.
Kumarična omaka. Olupljeno in opra-on kumaro skrhljam na krhljaču. Kumare polijem s par žlicami kisa in primerno osolim. Pokrite postavim na topel prostor. Po eni uri jih trdo ožmem in denem na svetlorujavo prežganje, ki sem ga napravila iz 4 dkg masti in 3 dkg moke. V prežganju sem zarumenila drobno sesekljano čebulo in zelen peteršilj. Kumare pražim 10 minut, potem jih malo zalijem z juho ali s krompirjevko, jim pridenem strok strtega česna in pustim še četrt ure vreti. Nazadnje kumare poj>opram in jim primešam žlico kisle smetane. Na mizo jih dam z mesom in praženim ali pire krompirjem.
Surove kumare s slanino zabeljene. Kumare olupim, operem, skrhljam ali zrežem na listke, osolim in pokrite pustim nekaj časa stati. Ožete zabelim z razbeljeno na kocke zrezano slanino. Slanina je lahko sveža ali suha. V razbeljeno maščobo vlijem primerno kisa. Ko kis prevre, ga polijem po kumarah. Kumaram lahko pridam kuhanega, olupljenega in na listke zrezanega krompirja. Kumaram pridenem tudi precej na listke zre-zane čebule in ščep kumene.
Zelenjavina mešanica. Zeleno kolerabo zrežem na listke, perje na rezance, korenje na listke, rumeno kolerabo na kocke, stročji fižol na poševne kose, kar-fijolo razdelim na majhne rožice, stebelca zrežem na listke, krompir pa na kocke. Vse zelenjave skuham do mehkega; krompir, ki je najhitreje kuhan, kuham posebej. Prežganje napravim iz žlice masti, žlice olja, žlice moke, s pri-
devkom sesekljane čebule. Zarumenelo prežganje zalijem z juho, vodo ali krompirjevko. V vrelico stresem vso zelenjad in dobro zmešam. Ko prevre, dam na mizo k mesu ali k pečenki.
Goveje meso s hrenovo omako. Pol kilograma kuhanega govejega mesa zrežem na ploščice in zložim na krožnik. Polijem ga s sledečo omako: V kožico denem dve žlici kisle smetane, žlico moke, polno žlico naribanega ali nastrganega hrena, ščep popra in žlico kisa. Jed zalijem s četrt litrom juhe. Ko jed nekaj časa vre, jo premaknem v stran, da se nekoliko shladi. Ohlajeni omaki primešam en rumenjak in potem polijem po mesu. Površino potresem s parmezanom in z drobtinami ter zabelim z razgretim surovim maslom. Polito meso postavim za deset minut v pečico. Za pridatek mi služijo kakršnikoli cmoki ali polenta ali pražen riž.
Spravljanje zelenih paradižnikov. Majhne in trde zelene paradižnike operem, zbrišem in nasolim. V soli jih pustim 24 ur. Po tem času jih zopet zbrišem in trdo vlagam v široke kozarce. Med vlaganjem pridevam narezane paprike, šalotko, liste višnje, liste vinske trte, cel poper, vršičke janeža ali kopra. Ko so kozarci polni, jih napolnim s hudim prekuhanim kisom. Na vrh nalijem malo olja. Kozarce zavežem s pergamen-tom in spravim na suhem prostoru. — Tudi večje paradižnike lahko spravim. Razloček je v tem, da te prerežem ih jim odstranim peščišče. Vse drugo delam tako, kot je zgoraj opisano. Paradižniki pa morajo biti trdi in zeleni.
.S sIrnšnico so podkajevali božjastne in razburljive.
Mrtvaško kost preženei, dokler je še mehka, če uliraš v njo petroleja, ali če prilepiš amonijakov obliž. Kost se pogubi, če tolčeš večkrat rahloma z lesenim batom po njej. Velike kostne izrastke odstranijo v bolnišnici. Križanje z mrliško (ali mrtvaško) kostjo ne pomaga, tudi če se to dela o polnoči in o ščipu in govori: »Mladi mesec nosi preč, kako došlo tako prošlo«.
Za pekoče in boleče bule vlij v prsteno posodo: 3 žlice lanenega in 3 žlice terpen-tinovega olja. Primešaj žlico štupe virhove korenine. Ko je zmes prevrela, namaži na platno in na veži še gorko. Za protin stolči virhove korenine, ajbiša in trpotca, da bo kakor kaša, prevri na medu in deva j gorko na kraj bolečin. Za stare kostne rane prevri za oreh virha na XA litru belega vina in izpiraj rane z mlačnim vinom.
GOSPODARSKE VESTI
Zapomnimo si
za prihodnje leto
Očividno vročina ne prija znanim škodljivcem na našem rastlinju, sicer ne ne bi v letošnjem hladnem poletju prikazali tolike požrešnosti in še tolikega števila. Mnog gospodar si že beli glavo, kako bo drugič kos breznožmim živalicam. Pozno je že za zatiranje te golazni. Potrebna je vroča voda okoli 55 stopinj Celzija, s katero poškropimo rastline. Jako učinkovita je nadalje raztopina mazavega mila ali voda s primešano kuhinjsko soljo. Važno je uničevanje bub, ki se v septembru pojavijo na zidovju in drevesnih deblih. Še. uspešnejše je zatiranje jajčec spomladi. Samica jih zalega na spodnjo stran listov in jih vidimo v zlatorumenih kupčkih. Kmalu se izležejo gosenice, ki jih pa spomladi ni zelo veliko. V juliju je že drugi rod metuljev, ki zaplodi gosenice v veliko večjem številu. Septembra meseca se zabubijo na zidovju, drevesnih deblih in živih mejah itd. in pridejo celo v hiše. Če hočemo preprečiti nadlego teh gosenic, moramo uničevati jajčeca že spomladi. Dobro pregledamo zelje po spodnji strani listov in poiščemo značilne zlatorumene kupčke, v katerih so združena jajčeca. Lahko jih je zmečkati ali pa jih pomočimo v petrolejsko vodo ali pa opalimo s svečo. Treba si je to zapomniti za prihodnje leto.
Svinjska kuga
V zadnjem času se je pojavila v treh občinah ljubljanskega okraja pri prašičih svinjska kuga. Bolezenska znamenja te nevarne živalske kužne bolezni so naslednja: Vse živali v enem svinjaku zbole skoraj istočasno, čeprav so različne starosti. Kadar se prašičem prinese krma, pridejo h koritu, nekoliko žro, pa se spet vležejo. Sploh prašiči s to boleznijo radi leže, in sicer zariti v steljo. Bolni prašiči tudi nekoliko pokašljujejo. Pri hoji se jim opaža, da se z zadnjimi nogami zapletajo. Oči nimajo čistih. Iz kota pri očesih jim leze zamazana, včasih tudi bela gnojna sluz. Ušesa, posebno vrhi, postanejo plavi. Če se ga natanč-
neje pogleda, se vidi v plavi barvi točkaste krvavitve. Takšne točkaste krvavitve se sempatja pojavijo tudi na hrbtu ali na trebuhu v večji ali manjši meri. Poleg tega dobe oboleli prašiči hudo vročino. Med tem se nadalje pojavi še griža. Prašiči hitro hirajo ozir. hujšajo. Če žival takoj ne pogine, preide bolezen v kronično in namesto prejšnjih krvavitev nastanejo kraste, tako da prašič izgleda, kakor da bi imel ošpice.
Zdi se, da so to bolezen zanesli k nam z žitom, zlasti s koruzo, iz drugih delov države.
Občinske uprave v ljubljan. okraju so dobile naročilo, da opozore vse one, ki rede prašiče, da skrbno pazijo na zdravje svojih živali in da vsak sum svinjske kuge takoj naznanijo pri občini. Gre za to, da se bolezen takoj prepreči in da se po okuženih svinjakih vsaj na videz še zdrave živali rešijo. Okrajni živinozdravnik bo v vsakem takšnem primeru posredoval brezplačno, ker nosi v takih primerih vse stroške država.
razno
g Potreba sladkarija letošnjih vinskih mostov. Stanje vinogradov je letos precej zadovoljivo, le skrajno neugodno vreme v drugi polovici meseca avgusta je vplivalo na razvoj grozdja slabo. Mokrota je povzročila, da so pričele nekatere sorte, kaikor beli burgundec, klevna, silvanec že gniti. Le sončno vreme septembra in oktobra lahko popravi, da bo letošnji vinski pridelek kakovostno dober. V nasprotnem primeru pa bo letos potrebno z dodatkom sladkorja mošte izboljšati. Na vsak način pa bo to potrebno tam, kjer je toča tekom poletja trsje poškodovala. Radi tega opozarjamo merodajne oblasti že sedaj, da pravočasno omogočijo vinogradnikom dobavo trošarine prostega sladkorja. Pri lanski uporabi trošarine prostega sladkorja so imeli namreč vinogradniki težkoče, ker 60 ga dobili prepozno, v že povrelih vinih pa pozneje dodani sladkor ni več povrel. Da bi pa uporabljali vinogradniki sladkor, ki se prodaja v trgovinah, je nemogoče, ker sedanje vinske cene to popolnoma onemogočajo.
v vsako hišo »domoljuba«!
PRAVNI NASVETI
Neresna snubitev. B. V., K. V. Ce vam je dal fant besedo, da se bosta vzela in ste bili s tem tudi vi zadovoljni, sta pač s tem drug drugemu obljubila zakon. Ce pa niste za ta od lanta, ki še ni odslužil vojakov, obljubljeni zakon imeli nobenih priprav, in si niste pripravljali bale, niti niste zaradi tega odbili druge resne snubce, ker jih sploh ni bilo, zato nimate sedaj nobene dejanske škode, ko vam je fant povedal, da s snubitvijo sploh ni mislil resno. Ne žalostite se zaradi takega lahkomiselneža, ampak veselite se še naprej svobode samskega stanu.
Dolžnik v stiski. M. N. Zadolžili 6te 6e po lelu 1932 radi nakupa zemlje in radi pravd. Radi bi se okoristili z zaščito, toda upniki na to ne pristanejo in zahtevajo takojšnje plačilo dolgov. Uvedli so proti Vam izvršbo. Vprašate, ali imate pravico do kake olajšave, ali pa ste popolnoma prepuščeni na milost in nemilost svojim upnikom. — Uredba o zaščiti kmetov velja samo za kmetske dolgove, ki 60 nastali do 20. aprila 1932. Kmetje, ki 60 6e zadolžili po tem datumu, ne uživajo zaščite. Zato se morate z upniki sami poravnati, da Vas ne bodo gnali na boben.
Bolnične pristojbine za očeta. F. F. Vprašate, ali je 6in dolžan plačati bolnične pristojbine za očetom, od katerega je dobil posestvo. Oče 6i ni izgovoril ničesar za primer bolezni. — Že po moralni dolžnosti je sin dolžan skrbeti za očeta, zflasti še, če je od njega prejel imovino. Pa tudi po zakonitih predpisih morajo otroci preskrbovati svoje starše, če so isti njihove pomoči potrebni. Seveda 6padajo tudi zdravniški in bolniški stroški v preskrbovanje, V kolikor sin, ki je posestnik, nikakor ne more plačati bolniških stroškov in ne plačuje niti 100 din neposrednih davkov, naj vloži prošnjo za oprostitev plačanja.
Na sorodnikovem posestvu. C. C. Preselili ste se na sorodnikovo po6e6tvo. Sorodnik je brez otrok in Vam je povedal, da je že vse uredil, da bo posestvo po njegovi smrti Vaše in da boste morali Ie nekatere deleže plačati drugim sorodnikom. Ne upate se pa vprašati sorodnika, ali je napravil testament. Radi bi vedeli, ali bi bilo dobro, da se čimprej napravi »pismo«, koliko bo stroškov, koliko bodo znašali procenti. Ali bi kazalo napraviti kupno pogodbo, ali je sorodnik lahko brez Vas napravil testament itd. — Najpametneje bo, da se 6 sorodnikom odkrito pomenite. Ce Vam je zaupal, da je že v6e ukrenil, da boste Vi njegov naslednik. Vam bo tudi jx>vedal, če je napravil testament in kje. Testament se lahko napravi brez Vas. Seveda 6e lahko vsak ča6 spremeni. Kaj drugega pa je z izročilno pogodbo. Pogodbe se enostransko ne morejo spreminjati, ampak morata biti oba pogodnika sporazumna. —
Taksa od dediščin in darilnih pogodb je odvisna od vrednosti podedovane ali darovane imovine in oddaljenosti sorodstva. Tako na primer plača nečak za po 6tricu ali teti podedovano imovino v vrednosti nad 25.000 do 50.000 din 8% državne fak6e, dočim bi plačal v primeru darilne pogodbe le 3% drž. takse. Pri kupnih pogodbah pa znaša drž. taksa 4% od vrednosti nepremičnin. Poleg državne takse pa je treba plačati tudi ba-novinsko takso na dediščine in od prenosa nepremičnin. Od vsakega prenosa nepremičnin v območju dravske banovine se pobira 2% banovin6ka taksa. Od prenosa kmečkih nepremičnin na kmetih med živimi se pobira polovica gornje takse, če so odsvojitelji in pridobitelji med 6eboj sorodniki v premi črti, ali 60 s takimi poročeni ali zaročeni. Isto velja za prenose kmečkih nepremičnin med možem in ženo, kot tudi med ženinom in nevesto z ženitovanjeko pogodbo. Od dediščin 6e pobira banovinska doklada v višini 20% na državno osnovno takso. Dedno takso je dolžan plačati pridobitelj zapuščine, t. j. dedič odnosno vohlojemnik.
Oprostitev plačevanja davkov očeta, ki ima 9 otrok. D. T. — Vprašate, ali je oproščen od plačevanja davkov od svoje plače uslužbenec bolnišnice, ki ima 9 otrok v starosti 1 do 16 let. — Plačevanja neposrednih davkov in doklad razen samoupravnih so oproščene osebe, katerih davek po vseh davčnih oblikah ne presega 500 din in ki njih najmlajši otrok ni starejši od 14 let. To velja torej tudi za uslužbenca bolnišnice.
Rodbinska pokojnina. V. — Oče, državni uslužbenec je umrl 1888 leta. Pri vdovi živi hči, ki ji streže. Ali dobi hči po materini smrti pokojnino, da-si mati ni vplačevala v uradniški pokojninski sklad. Ali je možno plačati v uradniški sklad zamujeno vsoto za nazaj do leta 1931. — Rodbinam državnih uslužbencev, ki jim je pripadala rodbinska j>okojnina preden je stopil uradniški zakon iz leta 1931 v veljavo, ostanejo pokojninski prejemki po predpisih prejšnjih zakonov. Zato ne morejo naknadno vplačevati v uradniški pokojninski 6klad. V primeru materine smrti naj hčerka prosi za milostno pokojnino. ako nima nobene imovine.
Plačilo prvega obroka. S. R. — Prvega obroka ne morete plačati priviligirani agrarni banki letos. Kam bi 6e obrnili, da bi 6C vam dovolil odlog plačila na drugo, ko bi plačali prvi in drugi obrok naenkrat. — Uredba o likvidaciji kmefskih dolgov ne predvideva možnosti odložitve plačila prvega obroka, razen v primerih elementarne nezgode, zaradi katerih je bil dolžnik oproščen plačila davkov. Obrnite 6e vsekakor na priviligirano agrarno banko.
Prometni davek. J. K. — Ali je dolžan plačati prometni davek od teleta, ki ga kmet proda gostilničarju za zakolj kmet ali gostilničar. — Gostilničar ie dolžan plačati prometni davek.