110 70 LET Filatelističnega kluba Koper Koper, december 2018 70 LET Filatelističnega kluba Koper Koper, december 2018 Spoštovani, vsak klub, društvo in skupina, ki delujejo v naši občini, s svojimi programi in vsebinami prispevajo delež k temu, da je danes Mestna občina Koper (z njo pa tudi mesto Koper) ena najbolj razvitih, naprednih in prepoznavnih občin daleč naokoli. Je občina, ki z odprtimi rokami sprejema vse novosti, ki zna prisluhniti in se na potrebe oz. želje zelo hitro tudi odzvati, predvsem pa je občina, v kateri ne samo da delujejo društva s hvalevredno tradicijo, ampak se iz meseca v mesec, iz leta v leto oblikujejo in ustanavljajo nova – in to na prav vseh področjih. Področje latelije tako goji in ohranja FK Koper in to že častitljivih 70 let. In čeprav mnogi latelijo enačijo z zbiranjem znamk, je to precej ozek, Ustanovitev kluba je odobril oblastni organ. enoznačen pogled na področje, ki ga zaznamujeta proučevanje in raziskovanje, vse od študija oblikovanja in izdelave do uporabe posameznih poštnih znamk. Sam zato veliko raje rečem, da je vaše poslanstvo tudi ohranjanje naše pestre zgodovinske in kulturne dediščine, hkrati pa Dosedanji predsedniki: Janko FILI pomemben prispevek k promociji našega mesta, občine in celotne regije kot Joško SIMONČIČ Stane MAJCEN tudi posameznih dogodkov oz. dosežkov. Nenazadnje si je prav vaš klub ob Alojz VILHAR nedavni razglasitvi evropskega leta kulturne dediščine ter vseh dejavnosti, Stanislav ČAČ aktivnosti in dogodkov, ki smo jih in jih še bomo izpeljali v okviru tega v naši Bruno ŠKERLAVAJ občini, najbolj prizadeval, da je ob tej priložnosti izšla posebna znamka Pošte Fran JURIŠEVIČ Slovenije iz serije turizma z osrednjim motivom koprskega mestnega trga – Julij CERGOLJ Titovega trga. Bogomil LILIJA Vaše delo je neprecenljivo in želim si, da bi ga tako vestno, odgovorno Janez ZUPAN Ivan NANUT in seveda z ljubeznijo opravljali tudi prihodnja leta. Ob tem naj vam iskreno Mitja PELICON čestitam za visok jubilej vašega kluba in se vam zahvalim za vsa dosedanja 3 Spoštovani, vsak klub, društvo in skupina, ki delujejo v naši občini, s svojimi programi in vsebinami prispevajo delež k temu, da je danes Mestna občina Koper (z njo pa tudi mesto Koper) ena najbolj razvitih, naprednih in prepoznavnih občin daleč naokoli. Je občina, ki z odprtimi rokami sprejema vse novosti, ki zna prisluhniti in se na potrebe oz. želje zelo hitro tudi odzvati, predvsem pa je občina, v kateri ne samo da delujejo društva s hvalevredno tradicijo, ampak se iz meseca v mesec, iz leta v leto oblikujejo in ustanavljajo nova – in to na prav vseh področjih. Področje latelije tako goji in ohranja FK Koper in to že častitljivih 70 let. In čeprav mnogi latelijo enačijo z zbiranjem znamk, je to precej ozek, Ustanovitev kluba je odobril oblastni organ. enoznačen pogled na področje, ki ga zaznamujeta proučevanje in raziskovanje, vse od študija oblikovanja in izdelave do uporabe posameznih poštnih znamk. Sam zato veliko raje rečem, da je vaše poslanstvo tudi ohranjanje naše pestre zgodovinske in kulturne dediščine, hkrati pa Dosedanji predsedniki: Janko FILI pomemben prispevek k promociji našega mesta, občine in celotne regije kot Joško SIMONČIČ Stane MAJCEN tudi posameznih dogodkov oz. dosežkov. Nenazadnje si je prav vaš klub ob Alojz VILHAR nedavni razglasitvi evropskega leta kulturne dediščine ter vseh dejavnosti, Stanislav ČAČ aktivnosti in dogodkov, ki smo jih in jih še bomo izpeljali v okviru tega v naši Bruno ŠKERLAVAJ občini, najbolj prizadeval, da je ob tej priložnosti izšla posebna znamka Pošte Fran JURIŠEVIČ Slovenije iz serije turizma z osrednjim motivom koprskega mestnega trga – Julij CERGOLJ Titovega trga. Bogomil LILIJA Vaše delo je neprecenljivo in želim si, da bi ga tako vestno, odgovorno Janez ZUPAN Ivan NANUT in seveda z ljubeznijo opravljali tudi prihodnja leta. Ob tem naj vam iskreno Mitja PELICON čestitam za visok jubilej vašega kluba in se vam zahvalim za vsa dosedanja 3 prizadevanja, še zlasti pa za vlogo ambasadorja naše občine in mesta Koper Pogled na latelijo kot atraktivne turistične destinacije, ki jo že vrsto let opravljate z odliko. Boris Popovič, župan 70-obletnica Filatelističnega kluba Koper, katerega začetki segajo v leto 1948 v takratno cono B Svobodnega tržaškega ozemlja, je zavidanja vreden jubilej. Filatelija je svojevrsten konjiček in medij, zanimiv in koristen za same lateliste in zbiralce, za njihovo medsebojno sodelovanje in povezovanje širom po svetu. Je pomemben za kulturne, promocijske in nazadnje tudi ekonomske potrebe in interese narodov ter držav. Ob zavedanju tega je inšpektor Inšpektorata za PTT Koper dal pobudo za ustanovitev Filatelističnega kluba Koper. Povezoval naj bi vse lateliste na območju cone B in pospešil razvoj latelije – še posebej med mladimi. Vse priznanje gre pionirjem Filatelističnega kluba Koper s predsednikom g. Jankom Filijem na čelu. Takratne drugačne in specične razmere na tem delu Slovenije so imele vpliv tudi na latelističnem področju. Tako so se izdajale znamke cone B s pretiskom STT – VUJ(N)A (Svobodni tržaški teritorij pod Vojaško upravo Jugoslovanske /narodne/ armade), znamke cone A s pretiskom AMG – FTT (Allied military government – Free territory of Trieste), znamke s pretiskom AMG – VG in druge začasne latelistične izdaje. Še posebej bi izpostavil prispevek znanega latelista g. Bruna Škerlavaja Ustanovitev in delovanje Filatelističnega kluba Koper od 17. 12. 1948 do 25. 10.1954, ki je bil objavljen v publikaciji ob 50-obletnici Filatelističnega kluba Koper in je sestavni del tega zbornika. V njem sta podrobno prikazana delovanje in razvoj Filatelističnega kluba Koper. V petindvajsetletni zgodovini Slovenije so ustvarjeni spodbudni temelji, ki obetajo, da bi premišljeno angažiranje omogočilo Sloveniji, da izkoristi možnosti, ki jih ponuja latelija za ohranjanje lastne identitete, promocijo razvojnih dosežkov in bogatitev naših komunikacij z drugimi skupnostmi in državami. K prepoznavnosti naše države v sodobnem svetu lahko pripomoremo tudi s premišljeno politiko izdajanja znamk. To, da danes na pisemski ovojnici ni vedno znamka z ročnim žigom, pač pa elektronsko žigosanje, elektronska pošta, pametni telefoni in še bi lahko našteval, se 4 5 prizadevanja, še zlasti pa za vlogo ambasadorja naše občine in mesta Koper Pogled na latelijo kot atraktivne turistične destinacije, ki jo že vrsto let opravljate z odliko. Boris Popovič, župan 70-obletnica Filatelističnega kluba Koper, katerega začetki segajo v leto 1948 v takratno cono B Svobodnega tržaškega ozemlja, je zavidanja vreden jubilej. Filatelija je svojevrsten konjiček in medij, zanimiv in koristen za same lateliste in zbiralce, za njihovo medsebojno sodelovanje in povezovanje širom po svetu. Je pomemben za kulturne, promocijske in nazadnje tudi ekonomske potrebe in interese narodov ter držav. Ob zavedanju tega je inšpektor Inšpektorata za PTT Koper dal pobudo za ustanovitev Filatelističnega kluba Koper. Povezoval naj bi vse lateliste na območju cone B in pospešil razvoj latelije – še posebej med mladimi. Vse priznanje gre pionirjem Filatelističnega kluba Koper s predsednikom g. Jankom Filijem na čelu. Takratne drugačne in specične razmere na tem delu Slovenije so imele vpliv tudi na latelističnem področju. Tako so se izdajale znamke cone B s pretiskom STT – VUJ(N)A (Svobodni tržaški teritorij pod Vojaško upravo Jugoslovanske /narodne/ armade), znamke cone A s pretiskom AMG – FTT (Allied military government – Free territory of Trieste), znamke s pretiskom AMG – VG in druge začasne latelistične izdaje. Še posebej bi izpostavil prispevek znanega latelista g. Bruna Škerlavaja Ustanovitev in delovanje Filatelističnega kluba Koper od 17. 12. 1948 do 25. 10.1954, ki je bil objavljen v publikaciji ob 50-obletnici Filatelističnega kluba Koper in je sestavni del tega zbornika. V njem sta podrobno prikazana delovanje in razvoj Filatelističnega kluba Koper. V petindvajsetletni zgodovini Slovenije so ustvarjeni spodbudni temelji, ki obetajo, da bi premišljeno angažiranje omogočilo Sloveniji, da izkoristi možnosti, ki jih ponuja latelija za ohranjanje lastne identitete, promocijo razvojnih dosežkov in bogatitev naših komunikacij z drugimi skupnostmi in državami. K prepoznavnosti naše države v sodobnem svetu lahko pripomoremo tudi s premišljeno politiko izdajanja znamk. To, da danes na pisemski ovojnici ni vedno znamka z ročnim žigom, pač pa elektronsko žigosanje, elektronska pošta, pametni telefoni in še bi lahko našteval, se 4 5 odraža tudi na področju latelije. Zbirateljstvo ostaja prisotno. Zdi se mi primerno, da 70-obletnico obeležimo s kratkim zgodovinskim pregledom prehojene poti in se tako še enkrat spomnimo na delo pionirjev Filatelističnega kluba Koper in vseh, ki so jim sledili do današnjega dne. S Spoštovani! posameznimi prispevki v tem zborniku nam je to tudi uspelo. Ivan Nanut, častni predsednik FK Koper Z veseljem sem sprejel vabilo predsednika FK Koper, da napišem uvodnik v zbornik, s katerim proslavljate 70-letnico vašega neprekinjenega delovanja. Ponosni ste lahko, da ste leto starejši, kot je stara Filatelistična zveza Slovenije, a kljub temu lahko obletnico z veseljem slavimo skupaj. Z letošnjim letom se po vsej Sloveniji spominjamo tudi stoletnice prvih slovenskih znamk, znamenitih verigarjev. Ti se na žalost niso uporabljali na Primorskem, ker jo je po prvi svetovni vojni najprej zasedla in si jo nato priključila Kraljevina Italija. Svojo klubsko pot ste začeli približno trideset let po izidu prvih verigarjih v težavnem povojnem obdobju, ko je bil Koper glavno mesto cone B Svobodnega tržaškega ozemlja. Tudi pri vas so bile prav prve izdaje cone B povod, da je bil vaš klub ustanovljen. Filatelisti ste bili sicer v Kopru in širšem območju južne Primorske prisotni že od prej, a fašistična raznarodovalna politika prej in vojne razmere kasneje takrat niso dovoljevale samostojnega slovenskega latelističnega delovanja. Ustanoviti klub je razmeroma lahko, imeti vztrajnost, da klub živi in uspeva dolgo vrsto let in desetletij, pa ne. Po eni strani je potrebno veselje do latelije in prijateljskega druženja, po drugi pa tudi delavnost, vztrajnost in trdo prepričanje, da je latelija obogatitev za celotno družbo. Filatelisti namreč zbiramo in tako ohranjamo tudi znamke in poštne dokumente, ki so del zgodovine našega teritorija. Če jih ne bi skrbno zbirali, bi bili ali zgubljeni ali bi se z njimi ponašali drugje po svetu. Da klub dokazuje svojo živahnost in posreduje tudi širši publiki veselje do tega kulturno izredno bogatega konjička, pa je nujno, da izdaja priložnostne kuverte in žige na temo lokalne zgodovinske, kulturne in druge dediščine. Na ta način ohranjamo spomin na našo bogato zgodovino in kulturo ter dokazujemo svojo tisočletno prisotnost na tem območju. Prirejati je treba predavanja na latelistične teme, kar lahko dodatno izobrazi člane in javnost. Na šolah so tudi dobrodošli tečaji Pismo, poslano leta 1807 po morju iz Benetk v Koper. Naslovljeno je na prefekta istrske province latelije za našo mladino, da jim tako odkrijemo pisan svet znamk in sporočilnosti, ki Angela Calafatteja. Francozi so bivšo beneško Istro zasedli 1806 po bitki pri Slavkovem. Prvič objavljeno v knjigi S pošto skozi preteklost Slovenskega primorja dr. Frana Juriševiča. jo vsebujejo. Vse to seveda zahteva mnogo truda in žrtvovanje prostega časa, za kar 6 7 odraža tudi na področju latelije. Zbirateljstvo ostaja prisotno. Zdi se mi primerno, da 70-obletnico obeležimo s kratkim zgodovinskim pregledom prehojene poti in se tako še enkrat spomnimo na delo pionirjev Filatelističnega kluba Koper in vseh, ki so jim sledili do današnjega dne. S Spoštovani! posameznimi prispevki v tem zborniku nam je to tudi uspelo. Ivan Nanut, častni predsednik FK Koper Z veseljem sem sprejel vabilo predsednika FK Koper, da napišem uvodnik v zbornik, s katerim proslavljate 70-letnico vašega neprekinjenega delovanja. Ponosni ste lahko, da ste leto starejši, kot je stara Filatelistična zveza Slovenije, a kljub temu lahko obletnico z veseljem slavimo skupaj. Z letošnjim letom se po vsej Sloveniji spominjamo tudi stoletnice prvih slovenskih znamk, znamenitih verigarjev. Ti se na žalost niso uporabljali na Primorskem, ker jo je po prvi svetovni vojni najprej zasedla in si jo nato priključila Kraljevina Italija. Svojo klubsko pot ste začeli približno trideset let po izidu prvih verigarjih v težavnem povojnem obdobju, ko je bil Koper glavno mesto cone B Svobodnega tržaškega ozemlja. Tudi pri vas so bile prav prve izdaje cone B povod, da je bil vaš klub ustanovljen. Filatelisti ste bili sicer v Kopru in širšem območju južne Primorske prisotni že od prej, a fašistična raznarodovalna politika prej in vojne razmere kasneje takrat niso dovoljevale samostojnega slovenskega latelističnega delovanja. Ustanoviti klub je razmeroma lahko, imeti vztrajnost, da klub živi in uspeva dolgo vrsto let in desetletij, pa ne. Po eni strani je potrebno veselje do latelije in prijateljskega druženja, po drugi pa tudi delavnost, vztrajnost in trdo prepričanje, da je latelija obogatitev za celotno družbo. Filatelisti namreč zbiramo in tako ohranjamo tudi znamke in poštne dokumente, ki so del zgodovine našega teritorija. Če jih ne bi skrbno zbirali, bi bili ali zgubljeni ali bi se z njimi ponašali drugje po svetu. Da klub dokazuje svojo živahnost in posreduje tudi širši publiki veselje do tega kulturno izredno bogatega konjička, pa je nujno, da izdaja priložnostne kuverte in žige na temo lokalne zgodovinske, kulturne in druge dediščine. Na ta način ohranjamo spomin na našo bogato zgodovino in kulturo ter dokazujemo svojo tisočletno prisotnost na tem območju. Prirejati je treba predavanja na latelistične teme, kar lahko dodatno izobrazi člane in javnost. Na šolah so tudi dobrodošli tečaji Pismo, poslano leta 1807 po morju iz Benetk v Koper. Naslovljeno je na prefekta istrske province latelije za našo mladino, da jim tako odkrijemo pisan svet znamk in sporočilnosti, ki Angela Calafatteja. Francozi so bivšo beneško Istro zasedli 1806 po bitki pri Slavkovem. Prvič objavljeno v knjigi S pošto skozi preteklost Slovenskega primorja dr. Frana Juriševiča. jo vsebujejo. Vse to seveda zahteva mnogo truda in žrtvovanje prostega časa, za kar 6 7 si več vaših članov zasluži vso pohvalo. Še na en način lahko javnosti prikazujemo naše delovanje in jo s tem vabimo k spoznavanju latelije in z njo povezanega kulturno-izobraževalnega delovanja. To Spomini naredimo tako, da iz svojih albumov potegnemo znamke in druge poštne dokumente, jih prenesemo na razstavne liste in priredimo lokalno ali meddruštveno razstavo. FK Koper ima bogato zgodovino razstavljanja in organiziranja razstav, zato verjamem, da bo tako tudi v bodoče. Kot vsaka druga dejavnost pa se tudi razstavljanje razvija in pojavljajo se novi prijemi. Da bi spodbudil pri vaših in tudi ostalih latelistih v Svet latelije me je pritegnil zelo zgodaj, saj sem že v osnovni šoli na Sloveniji veselje do razstavljanja svojega gradiva, boste v tem zborniku našli tudi Hrvatinih pričel zbirati vse mogoče znamke. Veselje in interes sta z leti naraščala. Ko članek o tem. Verjamem, da bo zasejal dobro seme, ki bo vzklilo in bogato rodilo ter smo se preselili v Koper, me je oče nekega dne odpeljal k svojemu kolegu. Tako sem na ta način pripomoglo k nadaljnjemu razvoju latelije na Primorskem in širše pri spoznal g. Tašnerja, ki je bil izkušen latelist. Naučil me je veliko o lateliji in me nas. prepričal, da sem se leta 1972 vpisal v Filatelistični klub Koper. Še enkrat iskrene čestitke ob vašem visokem jubileju v imenu vseh Tako se je začela moja pot k bolj resnemu zbiranju znamk. V klubu so me latelističnih društev, včlanjenih v Filatelistično zvezo Slovenije. veliko naučili, usmerjali in mi pomagali pri zbiranju. Spoznal sem, da pri lateliji ne Peter Suhadolc, gre zgolj za znamke, ampak da le-ta vključuje veliko več. Pri zbiranju latelističnega predsednik FZS materiala še vedno vztrajam. Vsa ta leta sem aktivno sodeloval pri delovanju kluba, zbiral in počasi ustvarjal lepe zbirke znamk, pisemskih ovojnic s poštnimi žigi in podobnim materialom. Sodeloval sem pri mnogih razstavah, ki jih je organiziral Filatelistični klub Koper. Pod vodstvom takratnega predsednika Ivana Nanuta je klub počasi ponovno rasel in se uveljavil v svetu latelije. Leta 2009 sem bil na skupščini kluba izvoljen za predsednika in prevzel njegovo vodenje. Od takrat se trudim, da nadaljujem vizijo kluba pri izdajanju latelističnega materiala, s katerim poskušamo obeležiti po- membne dogodke iz naše okolice. Podpredsednik je postal Rikardo Groselj, s katerim zelo uspešno uskla- jujeva vse potrebne dogodke v klubu. Pri tem gre velika zahvala tudi Mitji Jančarju iz Pirana, ki nam zelo veliko pomaga pri oblikovanju osebnih znamk, priložno- Jakčeva osnutka znamk, ki nista šla skozi izbor. Nekoč je en avtor oblikoval več osnutkov, danes več avtorjev oblikuje en osnutek. Vsak lahko sam presodi, kaj je bolje. Ivan Nanut, Mitja Pelicon stnih poštnih žigih in pisem- 8 9 si več vaših članov zasluži vso pohvalo. Še na en način lahko javnosti prikazujemo naše delovanje in jo s tem vabimo k spoznavanju latelije in z njo povezanega kulturno-izobraževalnega delovanja. To Spomini naredimo tako, da iz svojih albumov potegnemo znamke in druge poštne dokumente, jih prenesemo na razstavne liste in priredimo lokalno ali meddruštveno razstavo. FK Koper ima bogato zgodovino razstavljanja in organiziranja razstav, zato verjamem, da bo tako tudi v bodoče. Kot vsaka druga dejavnost pa se tudi razstavljanje razvija in pojavljajo se novi prijemi. Da bi spodbudil pri vaših in tudi ostalih latelistih v Svet latelije me je pritegnil zelo zgodaj, saj sem že v osnovni šoli na Sloveniji veselje do razstavljanja svojega gradiva, boste v tem zborniku našli tudi Hrvatinih pričel zbirati vse mogoče znamke. Veselje in interes sta z leti naraščala. Ko članek o tem. Verjamem, da bo zasejal dobro seme, ki bo vzklilo in bogato rodilo ter smo se preselili v Koper, me je oče nekega dne odpeljal k svojemu kolegu. Tako sem na ta način pripomoglo k nadaljnjemu razvoju latelije na Primorskem in širše pri spoznal g. Tašnerja, ki je bil izkušen latelist. Naučil me je veliko o lateliji in me nas. prepričal, da sem se leta 1972 vpisal v Filatelistični klub Koper. Še enkrat iskrene čestitke ob vašem visokem jubileju v imenu vseh Tako se je začela moja pot k bolj resnemu zbiranju znamk. V klubu so me latelističnih društev, včlanjenih v Filatelistično zvezo Slovenije. veliko naučili, usmerjali in mi pomagali pri zbiranju. Spoznal sem, da pri lateliji ne Peter Suhadolc, gre zgolj za znamke, ampak da le-ta vključuje veliko več. Pri zbiranju latelističnega predsednik FZS materiala še vedno vztrajam. Vsa ta leta sem aktivno sodeloval pri delovanju kluba, zbiral in počasi ustvarjal lepe zbirke znamk, pisemskih ovojnic s poštnimi žigi in podobnim materialom. Sodeloval sem pri mnogih razstavah, ki jih je organiziral Filatelistični klub Koper. Pod vodstvom takratnega predsednika Ivana Nanuta je klub počasi ponovno rasel in se uveljavil v svetu latelije. Leta 2009 sem bil na skupščini kluba izvoljen za predsednika in prevzel njegovo vodenje. Od takrat se trudim, da nadaljujem vizijo kluba pri izdajanju latelističnega materiala, s katerim poskušamo obeležiti po- membne dogodke iz naše okolice. Podpredsednik je postal Rikardo Groselj, s katerim zelo uspešno uskla- jujeva vse potrebne dogodke v klubu. Pri tem gre velika zahvala tudi Mitji Jančarju iz Pirana, ki nam zelo veliko pomaga pri oblikovanju osebnih znamk, priložno- Jakčeva osnutka znamk, ki nista šla skozi izbor. Nekoč je en avtor oblikoval več osnutkov, danes več avtorjev oblikuje en osnutek. Vsak lahko sam presodi, kaj je bolje. Ivan Nanut, Mitja Pelicon stnih poštnih žigih in pisem- 8 9 skih ovojnic. sodeloval z znanimi slovenskimi ustva- halo leta 1994. Želim si, da naš klub še naprej uspešno in tvorno deluje pri obujanju rjalci. Do izdaj priložnostnih žigov in Vsa leta se Filatelistični klub pomembnih zgodovinskih dogodkov. Skozi pogled latelije tako ne bodo priložnostnih pisemskih ovojnic je Koper trudi obeležiti pomembnejše pozabljeni. zavzel kritično stališče, saj meni, da dogodke s priložnostnimi izdajami Mitja Pelicon, inacija izdaj lateliji bolj škoduje kot pisemskih ovojnic in poštnih žigov, z predsednik FK Koper koristi. organiziranjem dogodkom primerne V svojem dolgem 70-letnem latelistične razstave, zadnja leta pa tudi delovanju je doživljal klub bolj in manj z izdajanjem osebnih znamk in plodna leta, z večjim in manjšim šte- maksimum kart. vilom aktivnosti. V preteklosti je izvaja- Svojo zgodovino delovanja je nje teh omogočalo dobro sodelovanje z obogatil s številnimi latelističnimi Začetki kluba družbenimi dejavniki, kot je bila Kultur- razstavami ob pomembnih dogodkih, na skupnost. V sedanjosti je klubu v preko katerih se klub tudi promovira. veliko pomoč razumevajoč odnos Mes- Najpomembnejša latelistična Filatelistični klub Koper je 17. znamke, izdane v coni B STO – VUJA. tne občine Koper, ki z manjšimi nanč- razstava je bila nedvomno v Kopru leta 12. 1948 ustanovila skupina enajstih To zahtevno nalogo so opravljali late- nimi sredstvi klubu omogoča redno 1952, ko sta bili v ta namen izdani tudi navdušenih latelistov na predlog listi brez profesionalnega kadra, s čimer delo, za kar smo ji nadvse hvaležni. znamka in blok. inšpektorja Inšpektorata za PTT promet pa si je klub pridobil sredstva za Aktivno sodelujemo tudi s Pošto Leta 1957 je bilo ustanovljeno v coni B Svobodnega tržaškega ozemlja delovanje. Z njimi je sonanciral revijo Slovenije – enoto Koper, Pokrajinskim podjetje Pristanišča Koper, predhodnik (STO), ki je bilo pod Vojaško upravo Nova latelija, ki jo je izdajala Filateli- muzejem Koper ter z Osrednjo današnje družbe Luka Koper, d. d., in ob Jugoslovanske (narodne) armade stična zveza Slovenije, nančno je knjižnico Srečka Vilharja Koper. njihovi 60-letnici smo priredili tematsko (VUJ/N/A). Sedež kluba je bil v Kopru podpiral tudi šolske dejavnosti, športna Tako je za kratek čas zaživela razstavo v njihovi upravni stavbi. Ob na Verdijevi ulici 7a, kjer se nahaja še društva in dobrodelne organizacije. mladinska sekcija latelistov in numi- tem dogodku smo izdali osebno danes. Distribucija latelističnega materiala se zmatikov, žal pa je njeno delo prene- znamko, priložnostni poštni žig in O tem odmevnem dogodku sta je nadaljevala vse do leta 1994. slovensko bralstvo z obeh strani meje Klub, ki deluje neprekinjeno že seznanjala časopisa Primorski dnevnik 70 let, je priča in dejavnik dogajanj v in Slovenski Jadran, ostalo prebival- prostoru in času njegovega delovanja. stvo Jugoslavije pa je seznanjala revija FK Koper je soustanovitelj Filateli- Filatelija iz Zagreba. stične zveze Slovenije, kasneje je postal Klubu je bila zaupana pomemb- tudi njen član. V vsem obdobju delova- na naloga distribucije znamk. Od leta nja je tesno in uspešno sodeloval s Pošto 1951 dalje je FK Koper po pooblastilu Koper in Pošto Slovenije. Zavzemal se Pošte Koper izdajal in distribuiral je, da so bili vsi pomembni dogodki Slika 1: Razstava starih mestnih Slika 2: Rikardo Groselj, Mitja Pelicon, uradne ovojnice PRVI DAN za vse obeleženi. Pri nekaterih izdajah je razglednic v Carpaccievi hiši Vlasta Beltram, Igor Tuta, Ivan Nanut 10 11 skih ovojnic. sodeloval z znanimi slovenskimi ustva- halo leta 1994. Želim si, da naš klub še naprej uspešno in tvorno deluje pri obujanju rjalci. Do izdaj priložnostnih žigov in Vsa leta se Filatelistični klub pomembnih zgodovinskih dogodkov. Skozi pogled latelije tako ne bodo priložnostnih pisemskih ovojnic je Koper trudi obeležiti pomembnejše pozabljeni. zavzel kritično stališče, saj meni, da dogodke s priložnostnimi izdajami Mitja Pelicon, inacija izdaj lateliji bolj škoduje kot pisemskih ovojnic in poštnih žigov, z predsednik FK Koper koristi. organiziranjem dogodkom primerne V svojem dolgem 70-letnem latelistične razstave, zadnja leta pa tudi delovanju je doživljal klub bolj in manj z izdajanjem osebnih znamk in plodna leta, z večjim in manjšim šte- maksimum kart. vilom aktivnosti. V preteklosti je izvaja- Svojo zgodovino delovanja je nje teh omogočalo dobro sodelovanje z obogatil s številnimi latelističnimi Začetki kluba družbenimi dejavniki, kot je bila Kultur- razstavami ob pomembnih dogodkih, na skupnost. V sedanjosti je klubu v preko katerih se klub tudi promovira. veliko pomoč razumevajoč odnos Mes- Najpomembnejša latelistična Filatelistični klub Koper je 17. znamke, izdane v coni B STO – VUJA. tne občine Koper, ki z manjšimi nanč- razstava je bila nedvomno v Kopru leta 12. 1948 ustanovila skupina enajstih To zahtevno nalogo so opravljali late- nimi sredstvi klubu omogoča redno 1952, ko sta bili v ta namen izdani tudi navdušenih latelistov na predlog listi brez profesionalnega kadra, s čimer delo, za kar smo ji nadvse hvaležni. znamka in blok. inšpektorja Inšpektorata za PTT promet pa si je klub pridobil sredstva za Aktivno sodelujemo tudi s Pošto Leta 1957 je bilo ustanovljeno v coni B Svobodnega tržaškega ozemlja delovanje. Z njimi je sonanciral revijo Slovenije – enoto Koper, Pokrajinskim podjetje Pristanišča Koper, predhodnik (STO), ki je bilo pod Vojaško upravo Nova latelija, ki jo je izdajala Filateli- muzejem Koper ter z Osrednjo današnje družbe Luka Koper, d. d., in ob Jugoslovanske (narodne) armade stična zveza Slovenije, nančno je knjižnico Srečka Vilharja Koper. njihovi 60-letnici smo priredili tematsko (VUJ/N/A). Sedež kluba je bil v Kopru podpiral tudi šolske dejavnosti, športna Tako je za kratek čas zaživela razstavo v njihovi upravni stavbi. Ob na Verdijevi ulici 7a, kjer se nahaja še društva in dobrodelne organizacije. mladinska sekcija latelistov in numi- tem dogodku smo izdali osebno danes. Distribucija latelističnega materiala se zmatikov, žal pa je njeno delo prene- znamko, priložnostni poštni žig in O tem odmevnem dogodku sta je nadaljevala vse do leta 1994. slovensko bralstvo z obeh strani meje Klub, ki deluje neprekinjeno že seznanjala časopisa Primorski dnevnik 70 let, je priča in dejavnik dogajanj v in Slovenski Jadran, ostalo prebival- prostoru in času njegovega delovanja. stvo Jugoslavije pa je seznanjala revija FK Koper je soustanovitelj Filateli- Filatelija iz Zagreba. stične zveze Slovenije, kasneje je postal Klubu je bila zaupana pomemb- tudi njen član. V vsem obdobju delova- na naloga distribucije znamk. Od leta nja je tesno in uspešno sodeloval s Pošto 1951 dalje je FK Koper po pooblastilu Koper in Pošto Slovenije. Zavzemal se Pošte Koper izdajal in distribuiral je, da so bili vsi pomembni dogodki Slika 1: Razstava starih mestnih Slika 2: Rikardo Groselj, Mitja Pelicon, uradne ovojnice PRVI DAN za vse obeleženi. Pri nekaterih izdajah je razglednic v Carpaccievi hiši Vlasta Beltram, Igor Tuta, Ivan Nanut 10 11 maksimum karto. predstavi določen zgodovinski dogo- Leta 2014 smo na Banki Koper dek, skupaj organiziramo in pripravimo (danes Intesa Sanpaolo Bank) priredili latelistično razstavo, obogateno tudi z zelo odmevno numizmatično razstavo. njihovimi zbirkami. Tako se prepletata Naš član Božidar Štefanič in njegova latelistični material in njihova bogata žena Luciana sta razstavila papirnati zgodovinska zbirka (sliki 3 in 4). denar Jugoslavije, denar cone B in tolar- Na OŠ Koper in OŠ Elvire ske bankovce Slovenije, ki so se uporab- Vatovec Prade sodelujemo tudi z učen- ljali takoj po drugi svetovni vojni. ci. Delo z mladino je zelo zanimivo, a Leta 2017 smo v sodelovanju z tudi zahtevno, saj je potrebno veliko Slika 5: Krožek na OŠ Koper Slika 6: Krožek na OŠ Elvire Vatovec Prade MOK v Carpaccievi hiši pripravili zani- energije, da se jih pri zbiranju njihovih vsaka dva meseca menjamo razstavne razglednice in takratni bankovci (slika mivo razstavo starih razglednic mesta zbirk pravilno usmeri. Učenci uspešno eksponate (slika 7). 9). Koper, s katerimi smo poskusili pribli- in zavzeto zbirajo latelistični material Zelo odmevna je bila 70-letnica V klubu smo ponosni na naše žati mestne ulice obiskovalcem (slika 1). ter pripravijo in razstavijo svoje zbirke Pomorske akademije; organizirali smo člane, ki s svojimi dejanji pripomorejo k Filatelisti sodelujemo tudi s na šoli ali v drugem primernem okolju. prevoz pošte po morju iz Kopra v Piran promociji latelije. Tako sta nam v čast Pokrajinskim muzejem Koper in v Ob zbiranju znamk, pisemskih ovojnic (slika 8). izdani deli nekdanjega člana dr. Frana njihovih prostorih občasno pripravimo in ostalega materiala se učijo o zgodo- Poleg omenjenih razstav deluje- Juriševiča; knjiga Primorska pošta skozi zanimive ter zgodovinsko bogate vini, kulturi in vzroku, zakaj je bila mo v klubu tudi izven Kopra. Tako smo zgodovino je izšla 1967, knjiga S pošto razstave (slika 2). posamezna znamka izdana (sliki 5 in 6). imeli razstave v Izoli, Strunjanu in skozi preteklost Slovenskega primorja in Tudi v Osrednji knjižnici Srečka Stalno razstavo imamo že dalj Sežani, kjer smo združili moči z našimi Istre pa leta 1981. Še posebej smo Vilharja Koper velikokrat postavimo časa v prostorih Mercatorja – Zlati prijatelji iz Slovenskega latelističnega zadovoljni, da smo leta 1997 uspešno tematsko zelo kvalitetne razstave. Na kotiček, katere prostore nam dovoli kluba Lovrenc Košir iz Trsta. Tako smo sodelovali pri izdaji knjige Poštna pobudo mag. Petra Štoke, ki nam uporabljati združenje upokojencev. Tam ob 70-letnici osvoboditve Trsta v Osred- zgodovina in latelija na Primorskem nji knjižnici Sežana priredili kvalitetno avtorjev dr. Veselka Guština in mag. in zelo raznoliko razstavo, na kateri so se Branka Morenčiča. V letu 2016 je prepletale latelija, numizmatika, stare Božidar Štefanič prejel diplomo – Slika 3: Slavnostni govor Mitje Pelicona v Pretorski Slika 4: Mitja Pelicon, doc. dr. Gregor Pobežin, Mitja palači Koper ob 300-letnici palače Brutti Jančar, Zlatko Gombar, Peter Štoka ob 500-letnici Slika 7: Mitja Pelicon – Zlati Kotiček Slika 8: Predaja poštne vreče uradni osebi Luške protestantizma – Vergerij kapitanije Koper 12 13 maksimum karto. predstavi določen zgodovinski dogo- Leta 2014 smo na Banki Koper dek, skupaj organiziramo in pripravimo (danes Intesa Sanpaolo Bank) priredili latelistično razstavo, obogateno tudi z zelo odmevno numizmatično razstavo. njihovimi zbirkami. Tako se prepletata Naš član Božidar Štefanič in njegova latelistični material in njihova bogata žena Luciana sta razstavila papirnati zgodovinska zbirka (sliki 3 in 4). denar Jugoslavije, denar cone B in tolar- Na OŠ Koper in OŠ Elvire ske bankovce Slovenije, ki so se uporab- Vatovec Prade sodelujemo tudi z učen- ljali takoj po drugi svetovni vojni. ci. Delo z mladino je zelo zanimivo, a Leta 2017 smo v sodelovanju z tudi zahtevno, saj je potrebno veliko Slika 5: Krožek na OŠ Koper Slika 6: Krožek na OŠ Elvire Vatovec Prade MOK v Carpaccievi hiši pripravili zani- energije, da se jih pri zbiranju njihovih vsaka dva meseca menjamo razstavne razglednice in takratni bankovci (slika mivo razstavo starih razglednic mesta zbirk pravilno usmeri. Učenci uspešno eksponate (slika 7). 9). Koper, s katerimi smo poskusili pribli- in zavzeto zbirajo latelistični material Zelo odmevna je bila 70-letnica V klubu smo ponosni na naše žati mestne ulice obiskovalcem (slika 1). ter pripravijo in razstavijo svoje zbirke Pomorske akademije; organizirali smo člane, ki s svojimi dejanji pripomorejo k Filatelisti sodelujemo tudi s na šoli ali v drugem primernem okolju. prevoz pošte po morju iz Kopra v Piran promociji latelije. Tako sta nam v čast Pokrajinskim muzejem Koper in v Ob zbiranju znamk, pisemskih ovojnic (slika 8). izdani deli nekdanjega člana dr. Frana njihovih prostorih občasno pripravimo in ostalega materiala se učijo o zgodo- Poleg omenjenih razstav deluje- Juriševiča; knjiga Primorska pošta skozi zanimive ter zgodovinsko bogate vini, kulturi in vzroku, zakaj je bila mo v klubu tudi izven Kopra. Tako smo zgodovino je izšla 1967, knjiga S pošto razstave (slika 2). posamezna znamka izdana (sliki 5 in 6). imeli razstave v Izoli, Strunjanu in skozi preteklost Slovenskega primorja in Tudi v Osrednji knjižnici Srečka Stalno razstavo imamo že dalj Sežani, kjer smo združili moči z našimi Istre pa leta 1981. Še posebej smo Vilharja Koper velikokrat postavimo časa v prostorih Mercatorja – Zlati prijatelji iz Slovenskega latelističnega zadovoljni, da smo leta 1997 uspešno tematsko zelo kvalitetne razstave. Na kotiček, katere prostore nam dovoli kluba Lovrenc Košir iz Trsta. Tako smo sodelovali pri izdaji knjige Poštna pobudo mag. Petra Štoke, ki nam uporabljati združenje upokojencev. Tam ob 70-letnici osvoboditve Trsta v Osred- zgodovina in latelija na Primorskem nji knjižnici Sežana priredili kvalitetno avtorjev dr. Veselka Guština in mag. in zelo raznoliko razstavo, na kateri so se Branka Morenčiča. V letu 2016 je prepletale latelija, numizmatika, stare Božidar Štefanič prejel diplomo – Slika 3: Slavnostni govor Mitje Pelicona v Pretorski Slika 4: Mitja Pelicon, doc. dr. Gregor Pobežin, Mitja palači Koper ob 300-letnici palače Brutti Jančar, Zlatko Gombar, Peter Štoka ob 500-letnici Slika 7: Mitja Pelicon – Zlati Kotiček Slika 8: Predaja poštne vreče uradni osebi Luške protestantizma – Vergerij kapitanije Koper 12 13 70-letnica je velik jubilej, ki Moja latelistična pot pomeni priznanje za opravljeno delo, hkrati pa je tudi obveza in vzpodbuda za Že kot otroka sva s starejšim ki jo je vodil Janez Zupan, pač pa ob nadaljnje delo in doseganje novih ter bratom Markom Nanutom v Kanalu ob nedeljah, ko so se srečavali starejši boljših rezultatov. Ob obletnici je naš Soči vneto zbirala znamke. Kar dobro člani kluba. Nekega dne mi je Bruno v klub pripravil priložnostni poštni žig, nama je šlo. Čeprav so Italijani odpe- službi rekel, da so me imenovali za osebno znamko, pisemsko ovojnico in ljali arhiv Občine Kanal v Gorico predsednika kluba, verjetno z name- razstavo vseh klubskih izdaj v obdobju (Italija) in Rim, je na podstrešju občine nom, da skličem občni zbor kluba, da se delovanja kluba. Obenem smo izdali Slika 9: Mitja Pelicon, Peter Suhadolc, Magdalena le ostalo še nekaj latelistično zanimi- stvari postavijo na svoje mesto. Svetina Terčon, Peter Štoka zbornik, v katerem je pregled delovanja vega materiala. Najino zbirateljsko Skupščina kluba je bila 7. 4. priznanje za dolgoletno delo v lateliji s našega kluba v preteklih letih. S tem veselje pa se je nehalo, ko so nama 1995. Izvoljeno je bilo novo vodstvo. strani FZS, njegova žena Luciana smo latelistom ponudili pregled in znamke ukradli. Izvolili so me za predsednika FK Štefanič pa je prejela plaketo s strani sprehod skozi 70 let delovanja Filate- Po zaposlitvi na Radiu Koper leta 1972 Koper. Novemu vodstvu je bilo nalože- Filatelističnega kluba Koper. Istočasno lističnega kluba Koper. sem spoznal g. Bruna Škerlavaja – no kar nekaj zahtevnih nalog, kar pa za je naš dolgoletni predsednik in sedaj Da, naš klub ima vizijo, kateri znanega latelista, šefa radijske tehni- jedro izvršnega odbora kluba v sestavi častni predsednik Ivan Nanut na pobudo sledi. Upamo, da še veliko let. ke in člana Filatelističnega kluba Koper Ivan Nanut – predsednik, Boris Dodič – našega kluba s strani FZS prejel Mitja Pelicon, že od 1951. leta. Z leti me je Bruno po podpredsednik, Nevenka Zakrajšek – priznanje – srebrni znak Lovro Košir. predsednik FK Koper malem začel ponovno navduševati za tajnica, blagajničarka in Bruno Škerla- zbiranje znamk. V spodbudo mi je vaj ni bila pretežka obveznost. Primo- podaril album z nekaj znamkami Italije predaje ni bilo. Novo vodstvo se je zato od 1918 do 1943 (žigosanih in nežigo- odločilo za temeljito inventuro. Zaradi Koprski latelistični klub sem začel obiskovati leta 2015, ko sem postal tudi sanih), cone B Istra – Slovensko neporavnanih obveznosti od nabavlje- gimnazijec. Prihajal sem vsak torek in prinesel pokazat katerega izmed svojih primorje (žigosanih in nežigosanih), nih znamk do Pošte Koper se je prekini- albumov kolegom zbirateljem. Sprejeli so me z odprtimi rokami in bili veseli, da se cone A AMG – VG, STO – VUJA – STT la distribucija znamk. Določeno je bilo, jim je pridružil tudi mladenič. Veliko smo klepetali o raznih razstavah, izidih znamk, (žigosanih in nežigosanih), STO cona A da so stalne zbirke kluba naslednje: lastnih klubskih ovojnicah in znamkah, kar me je kot novinca presenetilo, saj nisem AMG – FTT in z nekaj znamkami četverčki STT, OPD Slovenije (tako so vedel, da je to mogoče. Jugoslavije. Pripovedoval mi je o delu v zbirki hkrati znamka, priložnostni Žal pa sem kasneje bolj po redko hodil na srečanja, ker sem moral postaviti kluba, me spoznal z nekaterimi člani in poštni žig in motiv na pisemski ovojni- šolo na prvo mesto, na koncu pa srečanja prav zapustiti, ker sem imel na isti dan tudi seznanil s težavami, ker se novo ci), vse ovojnice, ki jih je izdal FK vaje kitare, ki je bila moj drugi hobi. izvoljeni odbor ni konstituiral. Koper sam ali v sodelovanju s FK Izola Še vedno sem zbiratelj, a zbiram bolj kovance, saj je znamk preveliko in nisem Leta 1993 sem se včlanil v in FND Piran, kovanci Jugoslavije in mogel slediti vsem izdajam. Upam, da bom letos uspel hoditi na srečanja pogosteje Filatelistični klub Koper. Nisem se Slovenije. Zbirajo naj se tudi ovojnice, in se pridružiti debatam v klubu, ki so bila vedno vznemirljiva. udeleževal srečanj Mladinske sekcije ki so jih za področje Občine Koper Manuel Fischer, 18 let latelistov in numizmatikov ob petkih, izdajali PTT, MPZ in FZS. Rafael 14 15 70-letnica je velik jubilej, ki Moja latelistična pot pomeni priznanje za opravljeno delo, hkrati pa je tudi obveza in vzpodbuda za Že kot otroka sva s starejšim ki jo je vodil Janez Zupan, pač pa ob nadaljnje delo in doseganje novih ter bratom Markom Nanutom v Kanalu ob nedeljah, ko so se srečavali starejši boljših rezultatov. Ob obletnici je naš Soči vneto zbirala znamke. Kar dobro člani kluba. Nekega dne mi je Bruno v klub pripravil priložnostni poštni žig, nama je šlo. Čeprav so Italijani odpe- službi rekel, da so me imenovali za osebno znamko, pisemsko ovojnico in ljali arhiv Občine Kanal v Gorico predsednika kluba, verjetno z name- razstavo vseh klubskih izdaj v obdobju (Italija) in Rim, je na podstrešju občine nom, da skličem občni zbor kluba, da se delovanja kluba. Obenem smo izdali Slika 9: Mitja Pelicon, Peter Suhadolc, Magdalena le ostalo še nekaj latelistično zanimi- stvari postavijo na svoje mesto. Svetina Terčon, Peter Štoka zbornik, v katerem je pregled delovanja vega materiala. Najino zbirateljsko Skupščina kluba je bila 7. 4. priznanje za dolgoletno delo v lateliji s našega kluba v preteklih letih. S tem veselje pa se je nehalo, ko so nama 1995. Izvoljeno je bilo novo vodstvo. strani FZS, njegova žena Luciana smo latelistom ponudili pregled in znamke ukradli. Izvolili so me za predsednika FK Štefanič pa je prejela plaketo s strani sprehod skozi 70 let delovanja Filate- Po zaposlitvi na Radiu Koper leta 1972 Koper. Novemu vodstvu je bilo nalože- Filatelističnega kluba Koper. Istočasno lističnega kluba Koper. sem spoznal g. Bruna Škerlavaja – no kar nekaj zahtevnih nalog, kar pa za je naš dolgoletni predsednik in sedaj Da, naš klub ima vizijo, kateri znanega latelista, šefa radijske tehni- jedro izvršnega odbora kluba v sestavi častni predsednik Ivan Nanut na pobudo sledi. Upamo, da še veliko let. ke in člana Filatelističnega kluba Koper Ivan Nanut – predsednik, Boris Dodič – našega kluba s strani FZS prejel Mitja Pelicon, že od 1951. leta. Z leti me je Bruno po podpredsednik, Nevenka Zakrajšek – priznanje – srebrni znak Lovro Košir. predsednik FK Koper malem začel ponovno navduševati za tajnica, blagajničarka in Bruno Škerla- zbiranje znamk. V spodbudo mi je vaj ni bila pretežka obveznost. Primo- podaril album z nekaj znamkami Italije predaje ni bilo. Novo vodstvo se je zato od 1918 do 1943 (žigosanih in nežigo- odločilo za temeljito inventuro. Zaradi Koprski latelistični klub sem začel obiskovati leta 2015, ko sem postal tudi sanih), cone B Istra – Slovensko neporavnanih obveznosti od nabavlje- gimnazijec. Prihajal sem vsak torek in prinesel pokazat katerega izmed svojih primorje (žigosanih in nežigosanih), nih znamk do Pošte Koper se je prekini- albumov kolegom zbirateljem. Sprejeli so me z odprtimi rokami in bili veseli, da se cone A AMG – VG, STO – VUJA – STT la distribucija znamk. Določeno je bilo, jim je pridružil tudi mladenič. Veliko smo klepetali o raznih razstavah, izidih znamk, (žigosanih in nežigosanih), STO cona A da so stalne zbirke kluba naslednje: lastnih klubskih ovojnicah in znamkah, kar me je kot novinca presenetilo, saj nisem AMG – FTT in z nekaj znamkami četverčki STT, OPD Slovenije (tako so vedel, da je to mogoče. Jugoslavije. Pripovedoval mi je o delu v zbirki hkrati znamka, priložnostni Žal pa sem kasneje bolj po redko hodil na srečanja, ker sem moral postaviti kluba, me spoznal z nekaterimi člani in poštni žig in motiv na pisemski ovojni- šolo na prvo mesto, na koncu pa srečanja prav zapustiti, ker sem imel na isti dan tudi seznanil s težavami, ker se novo ci), vse ovojnice, ki jih je izdal FK vaje kitare, ki je bila moj drugi hobi. izvoljeni odbor ni konstituiral. Koper sam ali v sodelovanju s FK Izola Še vedno sem zbiratelj, a zbiram bolj kovance, saj je znamk preveliko in nisem Leta 1993 sem se včlanil v in FND Piran, kovanci Jugoslavije in mogel slediti vsem izdajam. Upam, da bom letos uspel hoditi na srečanja pogosteje Filatelistični klub Koper. Nisem se Slovenije. Zbirajo naj se tudi ovojnice, in se pridružiti debatam v klubu, ki so bila vedno vznemirljiva. udeleževal srečanj Mladinske sekcije ki so jih za področje Občine Koper Manuel Fischer, 18 let latelistov in numizmatikov ob petkih, izdajali PTT, MPZ in FZS. Rafael 14 15 Vidali je nadaljeval z izdajanjem glasila tematsko latelistično razstavo. Njeno Na seminarje Filatelistične zve- Mladi numizmatik. Mestna občina otvoritev smo kot soizdajatelji v sode- ze na temo Kako pripraviti razstavno Koper je s sicer skromnimi sredstvi lovanju z Zgodovinskim društvom za zbirko smo vključili tudi gospo Niti pomagala klubu s poudarkom na delu z južno Primorsko in Znanstveno razi- Krota Bagari, mentorico latelisti- mladimi. Zadnja leta pa se prijavljamo skovalnim središčem Koper izkoristili čnega krožka na Osnovni šoli Janka na razpise Mestne občine Koper za in organizirali tudi predstavitev knjige Premrla - Vojka. Obrestovalo se je, saj posamezne projekte, ki jih tudi delno Poštna zgodovina in latelija na so njeni varovanci na državni mladin- nancira. Sodelovali smo na sejmu Primorskem avtorjev dr. Veselka Gušti- ski razstavi FIRAMLA v Trbovljah svetega Nazarija, saj je občina nudila na in mag. Branka Morenčiča. Izdali osvojili srebrne medalje in nekaj brezplačno stojnico. smo tudi priložnostno pisemsko ovoj- bronastih. Na drugi državni razstavi v Klubski prostor sta v preteklosti nico s priložnostnim poštnim žigom. Mariboru pa je naš mladinec Danijel souporabljala odvetnika, ki sta krila Direktor Pošte Koper g. Valter Furlanič Vinčec osvojil zlato medaljo. Žal nobe- stroške najemnine, električne energije, je poudaril, da je ta knjiga lepa den član našega kluba nima priprav- davka na zemljišče in po potrebi tudi dopolnitev h knjigi, ki jo je izdala Pošta ljene take razstavne zbirke, s katero bi vzdrževanja prostora. Po upokojitvi Slovenije. lahko nastopil na mednarodnih lateli- zadnjega podnajemnika nam je uspel Ob 50-obletnici delovanja Fila- stičnih razstavah. dogovor z Mestno občino Koper, da se telističnega kluba Koper smo izdali Naj kot zanimivost navedem, da Otvoritev 3. državne filatelistične razstave najemnina za klubski prostor ne plaču- publikacijo. V njej je med drugim smo kot prvi organizirali poštni žig in smo jo v Pokrajinskem muzeju Koper je, v kolikor koristi prostor vsaj še eno zanimiv prispevek g. Bruna Škerlavaja. izpostavljeno poštno okence na ladji. in jo napolnili do zadnjega kotička. Za društvo. Na osnovi klubskega arhiva je podrob- To je bilo februarja 2001 na katamaranu mnoge obiskovalce so bili zanimivi Veliko zadovoljstvo je klub no opisal in z dokumenti opremil Princ of Venice na liniji Koper–Bene- tudi stari poštni predmeti, ki jih je doživel v letu 1997, ko je izšla posebna delovanje kluba od ustanovitve 17. 12. tke. V tem obdobju je bil Filatelistični razstavljal g. Janez Janežič. Prav za ta znamka ob 50-obletnici priključitve 1948 do 25. 10. 1954. Svečan dogodek klub Koper eden večjih in aktivnejših dogodek je Pošta Slovenija izdala Primorske k matični domovini. Ob tej je bil v Pokrajinskem muzeju Koper, društev pri FZS. V želji, da bi članom ilustrirano dopisnico z motivom Pretor- obletnici smo v Pokrajinskem muzeju kjer smo pripravili bogato latelistično kluba omogočili čim kvalitetnejše delo, ske palače. Ob tej priložnosti smo Koper organizirali dogodku primerno in numizmatično razstavo. smo med drugim obogatili knjižnico s organizirali tudi srečanje latelistov, latelističnimi katalogi Michel za cel numizmatikov in kartolov v Dijaškem svet. domu Koper. Naslednje leto smo Zelo smela je bila odločitev srečanje pripravili v Hotelu Koper. izvršnega odbora Filatelističnega kluba Ko je latelistična zveza uvedla Koper, da smo leta 2001 organizirali 3. podelitev priznanj Lovrenc Košir, smo d r ž a v n o  l a t e l i s t i č n o r a z s t a v o predlagali za najvišje priznanje, tj. KOPERFILA 2001, saj je bil to zelo priznanje za življenjsko delo, g. Bruna Valter Furlanič, Ivan Nanut, mag. Branko Morenčič, velik zalogaj. Za komisarja razstave je Škerlavaja. Predlog je bil sprejet. Kot Nevenka Zakrajšek, Ivan Nanut dr. Veselko Guštin bil določen g. Boris Dodič. Organizirali člana izvršnega odbora Filatelistične 16 17 Vidali je nadaljeval z izdajanjem glasila tematsko latelistično razstavo. Njeno Na seminarje Filatelistične zve- Mladi numizmatik. Mestna občina otvoritev smo kot soizdajatelji v sode- ze na temo Kako pripraviti razstavno Koper je s sicer skromnimi sredstvi lovanju z Zgodovinskim društvom za zbirko smo vključili tudi gospo Niti pomagala klubu s poudarkom na delu z južno Primorsko in Znanstveno razi- Krota Bagari, mentorico latelisti- mladimi. Zadnja leta pa se prijavljamo skovalnim središčem Koper izkoristili čnega krožka na Osnovni šoli Janka na razpise Mestne občine Koper za in organizirali tudi predstavitev knjige Premrla - Vojka. Obrestovalo se je, saj posamezne projekte, ki jih tudi delno Poštna zgodovina in latelija na so njeni varovanci na državni mladin- nancira. Sodelovali smo na sejmu Primorskem avtorjev dr. Veselka Gušti- ski razstavi FIRAMLA v Trbovljah svetega Nazarija, saj je občina nudila na in mag. Branka Morenčiča. Izdali osvojili srebrne medalje in nekaj brezplačno stojnico. smo tudi priložnostno pisemsko ovoj- bronastih. Na drugi državni razstavi v Klubski prostor sta v preteklosti nico s priložnostnim poštnim žigom. Mariboru pa je naš mladinec Danijel souporabljala odvetnika, ki sta krila Direktor Pošte Koper g. Valter Furlanič Vinčec osvojil zlato medaljo. Žal nobe- stroške najemnine, električne energije, je poudaril, da je ta knjiga lepa den član našega kluba nima priprav- davka na zemljišče in po potrebi tudi dopolnitev h knjigi, ki jo je izdala Pošta ljene take razstavne zbirke, s katero bi vzdrževanja prostora. Po upokojitvi Slovenije. lahko nastopil na mednarodnih lateli- zadnjega podnajemnika nam je uspel Ob 50-obletnici delovanja Fila- stičnih razstavah. dogovor z Mestno občino Koper, da se telističnega kluba Koper smo izdali Naj kot zanimivost navedem, da Otvoritev 3. državne filatelistične razstave najemnina za klubski prostor ne plaču- publikacijo. V njej je med drugim smo kot prvi organizirali poštni žig in smo jo v Pokrajinskem muzeju Koper je, v kolikor koristi prostor vsaj še eno zanimiv prispevek g. Bruna Škerlavaja. izpostavljeno poštno okence na ladji. in jo napolnili do zadnjega kotička. Za društvo. Na osnovi klubskega arhiva je podrob- To je bilo februarja 2001 na katamaranu mnoge obiskovalce so bili zanimivi Veliko zadovoljstvo je klub no opisal in z dokumenti opremil Princ of Venice na liniji Koper–Bene- tudi stari poštni predmeti, ki jih je doživel v letu 1997, ko je izšla posebna delovanje kluba od ustanovitve 17. 12. tke. V tem obdobju je bil Filatelistični razstavljal g. Janez Janežič. Prav za ta znamka ob 50-obletnici priključitve 1948 do 25. 10. 1954. Svečan dogodek klub Koper eden večjih in aktivnejših dogodek je Pošta Slovenija izdala Primorske k matični domovini. Ob tej je bil v Pokrajinskem muzeju Koper, društev pri FZS. V želji, da bi članom ilustrirano dopisnico z motivom Pretor- obletnici smo v Pokrajinskem muzeju kjer smo pripravili bogato latelistično kluba omogočili čim kvalitetnejše delo, ske palače. Ob tej priložnosti smo Koper organizirali dogodku primerno in numizmatično razstavo. smo med drugim obogatili knjižnico s organizirali tudi srečanje latelistov, latelističnimi katalogi Michel za cel numizmatikov in kartolov v Dijaškem svet. domu Koper. Naslednje leto smo Zelo smela je bila odločitev srečanje pripravili v Hotelu Koper. izvršnega odbora Filatelističnega kluba Ko je latelistična zveza uvedla Koper, da smo leta 2001 organizirali 3. podelitev priznanj Lovrenc Košir, smo d r ž a v n o  l a t e l i s t i č n o r a z s t a v o predlagali za najvišje priznanje, tj. KOPERFILA 2001, saj je bil to zelo priznanje za življenjsko delo, g. Bruna Valter Furlanič, Ivan Nanut, mag. Branko Morenčič, velik zalogaj. Za komisarja razstave je Škerlavaja. Predlog je bil sprejet. Kot Nevenka Zakrajšek, Ivan Nanut dr. Veselko Guštin bil določen g. Boris Dodič. Organizirali člana izvršnega odbora Filatelistične 16 17 zveze Slovenije so me pooblastili, da v blok. Motiv na znamki je zemljevid z prepozno. Kopru priznanje izročim g. Brunu oznako ozemlja cone B in cone A. Ko se je Bruno Škerlavaj upoko- Škerlavaju. Dogodek smo ob prisotnosti vseh treh jil, sva se pogosto sestala in analizirala Mestna občina Koper je z boga- županov obalnih občin obeležili v opravljeno delo ter se pogovarjala, kaj Pretorski palači. V avli smo razstavljali bo potrebno še narediti. Občasno so se našo redko zbirko znamk, četverčke nama pridružili tudi nekateri drugi STT – VUJA. latelisti. Filatelistični klub Koper je dobil V meni je dozorelo spoznanje, da Ladja Gorica svojo prvo osebno znamko ob 60- imamo v klubu zagnane in primerne nekoliko nančno opomogel. letnici delovanja. V ta namen smo v mlajše člane, ki bi bili sposobni voditi Ob vseh navedenih dogodkih je Pokrajinskem muzeju Koper organizi- klub. Predlagal sem, da nekdo izmed klub vedno izdajal tudi priložnostne rali veliko latelistično razstavo z njih prevzame predsedovanje. Tako je pisemske ovojnice, priložnostne poštne mednarodno udeležbo KOPERFILA bil na skupščini kluba 15. 4. 2009 Ivan Nanut, Bruno Škerlavaj žige in organiziral dogodku primerne 2008. Komisar razstave je bil g. Rikar- izvoljen za predsednika g. Mitja latelistične razstave. Ves čas smo se tim programom obeležila 50-letnico do Groselj. Pelicon. Na tej skupščini so mi podelili trudili, da bi vse pomembnejše do- ukinitve železniške proge Trst–Poreč v Na otvoritvi naziv častni predsednik in izročili godke obeležili tudi latelistično, seve- Pretorski palači. Izšel je prevod knjige r a z s t a v e s plaketo s tem nazivom. da skladno s nančnimi zmožnostmi. Moja parencana. Na trasi tedanje žele- k u l t u r n i m Zadovoljen sem, da je klub pod Najlepše je bilo, ko je organizator kril zniške proge je sedaj urejena kolesar- p r o g r a m o m vodstvom novega predsednika še vse naše stroške (oblikovanje in tisk ska pot, imenovana Pot prijateljstva in in nagovori vedno aktiven, sledi pomembnim priložnostne pisemske ovojnice, obli- zdravja. S tem nazivom je FK Koper nam je Mes- dogodkom in kvalitetno opravlja svoje kovanje in izdelava priložnostnega izdal priložnostno pisemsko ovojnico s t n a o b č i n a poslanstvo. poštnega žiga, postavitev razstav itd.). priložnostnim poštnim žigom. V avli izročila pla- Ivan Nanut, Naša prva osebna znamka Žal smo za nekatere dogodke izvedeli Pretorske palače je bila poleg naše keto. častni predsednik FKK razstave razstavljena tudi maketa takra- Za Koper je bil zelo pomemben tne železniške proge Trst–Poreč. dogodek, ko je v pristanišče priplula Za naše področje je zelo pomem- prva ladja – Gorica. Luka Koper je 7. ben datum 5. 10. 1954, saj je bil na ta 12. 2008 obeležila 50-obletnico tega dan sprejet londonski memorandum, s dogodka z bogatim kulturnim progra- katerim je bila ukinjena cona B. Ozem- mom na potniškem terminalu. Dogo- lje obalnih občin do Novigrada je pripa- dek je bil obeležen tudi latelistično. dlo Jugoslaviji. S pomočjo županov Izdani sta bili kar dve osebni znamki, Mestne občine Koper, Občine Izola in priložnostna pisemska ovojnica in Občine Piran nam je uspelo, da je Pošta razglednica s priložnostnim poštnim Ivan Nanut, Karlo Čuk, Zmago Furlanič, Slovenije izdala posebno znamko – žigom. S tem projektom se je FK Koper Veselko Guštin, Bruno Škerlevaj 18 19 zveze Slovenije so me pooblastili, da v blok. Motiv na znamki je zemljevid z prepozno. Kopru priznanje izročim g. Brunu oznako ozemlja cone B in cone A. Ko se je Bruno Škerlavaj upoko- Škerlavaju. Dogodek smo ob prisotnosti vseh treh jil, sva se pogosto sestala in analizirala Mestna občina Koper je z boga- županov obalnih občin obeležili v opravljeno delo ter se pogovarjala, kaj Pretorski palači. V avli smo razstavljali bo potrebno še narediti. Občasno so se našo redko zbirko znamk, četverčke nama pridružili tudi nekateri drugi STT – VUJA. latelisti. Filatelistični klub Koper je dobil V meni je dozorelo spoznanje, da Ladja Gorica svojo prvo osebno znamko ob 60- imamo v klubu zagnane in primerne nekoliko nančno opomogel. letnici delovanja. V ta namen smo v mlajše člane, ki bi bili sposobni voditi Ob vseh navedenih dogodkih je Pokrajinskem muzeju Koper organizi- klub. Predlagal sem, da nekdo izmed klub vedno izdajal tudi priložnostne rali veliko latelistično razstavo z njih prevzame predsedovanje. Tako je pisemske ovojnice, priložnostne poštne mednarodno udeležbo KOPERFILA bil na skupščini kluba 15. 4. 2009 Ivan Nanut, Bruno Škerlavaj žige in organiziral dogodku primerne 2008. Komisar razstave je bil g. Rikar- izvoljen za predsednika g. Mitja latelistične razstave. Ves čas smo se tim programom obeležila 50-letnico do Groselj. Pelicon. Na tej skupščini so mi podelili trudili, da bi vse pomembnejše do- ukinitve železniške proge Trst–Poreč v Na otvoritvi naziv častni predsednik in izročili godke obeležili tudi latelistično, seve- Pretorski palači. Izšel je prevod knjige r a z s t a v e s plaketo s tem nazivom. da skladno s nančnimi zmožnostmi. Moja parencana. Na trasi tedanje žele- k u l t u r n i m Zadovoljen sem, da je klub pod Najlepše je bilo, ko je organizator kril zniške proge je sedaj urejena kolesar- p r o g r a m o m vodstvom novega predsednika še vse naše stroške (oblikovanje in tisk ska pot, imenovana Pot prijateljstva in in nagovori vedno aktiven, sledi pomembnim priložnostne pisemske ovojnice, obli- zdravja. S tem nazivom je FK Koper nam je Mes- dogodkom in kvalitetno opravlja svoje kovanje in izdelava priložnostnega izdal priložnostno pisemsko ovojnico s t n a o b č i n a poslanstvo. poštnega žiga, postavitev razstav itd.). priložnostnim poštnim žigom. V avli izročila pla- Ivan Nanut, Naša prva osebna znamka Žal smo za nekatere dogodke izvedeli Pretorske palače je bila poleg naše keto. častni predsednik FKK razstave razstavljena tudi maketa takra- Za Koper je bil zelo pomemben tne železniške proge Trst–Poreč. dogodek, ko je v pristanišče priplula Za naše področje je zelo pomem- prva ladja – Gorica. Luka Koper je 7. ben datum 5. 10. 1954, saj je bil na ta 12. 2008 obeležila 50-obletnico tega dan sprejet londonski memorandum, s dogodka z bogatim kulturnim progra- katerim je bila ukinjena cona B. Ozem- mom na potniškem terminalu. Dogo- lje obalnih občin do Novigrada je pripa- dek je bil obeležen tudi latelistično. dlo Jugoslaviji. S pomočjo županov Izdani sta bili kar dve osebni znamki, Mestne občine Koper, Občine Izola in priložnostna pisemska ovojnica in Občine Piran nam je uspelo, da je Pošta razglednica s priložnostnim poštnim Ivan Nanut, Karlo Čuk, Zmago Furlanič, Slovenije izdala posebno znamko – žigom. S tem projektom se je FK Koper Veselko Guštin, Bruno Škerlevaj 18 19 Razstave – spomini 10 % sredstev, drugo pa razdelil huma- Košuta – PTT Koper in Ciril Ibic – nitarnim in športnim organizacijam. Filatelistični klub Koper. Komisija za podelitev nagrad je Ocene so bile opravljene strogo Filatelistični klub Koper je bil v x 67 cm je bilo razstavljenih 44 zbirk. bila v naslednji sestavi: Joško Simončič po kriterijih pravilnika razstave, ki ga je letu 2001 postavljen pred velik izziv - Vitrine so bile najete pri Filatelistični – Filatelistični klub Koper, Silvo Hoče- sprejel organizacijski odbor. zaupali so mu organizacijo 3. državne zvezi Slovenije. var – Sekretariat za PTT, Marjan Štebih Bruno Škerlavaj latelistične razstave Koperla 2001. Organizacijski odbor za pripravo – Filatelistična zveza Slovenije, Brigita V 52-letnem delu je Filatelistični klub razstave je vložil prošnjo za izdajo Koper pripravil več deset razstav in posebne znamke pri vojaški upravi razstavic. Vse so bile kakovostno Svobodnega tržaškega ozemlja. Odo- organizirane. brena sta bila znamka in blok. Na vseh Ob živahni razpravi ob 3. drža- poštah se je blok prodajal s 25 din vni latelistični razstavi sem se spo- pribitka za kritje stroškov organiziranja Spomini na očeta Bogomila Lilijo mnil na 1. latelistično razstavo v razstave Filatelističnega kluba Koper. Kopru in se odločil, da napišem nekaj Sponzorji so bili še: Okrajni tudi za večino latelistov neznanih po- ljudski odbor Koper in Buje, PTT Koper, Naj na začetku povem, da sem svetovno vojno. Začel je v Švici in datkov, predvsem o podelitvi priznanj. Julij Beltram, Vino Koper, Tovarna prebirala le očetove zapise v PAK Franciji, kamor je zbežal iz nemškega Štiri leta po ustanovitvi Filateli- pohištva Stil Koper, Tiskarna Jadran Koper in domačem arhivu, tj. vse, kar je ujetništva v Italiji (Garessio) pred naci- stičnega kluba Koper se je porodila Koper, Gostinsko podjetje Triglav oče pisal in tipkal mnogim prijateljem sti in fašisti. Seznanil se je z ljudmi, ki misel o pripravi 1. latelistične razstave Koper in Radiofonija Koper. latelistom v Sloveniji in v Jugoslaviji. so s pomočjo Rdečega križa pomagali v Kopru (takrat sem bil začetni latelist z Razstava je bila zelo uspešna – Glavnina podatkov je navedena v ujetnikom in med njimi so bili tudi enoletnim pripravniškim stažem). Koper tako zaradi kakovostnih in zanimivih arhivskem gradivu v PAK Koper. Zato latelisti. To omenjam, saj so vsa leta je bil takrat »prestolnica« cone B eksponatov kot tudi zaradi velikega pogosto navajam »glej PAK«, saj po vojni vzdrževali stike in leta 1977 Svobodnega tržaškega ozemlja. števila obiskovalcev, saj je bilo proda- gradiva nisem pregledovala in zato (7. 11.–11. 4.) je v Bernu potekala raz- Imenovan je bil organizacijski nih 1900 vstopnic. Šole so imele brez- določeni datumi ter leta niso verodo- stava znamk mladih latelistov iz Jugo- odbor, ki ga je vodil inž. Joško Simon- plačen vstop in ogled lmov o izdelavi stojni in jih je treba preveriti tam. Z slavije JUPHILEX. Med njimi so bili čič, takratni predsednik Filatelističnega znamk. gradivom je seznanjen g. Zdenko tudi Slovenci, ki jih je tja peljal Lilija. kluba Koper. Prošnji za pokroviteljstvo Zaradi odločitve sekretariata za Kalizan. Ali so bili tudi koprski mladi latelisti z se je odzval polkovnik Miloš Stamato- PTT pri vojaški upravi STO je bil tudi Ni enostavno pisati spomine na njim, mi ni znano (glej arhiv FK v vič, komandant vojaške uprave cone B nančni obračun ugoden, predvsem očeta, ki je bil zelo delaven na mnogih PAK). Svobodnega tržaškega ozemlja in zaradi prodaje blokov. Čisti dohodek je področjih. Njegova največja ljubezen Leta 1970 je prišel oče iz Novega najvišji funkcionar na tem ozemlju. znašal 567.800 din. To je bil zelo visok smo bile latelija, jaz in žena Angelca mesta v Koper delat kot urednik Luške- Razstava je potekala v mali dvo- znesek v primerjavi s takratnim meseč- (običajno je po tem vrstnem redu ga glasnika. Vem, da se je družil s late- rani koprskega gledališča od 28. 11. do nim osebnim dohodkom, ki je znašal naštevala mama). listi, ne vem pa, kdaj je postal predse- 9. 12. 1952. Na 90 vitrinah velikosti 157 približno 10.000 din. Klub je obdržal Znamke je oče zbiral med drugo dnik FK Kope (glej PAK). 20 21 Razstave – spomini 10 % sredstev, drugo pa razdelil huma- Košuta – PTT Koper in Ciril Ibic – nitarnim in športnim organizacijam. Filatelistični klub Koper. Komisija za podelitev nagrad je Ocene so bile opravljene strogo Filatelistični klub Koper je bil v x 67 cm je bilo razstavljenih 44 zbirk. bila v naslednji sestavi: Joško Simončič po kriterijih pravilnika razstave, ki ga je letu 2001 postavljen pred velik izziv - Vitrine so bile najete pri Filatelistični – Filatelistični klub Koper, Silvo Hoče- sprejel organizacijski odbor. zaupali so mu organizacijo 3. državne zvezi Slovenije. var – Sekretariat za PTT, Marjan Štebih Bruno Škerlavaj latelistične razstave Koperla 2001. Organizacijski odbor za pripravo – Filatelistična zveza Slovenije, Brigita V 52-letnem delu je Filatelistični klub razstave je vložil prošnjo za izdajo Koper pripravil več deset razstav in posebne znamke pri vojaški upravi razstavic. Vse so bile kakovostno Svobodnega tržaškega ozemlja. Odo- organizirane. brena sta bila znamka in blok. Na vseh Ob živahni razpravi ob 3. drža- poštah se je blok prodajal s 25 din vni latelistični razstavi sem se spo- pribitka za kritje stroškov organiziranja Spomini na očeta Bogomila Lilijo mnil na 1. latelistično razstavo v razstave Filatelističnega kluba Koper. Kopru in se odločil, da napišem nekaj Sponzorji so bili še: Okrajni tudi za večino latelistov neznanih po- ljudski odbor Koper in Buje, PTT Koper, Naj na začetku povem, da sem svetovno vojno. Začel je v Švici in datkov, predvsem o podelitvi priznanj. Julij Beltram, Vino Koper, Tovarna prebirala le očetove zapise v PAK Franciji, kamor je zbežal iz nemškega Štiri leta po ustanovitvi Filateli- pohištva Stil Koper, Tiskarna Jadran Koper in domačem arhivu, tj. vse, kar je ujetništva v Italiji (Garessio) pred naci- stičnega kluba Koper se je porodila Koper, Gostinsko podjetje Triglav oče pisal in tipkal mnogim prijateljem sti in fašisti. Seznanil se je z ljudmi, ki misel o pripravi 1. latelistične razstave Koper in Radiofonija Koper. latelistom v Sloveniji in v Jugoslaviji. so s pomočjo Rdečega križa pomagali v Kopru (takrat sem bil začetni latelist z Razstava je bila zelo uspešna – Glavnina podatkov je navedena v ujetnikom in med njimi so bili tudi enoletnim pripravniškim stažem). Koper tako zaradi kakovostnih in zanimivih arhivskem gradivu v PAK Koper. Zato latelisti. To omenjam, saj so vsa leta je bil takrat »prestolnica« cone B eksponatov kot tudi zaradi velikega pogosto navajam »glej PAK«, saj po vojni vzdrževali stike in leta 1977 Svobodnega tržaškega ozemlja. števila obiskovalcev, saj je bilo proda- gradiva nisem pregledovala in zato (7. 11.–11. 4.) je v Bernu potekala raz- Imenovan je bil organizacijski nih 1900 vstopnic. Šole so imele brez- določeni datumi ter leta niso verodo- stava znamk mladih latelistov iz Jugo- odbor, ki ga je vodil inž. Joško Simon- plačen vstop in ogled lmov o izdelavi stojni in jih je treba preveriti tam. Z slavije JUPHILEX. Med njimi so bili čič, takratni predsednik Filatelističnega znamk. gradivom je seznanjen g. Zdenko tudi Slovenci, ki jih je tja peljal Lilija. kluba Koper. Prošnji za pokroviteljstvo Zaradi odločitve sekretariata za Kalizan. Ali so bili tudi koprski mladi latelisti z se je odzval polkovnik Miloš Stamato- PTT pri vojaški upravi STO je bil tudi Ni enostavno pisati spomine na njim, mi ni znano (glej arhiv FK v vič, komandant vojaške uprave cone B nančni obračun ugoden, predvsem očeta, ki je bil zelo delaven na mnogih PAK). Svobodnega tržaškega ozemlja in zaradi prodaje blokov. Čisti dohodek je področjih. Njegova največja ljubezen Leta 1970 je prišel oče iz Novega najvišji funkcionar na tem ozemlju. znašal 567.800 din. To je bil zelo visok smo bile latelija, jaz in žena Angelca mesta v Koper delat kot urednik Luške- Razstava je potekala v mali dvo- znesek v primerjavi s takratnim meseč- (običajno je po tem vrstnem redu ga glasnika. Vem, da se je družil s late- rani koprskega gledališča od 28. 11. do nim osebnim dohodkom, ki je znašal naštevala mama). listi, ne vem pa, kdaj je postal predse- 9. 12. 1952. Na 90 vitrinah velikosti 157 približno 10.000 din. Klub je obdržal Znamke je oče zbiral med drugo dnik FK Kope (glej PAK). 20 21 Odkar pomnim, se je rad ukva- pisem, seveda z nalivnim peresom. tekstom o znamkah: »Kaj spada med se v klubu odločili za to razstavo rjal z otroki. Po poklicu je bil učitelj in Maja 1981 je bila na Dunaju latelistični pribor?« Otroci so odgova- predvsem zato, ker je bil oče Jakčev tudi rojen je bil v učiteljski družini, zato organizirana mednarodna razstava rjali na dopisnicah, pošiljali pa so jih v sorodnik. Z njim se je dogovoril, da je mu je bilo v veliko veselje, če je svoje znamk WIPA. Oče je tja povabil mlade- Sežano za radio Opčine za oddajo Fila- tudi on sporočil v Beograd, da dragoce- znanje lahko razdajal drugim, pred- ga latelista, da bi si skupaj ogledala telija. Za nagrado so podeljevali knjige ni osnutki za znamke pridejo na vsem mladim. V različnih osnovnih bogastvo latelističnega sveta. 23. in izlet v Luko Koper. razstavo v Koper. Takrat je Jakac šolah je imel krožke za zbiralce znamk maja je bil tako poseben dan za mlade Najbolj odmevna je bila razstava praznoval svoj 85. rojstni dan in razsta- in ena izmed njih je bila tudi Osnovna zbiratelje in tovrstnega doživetja zago- leta 1978 ob 30-obletnici latelistič- va je bila posvečena tudi njegovem šola Dušana Bordona v Kopru. tovo niso pozabili. nega kluba Koper, ko so v muzeju v rojstnem dnevu. Mladi latelisti so se zbirali tudi Od vsepovsod, kamor je oče po- Kopru pripravili razstavo osnutkov za Draguška Rupnik v nekdanji OŠ Pinka Tomažiča (danes toval sam ali z drugimi, je nama z znamke, ki jih je narisal Božidar Jakac. OŠ Koper) in OŠ Antona Ukmarja na mamo in prijateljem latelistom vedno Iz Beograda je iz PTT pripotovala Markovcu. Oče jih je rad zalagal z pisal razglednice ali dopisnice z raz- direktorica urada za izdajo poštnih znamkami, orodjem za zbiranje in stav, opremljene z žigi. znamk v Jugoslaviji in s seboj je albumi. Vedno je govoril, da se z Še vedno se nekateri še živeči pripeljala osnutke Jakčevih znamk. Pri zbiranjem znamk učimo natančnosti, latelisti spominjajo potovanja v Če- postavitvi osnutkov v steklene vitrine je potrpežljivosti, snažnosti, z žigi na škoslovaško – v Pragi je potekala me- sodeloval tudi Jakac. Naj povem, da so pismih iz različnih krajev, upodobitvah dnarodna latelistična razstava. Oče je znanih osebnosti, slikarjev, kiparjev, organiziral prevoz z avtobusom in rastlin, živali ipd. pa spoznavamo prenočišče pri prijateljih oziroma v države, svet in svojo lastno domovino. telovadnici neke šole. Mlade je usmerjal k zbiranju tematskih Leta 1984 oče še ni bil predse- znamk, kot so »gobe«, »ptiči«, »Rdeči dnik kluba, ker je na dopisih podpisan križ«, »ladje«, »fauna in ora Jugosla- Božidar Cividini. vije«, »rakete«, »vesolje«, in jih spod- Leta 1986 ali 1987 je bila na bujal, da se dopisujejo s latelisti iz radiu Opčine v Italiji posebna oddaja v drugih držav in tako učijo tujega jezika. slovenščini, ki sta jo ustvarjala Lilija in A najprej so se morali naučiti mlada desetletna latelistka iz Vipave, maternega, slovenskega jezika in si Manja Krapež. Takratni lastnik oddaj- znati dopisovati v slovenščini, šele nato nika Malalan je oddajo namenil mla- jim je pomagal pri pisanju v tujem dim latelistom v Sloveniji in Italiji. jeziku. Oče je namreč obvladal nemšči- Oče je pripravil tekst (med drugim je no, francoščino, italijanščino, srbščino govoril o Lipici in Lipicancih ter plazil- in hrvaščino in mu ni bilo težko učiti cih), prebrala pa ga je Manja in postavi- otroke osnovnega bontona o pisanju la nagradno vprašanje, povezano s 22 23 Odkar pomnim, se je rad ukva- pisem, seveda z nalivnim peresom. tekstom o znamkah: »Kaj spada med se v klubu odločili za to razstavo rjal z otroki. Po poklicu je bil učitelj in Maja 1981 je bila na Dunaju latelistični pribor?« Otroci so odgova- predvsem zato, ker je bil oče Jakčev tudi rojen je bil v učiteljski družini, zato organizirana mednarodna razstava rjali na dopisnicah, pošiljali pa so jih v sorodnik. Z njim se je dogovoril, da je mu je bilo v veliko veselje, če je svoje znamk WIPA. Oče je tja povabil mlade- Sežano za radio Opčine za oddajo Fila- tudi on sporočil v Beograd, da dragoce- znanje lahko razdajal drugim, pred- ga latelista, da bi si skupaj ogledala telija. Za nagrado so podeljevali knjige ni osnutki za znamke pridejo na vsem mladim. V različnih osnovnih bogastvo latelističnega sveta. 23. in izlet v Luko Koper. razstavo v Koper. Takrat je Jakac šolah je imel krožke za zbiralce znamk maja je bil tako poseben dan za mlade Najbolj odmevna je bila razstava praznoval svoj 85. rojstni dan in razsta- in ena izmed njih je bila tudi Osnovna zbiratelje in tovrstnega doživetja zago- leta 1978 ob 30-obletnici latelistič- va je bila posvečena tudi njegovem šola Dušana Bordona v Kopru. tovo niso pozabili. nega kluba Koper, ko so v muzeju v rojstnem dnevu. Mladi latelisti so se zbirali tudi Od vsepovsod, kamor je oče po- Kopru pripravili razstavo osnutkov za Draguška Rupnik v nekdanji OŠ Pinka Tomažiča (danes toval sam ali z drugimi, je nama z znamke, ki jih je narisal Božidar Jakac. OŠ Koper) in OŠ Antona Ukmarja na mamo in prijateljem latelistom vedno Iz Beograda je iz PTT pripotovala Markovcu. Oče jih je rad zalagal z pisal razglednice ali dopisnice z raz- direktorica urada za izdajo poštnih znamkami, orodjem za zbiranje in stav, opremljene z žigi. znamk v Jugoslaviji in s seboj je albumi. Vedno je govoril, da se z Še vedno se nekateri še živeči pripeljala osnutke Jakčevih znamk. Pri zbiranjem znamk učimo natančnosti, latelisti spominjajo potovanja v Če- postavitvi osnutkov v steklene vitrine je potrpežljivosti, snažnosti, z žigi na škoslovaško – v Pragi je potekala me- sodeloval tudi Jakac. Naj povem, da so pismih iz različnih krajev, upodobitvah dnarodna latelistična razstava. Oče je znanih osebnosti, slikarjev, kiparjev, organiziral prevoz z avtobusom in rastlin, živali ipd. pa spoznavamo prenočišče pri prijateljih oziroma v države, svet in svojo lastno domovino. telovadnici neke šole. Mlade je usmerjal k zbiranju tematskih Leta 1984 oče še ni bil predse- znamk, kot so »gobe«, »ptiči«, »Rdeči dnik kluba, ker je na dopisih podpisan križ«, »ladje«, »fauna in ora Jugosla- Božidar Cividini. vije«, »rakete«, »vesolje«, in jih spod- Leta 1986 ali 1987 je bila na bujal, da se dopisujejo s latelisti iz radiu Opčine v Italiji posebna oddaja v drugih držav in tako učijo tujega jezika. slovenščini, ki sta jo ustvarjala Lilija in A najprej so se morali naučiti mlada desetletna latelistka iz Vipave, maternega, slovenskega jezika in si Manja Krapež. Takratni lastnik oddaj- znati dopisovati v slovenščini, šele nato nika Malalan je oddajo namenil mla- jim je pomagal pri pisanju v tujem dim latelistom v Sloveniji in Italiji. jeziku. Oče je namreč obvladal nemšči- Oče je pripravil tekst (med drugim je no, francoščino, italijanščino, srbščino govoril o Lipici in Lipicancih ter plazil- in hrvaščino in mu ni bilo težko učiti cih), prebrala pa ga je Manja in postavi- otroke osnovnega bontona o pisanju la nagradno vprašanje, povezano s 22 23 Delo z mladimi latelisti za zbirko Vesolje prejel srebrno, Valen- čitvi, da sem delo z mladimi latelisti tina Jurinčič posrebreno, Jessica Pra- opustila, a ljubezen do tega žlahtnega znik pa bronasto priznanje. konjička ostaja. Čisto po naključju – v veliki meri vsako nedeljo dopoldne. Spomnim se Spremenjene delovne in živ- Niti Krota Bagari skozi igro z otroki – sem prestopila v številnih starih latelistov, ki so z leti ljenjske okoliščine so botrovale k odlo- čarobni svet latelije. In potem poti odšli, predvsem pa g. Bruna Škrlavaja, nazaj več ni. Ali kot je v znanem ki se je kot živa enciklopedija prehajal slovenskem lmu rekel mali Peter: »A med zgodovino, umetnostjo in zna- si ti tud not padu?« Poti, ki jih ubiramo nostjo, skrito v znamkah, in nas očaral s latelisti, so številne, različne in moja svojim širokim znanjem. Dve uri dru- je že tri desetletja osredotočena na delo ženja sta minili, kot bi trenil. z mladimi. S prihodom vse večjega števila S latelijo sem se pričela spogle- otrok v klub je g. Ivan Nanut, takratni dovati v času osamosvajanja Slovenije. predsednik Filatelističnega kluba Prva, ki mi je s svojim bogatim zna- Koper, predlagal, da bi prevzela njem pomagala pri osvajanju osnovnih vodenje mladinske sekcije kluba. V korakov, je bila ga. Ljubočka Maraspin. štiriletnem vodenju od januarja 2000 Naučila me je, kako zbirati latelisti- do decembra 2003 smo organizirali čno gradivo, ga pravilno shranjevati in nekaj latelističnih razstav, in sicer: 29. uporabljati osnovno latelistično orod- 11. 2000 na pošti v Črnem Kalu z je. Pokazala mi je, kako zanimive zgod- naslovom Šolstvo v slovenski Istri, be pišejo te majhne pisane nalepke. decembra 2000 dve latelistični razsta- Pred upokojitvijo mi je prepu- vi na centralni pošti v Kopru, 19. 5. stila vodenje latelističnega krožka na 2001 ob občinskem prazniku v Osnovni šoli Janka Premrla - Vojka Marezigah, decembra 2002 razstavo Delo z mladimi latelisti II. Koper, ki sem ga vodila do zaključka slovenskih božičnih in novoletnih delovanja šole leta 2006. Še kar nekaj znamk na centralni pošti v Kopru in let po upokojitvi nam je ga. Maraspin z junija 2003 v koprskem gledališču. V čarobni svet latelije sem so zaznamovale znamke z motivom zajetnimi pošiljkami znamk in drugega V času od 23. 5. do 27. 5. 2001, vstopil čisto po naključju, ko sem kot Tita. V želji, da bi jih med seboj lažje materiala pomagala pri pisanju naših ko je Filatelistični klub Koper organi- sedemletni otrok našel škatlo s pismi, ki primerjal, sem jih v svoji neizkušenosti zgodb. ziral državno latelistično razstavo sta jih starša pošiljala v času očetovega najprej skušal previdno odlepiti s V času, ko sem vodila lateli- Koperla 2001, so se razstave s svojimi služenja vojaškega roka. Spominjam pisem. Seveda sem na tak način stični krožek na šoli, sem začela z dru- zbirkami udeležili tudi učenci lateli- se, da sem najprej opazoval razlike med marsikatero znamko tudi uničil. žino zahajati na srečanja članov Filate- stičnega krožka Osnovne šole Janka posameznimi znamkami iz serije turi- Začetno otroško radovednost je lističnega društva Koper, ki so potekala Premrla - Vojka Koper. Matjaž Božič je stičnih motivov in številne vrednosti, ki nadomestilo sistematično zbiranje in 24 25 Delo z mladimi latelisti za zbirko Vesolje prejel srebrno, Valen- čitvi, da sem delo z mladimi latelisti tina Jurinčič posrebreno, Jessica Pra- opustila, a ljubezen do tega žlahtnega znik pa bronasto priznanje. konjička ostaja. Čisto po naključju – v veliki meri vsako nedeljo dopoldne. Spomnim se Spremenjene delovne in živ- Niti Krota Bagari skozi igro z otroki – sem prestopila v številnih starih latelistov, ki so z leti ljenjske okoliščine so botrovale k odlo- čarobni svet latelije. In potem poti odšli, predvsem pa g. Bruna Škrlavaja, nazaj več ni. Ali kot je v znanem ki se je kot živa enciklopedija prehajal slovenskem lmu rekel mali Peter: »A med zgodovino, umetnostjo in zna- si ti tud not padu?« Poti, ki jih ubiramo nostjo, skrito v znamkah, in nas očaral s latelisti, so številne, različne in moja svojim širokim znanjem. Dve uri dru- je že tri desetletja osredotočena na delo ženja sta minili, kot bi trenil. z mladimi. S prihodom vse večjega števila S latelijo sem se pričela spogle- otrok v klub je g. Ivan Nanut, takratni dovati v času osamosvajanja Slovenije. predsednik Filatelističnega kluba Prva, ki mi je s svojim bogatim zna- Koper, predlagal, da bi prevzela njem pomagala pri osvajanju osnovnih vodenje mladinske sekcije kluba. V korakov, je bila ga. Ljubočka Maraspin. štiriletnem vodenju od januarja 2000 Naučila me je, kako zbirati latelisti- do decembra 2003 smo organizirali čno gradivo, ga pravilno shranjevati in nekaj latelističnih razstav, in sicer: 29. uporabljati osnovno latelistično orod- 11. 2000 na pošti v Črnem Kalu z je. Pokazala mi je, kako zanimive zgod- naslovom Šolstvo v slovenski Istri, be pišejo te majhne pisane nalepke. decembra 2000 dve latelistični razsta- Pred upokojitvijo mi je prepu- vi na centralni pošti v Kopru, 19. 5. stila vodenje latelističnega krožka na 2001 ob občinskem prazniku v Osnovni šoli Janka Premrla - Vojka Marezigah, decembra 2002 razstavo Delo z mladimi latelisti II. Koper, ki sem ga vodila do zaključka slovenskih božičnih in novoletnih delovanja šole leta 2006. Še kar nekaj znamk na centralni pošti v Kopru in let po upokojitvi nam je ga. Maraspin z junija 2003 v koprskem gledališču. V čarobni svet latelije sem so zaznamovale znamke z motivom zajetnimi pošiljkami znamk in drugega V času od 23. 5. do 27. 5. 2001, vstopil čisto po naključju, ko sem kot Tita. V želji, da bi jih med seboj lažje materiala pomagala pri pisanju naših ko je Filatelistični klub Koper organi- sedemletni otrok našel škatlo s pismi, ki primerjal, sem jih v svoji neizkušenosti zgodb. ziral državno latelistično razstavo sta jih starša pošiljala v času očetovega najprej skušal previdno odlepiti s V času, ko sem vodila lateli- Koperla 2001, so se razstave s svojimi služenja vojaškega roka. Spominjam pisem. Seveda sem na tak način stični krožek na šoli, sem začela z dru- zbirkami udeležili tudi učenci lateli- se, da sem najprej opazoval razlike med marsikatero znamko tudi uničil. žino zahajati na srečanja članov Filate- stičnega krožka Osnovne šole Janka posameznimi znamkami iz serije turi- Začetno otroško radovednost je lističnega društva Koper, ki so potekala Premrla - Vojka Koper. Matjaž Božič je stičnih motivov in številne vrednosti, ki nadomestilo sistematično zbiranje in 24 25 klasiciranje posameznih znamk, ki Nov zagon in več časa sem mu nato Izjemen odnos sem se jih naučil namočiti, odlepiti in pričel ponovno posvečati v zadnjih posušiti. Ko sta naju z bratom starša l e t i h , k o s e m s a m z a č e l i s k a t i »Izjemen odnos med dvema je smo se nagrajenci letno srečali na vpisala v Filatelistični klub Koper, pa je manjkajoče znamke v naših zbirkah in sestavljen iz dveh reči: spoznanja srečanju dopisnikov latelistične odda- otroško zbiranje in odkrivanje sveta voditi latelistični krožek na Osnovni podobnosti in spoštovanja razlik.« Ta je radia Opčine. latelije preraslo v družinski konjiček. šoli Koper. S pomočjo predsednika misel anonimneža je čista prispodoba Nikoli ne bom pozabila belolase- Seveda sta vajeti v tistem času v Filatelističnega kluba Koper g. Mitjo spoštovanja, ki se je rodilo pred ga dedka, ki me je sprejel s tako srčno svoje roke vzela starša. Poleg Jugosla- Peliconom sem pričel voditi krožek davnimi leti med osnovnošolko in odprtimi rokami, da sem se takoj poču- vije smo začeli sistematično zbirati tudi tudi na OŠ Prade ter prevzel vodenje modrim dedkom Lilijo. Morda nenava- tila kot doma, med znanjem, znamkami Slovenijo. Tako smo ob nedeljah redno mladinske sekcije latelističnega klu- dno, da se je lahko pripetila taka vez, ki in mikrofonom. Predlagal je, da ga hodili na srečanja v klub, kjer smo od ba, in sicer v upanju, da tudi v času, ko ni običajna za predstavnika dveh različ- kličemo »dedek« ali »dedek Lilija«, saj starejših članov pridobivali novo prevladuje sporazumevanje preko nih generacij, a veličina tega modreca, je bil resnično tako mil človek, da znanje in s pomočjo katerih smo počasi elektronskih sporočil v različnih social- ki je izpod naočnikov pokukal v otro- imena sploh ni bilo potrebno dodatno dopolnjevali svoje zbirke. nih medijih in je klasične pošte čedalje ško dušo, je pustila pečat za vedno … v omenjati, navzven pa je bil eden tistih Z vstopom v srednjo šolo in v manj, čim večje število otrok vzljubi meni in svetu. dedkov, h kateremu se otroci prilepijo času študija sem zaradi pomanjkanja latelijo – ta strasten konjiček. Bilo je nekje v letu 1986 ali ob kaki krušni peči, da bi slišali vse časa konjiček postavil na stranski tir. Marko Krota, mag. prof. 1987, ko sem kot mlada latelistka pravljice in modrosti in skrivnosti, ki mnogoterih talentov vestno sledila jih je znal deliti z mirnim in s prijaznim oddajam slovenske besede na zamej- glasom ter z dobrosrčnim nasmehom. skem radiu Opčine. Topel glas dveh Kmalu sem ugotovila, da je voditeljev je bil tisti, ki me je poleg podobno pritegnil med latelistične vseh informacij zelo prevzel. Voditelj znanosti tudi druge otroke in mladino, Šime Sučič je imel ob sebi nekoga, ki je ki mu je zvesto sledila in se učila. Na bil prava zakladnica znanja. Ime mu je radiu sta takrat že sodelovala tudi bilo Bogomil Lilija in bil je predsednik osnovnošolca Tomaž Ažman in Polona latelističnega društva v Kopru. Z Čehovin iz Kopra, ki pa sta zaradi velikim veseljem sem sodelovala, kli- treningov športne narave opustila sode- cala, odgovarjala na vprašanja in pisala lovanje, a tedaj se je rodil izjemen odgovore na dopisnice, ki so romale v odnos med nami tremi, dedkom Lilijo, latelistični koš kletnega radijskega gospodom Šimetom in mano. Verjetno studia slovensko zelo zavedne družine se večje spoštovanje ne bi moglo roditi, Malalan. Ker sem bila tako zagnana in v kolikor ne bi bili sami tako zagnani in uživala v tedenski oddaji, so me pova- srčni ter vedoželjni, a postali smo bili kot gostjo na radio, poleg tega pa prijazen radijski in latelistični tim, ki 26 27 klasiciranje posameznih znamk, ki Nov zagon in več časa sem mu nato Izjemen odnos sem se jih naučil namočiti, odlepiti in pričel ponovno posvečati v zadnjih posušiti. Ko sta naju z bratom starša l e t i h , k o s e m s a m z a č e l i s k a t i »Izjemen odnos med dvema je smo se nagrajenci letno srečali na vpisala v Filatelistični klub Koper, pa je manjkajoče znamke v naših zbirkah in sestavljen iz dveh reči: spoznanja srečanju dopisnikov latelistične odda- otroško zbiranje in odkrivanje sveta voditi latelistični krožek na Osnovni podobnosti in spoštovanja razlik.« Ta je radia Opčine. latelije preraslo v družinski konjiček. šoli Koper. S pomočjo predsednika misel anonimneža je čista prispodoba Nikoli ne bom pozabila belolase- Seveda sta vajeti v tistem času v Filatelističnega kluba Koper g. Mitjo spoštovanja, ki se je rodilo pred ga dedka, ki me je sprejel s tako srčno svoje roke vzela starša. Poleg Jugosla- Peliconom sem pričel voditi krožek davnimi leti med osnovnošolko in odprtimi rokami, da sem se takoj poču- vije smo začeli sistematično zbirati tudi tudi na OŠ Prade ter prevzel vodenje modrim dedkom Lilijo. Morda nenava- tila kot doma, med znanjem, znamkami Slovenijo. Tako smo ob nedeljah redno mladinske sekcije latelističnega klu- dno, da se je lahko pripetila taka vez, ki in mikrofonom. Predlagal je, da ga hodili na srečanja v klub, kjer smo od ba, in sicer v upanju, da tudi v času, ko ni običajna za predstavnika dveh različ- kličemo »dedek« ali »dedek Lilija«, saj starejših članov pridobivali novo prevladuje sporazumevanje preko nih generacij, a veličina tega modreca, je bil resnično tako mil človek, da znanje in s pomočjo katerih smo počasi elektronskih sporočil v različnih social- ki je izpod naočnikov pokukal v otro- imena sploh ni bilo potrebno dodatno dopolnjevali svoje zbirke. nih medijih in je klasične pošte čedalje ško dušo, je pustila pečat za vedno … v omenjati, navzven pa je bil eden tistih Z vstopom v srednjo šolo in v manj, čim večje število otrok vzljubi meni in svetu. dedkov, h kateremu se otroci prilepijo času študija sem zaradi pomanjkanja latelijo – ta strasten konjiček. Bilo je nekje v letu 1986 ali ob kaki krušni peči, da bi slišali vse časa konjiček postavil na stranski tir. Marko Krota, mag. prof. 1987, ko sem kot mlada latelistka pravljice in modrosti in skrivnosti, ki mnogoterih talentov vestno sledila jih je znal deliti z mirnim in s prijaznim oddajam slovenske besede na zamej- glasom ter z dobrosrčnim nasmehom. skem radiu Opčine. Topel glas dveh Kmalu sem ugotovila, da je voditeljev je bil tisti, ki me je poleg podobno pritegnil med latelistične vseh informacij zelo prevzel. Voditelj znanosti tudi druge otroke in mladino, Šime Sučič je imel ob sebi nekoga, ki je ki mu je zvesto sledila in se učila. Na bil prava zakladnica znanja. Ime mu je radiu sta takrat že sodelovala tudi bilo Bogomil Lilija in bil je predsednik osnovnošolca Tomaž Ažman in Polona latelističnega društva v Kopru. Z Čehovin iz Kopra, ki pa sta zaradi velikim veseljem sem sodelovala, kli- treningov športne narave opustila sode- cala, odgovarjala na vprašanja in pisala lovanje, a tedaj se je rodil izjemen odgovore na dopisnice, ki so romale v odnos med nami tremi, dedkom Lilijo, latelistični koš kletnega radijskega gospodom Šimetom in mano. Verjetno studia slovensko zelo zavedne družine se večje spoštovanje ne bi moglo roditi, Malalan. Ker sem bila tako zagnana in v kolikor ne bi bili sami tako zagnani in uživala v tedenski oddaji, so me pova- srčni ter vedoželjni, a postali smo bili kot gostjo na radio, poleg tega pa prijazen radijski in latelistični tim, ki 26 27 je vabil medse tudi druge lateliste in Najino dopisovanje je seglo do konca 40 let s koprskimi latelisti jih bogatil z znanjem. Sama sem bila že nekih časov, ki se pravzaprav niso nekaj let strastna zbiralka znamk, a nikdar končani, ampak ostajajo kot Koprski klub latelistov, numi- dnik Filatelističnega kluba Koper. večino znanja sem posrkala prav prijazen spomin in ponos velikanu zmatikov in zbirateljev drobnih poštnih Prekipeval je od energije in idej in me zahvaljujoč dedku Liliji, ki je z vnetimi latelističnega sodelovanja s srcem. predmetov s svojim motom »Vztraj- spodbujal k risanju za Luški glasnik. pripravami razgrnil svoje pripravljene Na Kitajskem so lilije simbol nost in marljivost« si za svojo 70-le- Spominjam se svojih ilustracij, prispe- zapise in pred mikrofonom modroval s stoletne ljubezni in sreče, v evropskem tnico zasluži moje iskreno spoštovanje. vkov Milana Gregoriča in humornih prebiranjem čudovitega lepopisa in z prostoru so znak čistosti in vrline, S latelijo sem se prvič srečal v črtic Cirila Koprivca. Lilija je vedel, da uporabo izvrstnega slovenskega jezika, blagosti, zaupanja, ponosa, hvaležnosti osnovni šoli v Domžalah. Otroci smo obvladam svinčnik, šestilo in risbo ter posladka za vse jezikovne sladokusce. in skromnosti. Bogastvo znanja, spo- tedaj zbirali različne predmete, od mi zaupal risanje žigov za koprske Bil je nekdo, ki ni prišel niti enkrat štovanje do mladih in starejših, blagosti prtičkov, znamk pa do starega denarja. lateliste. Bilo je veliko obletnic in nepripravljen, ni izgubljal časa in ne karakterja, hvaležnost in skromnost pri Eden od učiteljev je opazil našo zbira- prireditev, ki jih je latelistični klub energije, ampak jo je zvesto podarjal sodelovanju s latelisti, ponos in zau- teljsko vnemo in nas povabil v lateli- želel obeležiti na pisemskih ovojnicah skozi informacije in nasvete prek panje v dobro, čistost srca in stoletna stični krožek. Podučil nas je, kaj je z žigi za prvi dan. Včasih mi je kar po radijskih valov. Tako me je spodbudil, ljubezen do latelije in znanja ter sreča, latelija, kaj in kako zbirati in izbirati telefonu povedal, kaj se obeležuje, in da sem svoj glas podarila tudi širjenju da je bil in ostaja del naše latelistične ter usmerjal naše delo. naročil, naj izdelam več predlogov, ki znanja in vodenju oddaje, za kar mi je zakladnice, so samo delčki sledi, ki jih S koprskimi latelisti sem se jih je potem predložil pošti. Pomagal bil dobrohoten mentor in je usmerjal je dragi dedek Lilija pustil med nami. V prvič srečal leta 1977. Obrnili so se sem si s šestili, ravnili, peresi, tuši, poti znanja med poslušalce in zbirate- čast mi je in tudi ostaja dejstvo, da je v name, da bi znak, ki sem ga oblikoval letraset črkami, ki sem jih kupoval v lje. Zbližala sva se tako zelo, da sva po moje življenje stopil tedaj, ko se je tleča ob 20-letnici Luke Koper, kjer sem Italiji, … Vse delo je potekalo ročno. Ni letih oddaj in obiskovanja mednaro- latelistična strast prepletla z veličino tedaj delal, natisnili na kuverte. Še bilo računalnikov kot danes, ko lahko dnih razstav znamk postala prijatelja in u č i t e l j a s  č k o m , k i j e p o z n a l danes se živo spominjam debat ob izdaš celo paleto znamk in žigov v zaupnika … jaz, še navdušeni in znanja podobnosti in tihe skrivnosti sveta ter naslovu plakata, ko se je med imeni barvah. Bogomil Lilija je kot predse- željni otrok, in on, vzorni modrec, ki je spoštljivo sprejemal razlike v modrosti pristanišče, pristan ali luka izbralo dnik kluba organiziral tudi latelistične dovolil energijam, da so se prepletale človeštva. Hvaležna hvala mu. slednje. razstave in predavanja po šolah, veliko- tako s pismi kot z besedami v živo. Manja Krapež V okviru dela s koprskimi late- krat tudi na svoje stroške, kjer sem ga listi sem spoznal vrsto zanimivih, pogosto spremljal in mu pomagal pri vsestranskih osebnosti, ki so pomemb- postavitvah in prevozu. Veliko sva no vplivale na mojo rast; bili so moji sodelovala po šolah, podjetjih, galeri- prijatelji in dragoceni sodelavci. Naj- jah in kulturnih domovih tako v obalnih prej sem v luki spoznal velikega lateli- mestih in zaledju kot tudi v Sežani in na sta, zbiratelja knjig, fotografa, novina- Krasu. Lilija je priložnostne kuverte in rja in urednika Luškega glasnika prof. žige koprskih latelistov objavil v dveh Bogomila Lilijo, ki je bil tedaj predse- poštnih glasilih. Decembra 1978 je ob 28 29 je vabil medse tudi druge lateliste in Najino dopisovanje je seglo do konca 40 let s koprskimi latelisti jih bogatil z znanjem. Sama sem bila že nekih časov, ki se pravzaprav niso nekaj let strastna zbiralka znamk, a nikdar končani, ampak ostajajo kot Koprski klub latelistov, numi- dnik Filatelističnega kluba Koper. večino znanja sem posrkala prav prijazen spomin in ponos velikanu zmatikov in zbirateljev drobnih poštnih Prekipeval je od energije in idej in me zahvaljujoč dedku Liliji, ki je z vnetimi latelističnega sodelovanja s srcem. predmetov s svojim motom »Vztraj- spodbujal k risanju za Luški glasnik. pripravami razgrnil svoje pripravljene Na Kitajskem so lilije simbol nost in marljivost« si za svojo 70-le- Spominjam se svojih ilustracij, prispe- zapise in pred mikrofonom modroval s stoletne ljubezni in sreče, v evropskem tnico zasluži moje iskreno spoštovanje. vkov Milana Gregoriča in humornih prebiranjem čudovitega lepopisa in z prostoru so znak čistosti in vrline, S latelijo sem se prvič srečal v črtic Cirila Koprivca. Lilija je vedel, da uporabo izvrstnega slovenskega jezika, blagosti, zaupanja, ponosa, hvaležnosti osnovni šoli v Domžalah. Otroci smo obvladam svinčnik, šestilo in risbo ter posladka za vse jezikovne sladokusce. in skromnosti. Bogastvo znanja, spo- tedaj zbirali različne predmete, od mi zaupal risanje žigov za koprske Bil je nekdo, ki ni prišel niti enkrat štovanje do mladih in starejših, blagosti prtičkov, znamk pa do starega denarja. lateliste. Bilo je veliko obletnic in nepripravljen, ni izgubljal časa in ne karakterja, hvaležnost in skromnost pri Eden od učiteljev je opazil našo zbira- prireditev, ki jih je latelistični klub energije, ampak jo je zvesto podarjal sodelovanju s latelisti, ponos in zau- teljsko vnemo in nas povabil v lateli- želel obeležiti na pisemskih ovojnicah skozi informacije in nasvete prek panje v dobro, čistost srca in stoletna stični krožek. Podučil nas je, kaj je z žigi za prvi dan. Včasih mi je kar po radijskih valov. Tako me je spodbudil, ljubezen do latelije in znanja ter sreča, latelija, kaj in kako zbirati in izbirati telefonu povedal, kaj se obeležuje, in da sem svoj glas podarila tudi širjenju da je bil in ostaja del naše latelistične ter usmerjal naše delo. naročil, naj izdelam več predlogov, ki znanja in vodenju oddaje, za kar mi je zakladnice, so samo delčki sledi, ki jih S koprskimi latelisti sem se jih je potem predložil pošti. Pomagal bil dobrohoten mentor in je usmerjal je dragi dedek Lilija pustil med nami. V prvič srečal leta 1977. Obrnili so se sem si s šestili, ravnili, peresi, tuši, poti znanja med poslušalce in zbirate- čast mi je in tudi ostaja dejstvo, da je v name, da bi znak, ki sem ga oblikoval letraset črkami, ki sem jih kupoval v lje. Zbližala sva se tako zelo, da sva po moje življenje stopil tedaj, ko se je tleča ob 20-letnici Luke Koper, kjer sem Italiji, … Vse delo je potekalo ročno. Ni letih oddaj in obiskovanja mednaro- latelistična strast prepletla z veličino tedaj delal, natisnili na kuverte. Še bilo računalnikov kot danes, ko lahko dnih razstav znamk postala prijatelja in u č i t e l j a s  č k o m , k i j e p o z n a l danes se živo spominjam debat ob izdaš celo paleto znamk in žigov v zaupnika … jaz, še navdušeni in znanja podobnosti in tihe skrivnosti sveta ter naslovu plakata, ko se je med imeni barvah. Bogomil Lilija je kot predse- željni otrok, in on, vzorni modrec, ki je spoštljivo sprejemal razlike v modrosti pristanišče, pristan ali luka izbralo dnik kluba organiziral tudi latelistične dovolil energijam, da so se prepletale človeštva. Hvaležna hvala mu. slednje. razstave in predavanja po šolah, veliko- tako s pismi kot z besedami v živo. Manja Krapež V okviru dela s koprskimi late- krat tudi na svoje stroške, kjer sem ga listi sem spoznal vrsto zanimivih, pogosto spremljal in mu pomagal pri vsestranskih osebnosti, ki so pomemb- postavitvah in prevozu. Veliko sva no vplivale na mojo rast; bili so moji sodelovala po šolah, podjetjih, galeri- prijatelji in dragoceni sodelavci. Naj- jah in kulturnih domovih tako v obalnih prej sem v luki spoznal velikega lateli- mestih in zaledju kot tudi v Sežani in na sta, zbiratelja knjig, fotografa, novina- Krasu. Lilija je priložnostne kuverte in rja in urednika Luškega glasnika prof. žige koprskih latelistov objavil v dveh Bogomila Lilijo, ki je bil tedaj predse- poštnih glasilih. Decembra 1978 je ob 28 29 30-letnici Filatelističnega kluba Koper Mladi numizmatik je nagovarjal pred- Slovenski latelistični klub Lovrenc Košir iz Trsta v koprskem muzeju pripravil razstavo vsem mlade in jih seznanjal z delom in simpozij v tedanji ribji restavraciji v koprskega latelističnega kluba. Vida- Novembra 1952 je v Kopru tam- sredi sedemdesetih let. Pretorski palači. Razstavljeni so bili lijeva knjiga Lepi moj domček, čeprav kajšnje latelistično društvo priredilo Že januarja 1954 je društvo tudi neobjavljeni osnutki in objavljene te je samo za en lonček je izšla v založbi veliko latelistično razstavo, saj je priredilo v dvorani na svojem sedežu v znamke Božidarja Jakca. Z ženo Marijo revije Fontana, ki jo je urejal Danilo Jugoslavija v tistem času izdajala ulici Roma 15 prvo slovensko lateli- sva za lateliste volontersko naredila Japelj. Na njeni ovojnici je moja posebne znamke za cono B. Razstavo si stično razstavo v Trstu. Svoje zbirke je veliko fotograj. ilustracija zadnjega mlina na reki je ogledal tudi domačin iz Škednja in razstavljalo 16 članov. Ob tej priložno- Dobro sem poznal tudi agro- Rižani. Rafael Vidali se mi je za to dober latelist Srečko Merlak. Prav sti so izdali tudi posebno dopisnico z noma dr. Frana Juriševiča, znanega pisno zahvalil z besedami: »Dragemu tam se mu je porodila misel, da bi žigom. Konec leta je bil klub med zbiralca razglednic in avtorja knjig o prijatelju Janezu Janežiču, ki Istro ljubi tržaški Slovenci lahko ustanovili svoj ustanovnimi člani Slovenske kulturno- zgodovini pošte na Primorskem. Pogo- tako kot jaz; ki zvest ji je tako kot jaz; latelistični klub. Doma se je posveto- gospodarske zveze. In prav iz poročila vori z njim so me vedno obogatili. Velik naj tak ostane tako kot jaz (Škoje, 8. 6. val s prijatelji, ki so se ukvarjali z na seji IO SKGZ beremo, da je bilo v poznavalec latelije pa je bil med 1997).« zbiranjem znamk, in zamisel je bila slovenski latelistični klub vpisanih drugimi tudi Bruno Škerlavaj. Z Ivanom Nanutom sem sodelo- takoj sprejeta. Že nekaj mesecev veliko mladincev, ki pa so na pritisk S pridobivanjem novih članov val ob razstavah Koperla 2001 in kasneje,11. februarja 1953, je bil skli- nekaterih šolnikov zaradi ideoloških (posebno mladih) se je veliko trudil 2011, nadalje tudi z Janezom Zupanom can ustanovni občni zbor, ki se ga je razlik kmalu odpovedali svoje sodelo- Rafael Vidali, znan tudi po svojih lite- in drugimi. udeležilo dvanajst članov. Za novi vanje. rarnih zgodbah o slovenski Istri in S latelisti sodelujem še danes in krožek so izbrali ime Tržaški lateli- Med letoma 1964–1967 je klub Kubedu, ki sem mu jih likovno opremil. nameravam tudi v prihodnje, saj cenim stični klub Lovrenc Košir, in sicer po vsako leto na dan, posvečen lateliji, Predlagal sem mu, da bi poleg latelije njihov srčni trud in prispevek k ohra- znanem Slovencu iz okolice Škofje izdal svojo spominsko razglednico. V v program društva vpisali tudi sekcijo z njanju kulturne dediščine. Čestitam jim Loke, ki je kot visoki poštni uradnik na Kulturnem domu so 1. junija 1965 drobnimi predmeti, kar je Vidali sprejel ob tej častitljivi obletnici in jim želim Dunaju leta 1835 predlagal uvedbo člani TFK Košir ob akademiji SKGZ v in začel občasno izdajati list Mladi tako uspešno še naprej. poštne znamke. Za prvega predsednika počastitev zmage nad fašizmom in numizmatik, pri katerem sva z ženo Janez Janežič kluba je bil izvoljen prav Srečko nacizmom v vhodnem foyerju priredili sodelovala pri prvih desetih številkah. Merlak. spominsko razstavo z zbirkami: Nikoli Zamisel je pri slovenski javnosti več (Perko), Odporništvo (Podbršček), naletela na veliko zanimanje, tako da je Sožitje (Merlak), OZN v službi miru število članov do konca leta naraslo že (Ločniškar) in Mi, ljudstva združenih na petdeset. Filatelistična zveza Slove- narodov (Merlak). nije ga je sprejela v svojo organizacijo Zaradi pomanjkanja prostorov je kot 46. člana. Klub je ostal njen član do bil leta 1974 sedež kluba premeščen iz sprejetja novega jugoslovanskega ulice Geppa v ulico Rismondo 2 na dom zakona o kontroliranem knjigovodstvu predsednika Ločniškarja. Kljub upra- 30 31 30-letnici Filatelističnega kluba Koper Mladi numizmatik je nagovarjal pred- Slovenski latelistični klub Lovrenc Košir iz Trsta v koprskem muzeju pripravil razstavo vsem mlade in jih seznanjal z delom in simpozij v tedanji ribji restavraciji v koprskega latelističnega kluba. Vida- Novembra 1952 je v Kopru tam- sredi sedemdesetih let. Pretorski palači. Razstavljeni so bili lijeva knjiga Lepi moj domček, čeprav kajšnje latelistično društvo priredilo Že januarja 1954 je društvo tudi neobjavljeni osnutki in objavljene te je samo za en lonček je izšla v založbi veliko latelistično razstavo, saj je priredilo v dvorani na svojem sedežu v znamke Božidarja Jakca. Z ženo Marijo revije Fontana, ki jo je urejal Danilo Jugoslavija v tistem času izdajala ulici Roma 15 prvo slovensko lateli- sva za lateliste volontersko naredila Japelj. Na njeni ovojnici je moja posebne znamke za cono B. Razstavo si stično razstavo v Trstu. Svoje zbirke je veliko fotograj. ilustracija zadnjega mlina na reki je ogledal tudi domačin iz Škednja in razstavljalo 16 članov. Ob tej priložno- Dobro sem poznal tudi agro- Rižani. Rafael Vidali se mi je za to dober latelist Srečko Merlak. Prav sti so izdali tudi posebno dopisnico z noma dr. Frana Juriševiča, znanega pisno zahvalil z besedami: »Dragemu tam se mu je porodila misel, da bi žigom. Konec leta je bil klub med zbiralca razglednic in avtorja knjig o prijatelju Janezu Janežiču, ki Istro ljubi tržaški Slovenci lahko ustanovili svoj ustanovnimi člani Slovenske kulturno- zgodovini pošte na Primorskem. Pogo- tako kot jaz; ki zvest ji je tako kot jaz; latelistični klub. Doma se je posveto- gospodarske zveze. In prav iz poročila vori z njim so me vedno obogatili. Velik naj tak ostane tako kot jaz (Škoje, 8. 6. val s prijatelji, ki so se ukvarjali z na seji IO SKGZ beremo, da je bilo v poznavalec latelije pa je bil med 1997).« zbiranjem znamk, in zamisel je bila slovenski latelistični klub vpisanih drugimi tudi Bruno Škerlavaj. Z Ivanom Nanutom sem sodelo- takoj sprejeta. Že nekaj mesecev veliko mladincev, ki pa so na pritisk S pridobivanjem novih članov val ob razstavah Koperla 2001 in kasneje,11. februarja 1953, je bil skli- nekaterih šolnikov zaradi ideoloških (posebno mladih) se je veliko trudil 2011, nadalje tudi z Janezom Zupanom can ustanovni občni zbor, ki se ga je razlik kmalu odpovedali svoje sodelo- Rafael Vidali, znan tudi po svojih lite- in drugimi. udeležilo dvanajst članov. Za novi vanje. rarnih zgodbah o slovenski Istri in S latelisti sodelujem še danes in krožek so izbrali ime Tržaški lateli- Med letoma 1964–1967 je klub Kubedu, ki sem mu jih likovno opremil. nameravam tudi v prihodnje, saj cenim stični klub Lovrenc Košir, in sicer po vsako leto na dan, posvečen lateliji, Predlagal sem mu, da bi poleg latelije njihov srčni trud in prispevek k ohra- znanem Slovencu iz okolice Škofje izdal svojo spominsko razglednico. V v program društva vpisali tudi sekcijo z njanju kulturne dediščine. Čestitam jim Loke, ki je kot visoki poštni uradnik na Kulturnem domu so 1. junija 1965 drobnimi predmeti, kar je Vidali sprejel ob tej častitljivi obletnici in jim želim Dunaju leta 1835 predlagal uvedbo člani TFK Košir ob akademiji SKGZ v in začel občasno izdajati list Mladi tako uspešno še naprej. poštne znamke. Za prvega predsednika počastitev zmage nad fašizmom in numizmatik, pri katerem sva z ženo Janez Janežič kluba je bil izvoljen prav Srečko nacizmom v vhodnem foyerju priredili sodelovala pri prvih desetih številkah. Merlak. spominsko razstavo z zbirkami: Nikoli Zamisel je pri slovenski javnosti več (Perko), Odporništvo (Podbršček), naletela na veliko zanimanje, tako da je Sožitje (Merlak), OZN v službi miru število članov do konca leta naraslo že (Ločniškar) in Mi, ljudstva združenih na petdeset. Filatelistična zveza Slove- narodov (Merlak). nije ga je sprejela v svojo organizacijo Zaradi pomanjkanja prostorov je kot 46. člana. Klub je ostal njen član do bil leta 1974 sedež kluba premeščen iz sprejetja novega jugoslovanskega ulice Geppa v ulico Rismondo 2 na dom zakona o kontroliranem knjigovodstvu predsednika Ločniškarja. Kljub upra- 30 31 vni izključitvi iz FZS se je sodelovanje Gorici razpisan risarski natečaj na temo nja. V slovenščino je za FZS prevedel celo vrsto dvojezičnih poštnih žigov. s slovenskimi latelisti nadaljevalo z pošte in latelije. Za natečaj so organi- uradna besedila pravil FIP za tematsko Leta 2013 je klub začel sodelo- rednimi obiski predsednika Bojana zatorji prejeli 376 risb. Ob tej priložno- latelijo. V Novi lateliji je objavil vati s tržaško poštno upravo pri projek- Pečarja v Trstu. Za svoje dolgoletno sti je klub izdal oštevilčeno spominsko vrsto člankov o aktualnih latelističnih tu za latelijo v zaporih. V šolskem letu delovanje v prid latelije na Tržaškem kuverto s latelističnim žigom na temah. Leta 2004 je za svoje uspešno 2017/18 pa so člani kluba vodili štiri je Ivan Ločniškar leta 1979 kot dvanaj- tržaški pošti. delo na področju latelije prejel tečaje latelije za mladino v slovenskih sti dobitnik prejel priznanje Filateli- Delovanje društva je na novo priznanje FZS zlati Verigar. Leta 2016 osnovnih šolah na Tržaškem. stične zveze Slovenije zlati Košir. zaživelo, vpisali so se novi člani in pa najvišje priznanje FZS zaslužni Klub tesno sodeluje s člani late- Prelomno leto delovanja lateli- obnovljena je bila mladinska skupina. latelist. lističnega kluba v Kopru, kar zadeva stičnega kluba Košir je bilo leto 1983. Izdali so tudi nekaj številk svojega Leta 2001 je SFK Košir pripravil srečanja, razne razstave, tematska pre- Sedež kluba so člani uredili na ulici sv. vestnika Postiljon. Klub so leta 1985 prvi dvojezični slovensko-italijanski davanja in pridobivanja latelističnega Frančiška v prostorih ZSKD, kjer ima tudi registrirali pri notarju. poštni žig za 20-obletnico Kraške materiala po znižani ceni. društvo še vedno svojo omaro, svoj Junija 1984 je tajnik kluba Igor ohceti. Žig je uporabila tržaška pošta na Igor Tuta arhiv in latelistični material. Tam ima Tuta prejel od FZS priznanje bronasti začasni izpostavi 25. avgusta v Repnu. tudi vsako prvo sredo v mesecu redne Košir za uspešno latelistično delova- V naslednjih letih je klub poskrbel za mesečne sestanke. Na izrednem ob- nje, oktobra 1988 pa je častni predse- čnem zboru 18. junija je predsednik dnik kluba Ivan Ločniškar prejel pri- Ločniškar prepustil krmilo kluba novi znanje ZSKD zlati krog za požrtvoval- generaciji; za predsednika je bil izvo- nost za svoje dolgoletno delovanje na ljen Peter Suhadolc, za tajnika Igor področju slovenske latelije. Tuta in za blagajnika Teodor Okretič. V zadnjih letih se delovanje Ločniškar pa je do svoje smrti novem- članov društva redno nadaljuje. Klub bra 2000 ostal častni predsednik. mesečno preskrbi članom vse novitete Delovanje kluba so razširili na vso in latelistični material po znižani ceni. deželo in zato so mu spremenili tudi Leta 1992 je bil SFK Košir ponovno ime v Slovenski latelistični klub sprejet kot redni član Filatelistične Lovrenc Košir. zveze Slovenije in od tedaj ima svojega Aprila 1984 je klub ob svoji 30- predsednika v izvršnem odboru. Peter letnici priredil v kulturnem domu v Suhadolc je trenutno predsednik FZS, Trstu veliko latelistično razstavo, na ki jo zastopa tudi kot slovenski nacio- kateri sta poleg članov kluba sodelova- nalni komisar in sodnik na svetovnih la vidna slovenska latelista Janko Fili razstavah, od leta 2016 pa je tudi iz Nove Gorice in Fran Juriševič iz predsednik FIP komisije za tematsko Kopra. Za razstavo je bil na slovenskih latelijo. Suhadolc veliko razstavlja in osnovnih in srednjih šolah v Trstu in za svoje zbirke prejema najvišja prizna- Igor Tuta in dr. Fran Juriševič 32 33 vni izključitvi iz FZS se je sodelovanje Gorici razpisan risarski natečaj na temo nja. V slovenščino je za FZS prevedel celo vrsto dvojezičnih poštnih žigov. s slovenskimi latelisti nadaljevalo z pošte in latelije. Za natečaj so organi- uradna besedila pravil FIP za tematsko Leta 2013 je klub začel sodelo- rednimi obiski predsednika Bojana zatorji prejeli 376 risb. Ob tej priložno- latelijo. V Novi lateliji je objavil vati s tržaško poštno upravo pri projek- Pečarja v Trstu. Za svoje dolgoletno sti je klub izdal oštevilčeno spominsko vrsto člankov o aktualnih latelističnih tu za latelijo v zaporih. V šolskem letu delovanje v prid latelije na Tržaškem kuverto s latelističnim žigom na temah. Leta 2004 je za svoje uspešno 2017/18 pa so člani kluba vodili štiri je Ivan Ločniškar leta 1979 kot dvanaj- tržaški pošti. delo na področju latelije prejel tečaje latelije za mladino v slovenskih sti dobitnik prejel priznanje Filateli- Delovanje društva je na novo priznanje FZS zlati Verigar. Leta 2016 osnovnih šolah na Tržaškem. stične zveze Slovenije zlati Košir. zaživelo, vpisali so se novi člani in pa najvišje priznanje FZS zaslužni Klub tesno sodeluje s člani late- Prelomno leto delovanja lateli- obnovljena je bila mladinska skupina. latelist. lističnega kluba v Kopru, kar zadeva stičnega kluba Košir je bilo leto 1983. Izdali so tudi nekaj številk svojega Leta 2001 je SFK Košir pripravil srečanja, razne razstave, tematska pre- Sedež kluba so člani uredili na ulici sv. vestnika Postiljon. Klub so leta 1985 prvi dvojezični slovensko-italijanski davanja in pridobivanja latelističnega Frančiška v prostorih ZSKD, kjer ima tudi registrirali pri notarju. poštni žig za 20-obletnico Kraške materiala po znižani ceni. društvo še vedno svojo omaro, svoj Junija 1984 je tajnik kluba Igor ohceti. Žig je uporabila tržaška pošta na Igor Tuta arhiv in latelistični material. Tam ima Tuta prejel od FZS priznanje bronasti začasni izpostavi 25. avgusta v Repnu. tudi vsako prvo sredo v mesecu redne Košir za uspešno latelistično delova- V naslednjih letih je klub poskrbel za mesečne sestanke. Na izrednem ob- nje, oktobra 1988 pa je častni predse- čnem zboru 18. junija je predsednik dnik kluba Ivan Ločniškar prejel pri- Ločniškar prepustil krmilo kluba novi znanje ZSKD zlati krog za požrtvoval- generaciji; za predsednika je bil izvo- nost za svoje dolgoletno delovanje na ljen Peter Suhadolc, za tajnika Igor področju slovenske latelije. Tuta in za blagajnika Teodor Okretič. V zadnjih letih se delovanje Ločniškar pa je do svoje smrti novem- članov društva redno nadaljuje. Klub bra 2000 ostal častni predsednik. mesečno preskrbi članom vse novitete Delovanje kluba so razširili na vso in latelistični material po znižani ceni. deželo in zato so mu spremenili tudi Leta 1992 je bil SFK Košir ponovno ime v Slovenski latelistični klub sprejet kot redni član Filatelistične Lovrenc Košir. zveze Slovenije in od tedaj ima svojega Aprila 1984 je klub ob svoji 30- predsednika v izvršnem odboru. Peter letnici priredil v kulturnem domu v Suhadolc je trenutno predsednik FZS, Trstu veliko latelistično razstavo, na ki jo zastopa tudi kot slovenski nacio- kateri sta poleg članov kluba sodelova- nalni komisar in sodnik na svetovnih la vidna slovenska latelista Janko Fili razstavah, od leta 2016 pa je tudi iz Nove Gorice in Fran Juriševič iz predsednik FIP komisije za tematsko Kopra. Za razstavo je bil na slovenskih latelijo. Suhadolc veliko razstavlja in osnovnih in srednjih šolah v Trstu in za svoje zbirke prejema najvišja prizna- Igor Tuta in dr. Fran Juriševič 32 33 Pozdrav iz Pirana latelija ni zanimala. Brez društva in naslednjih brošur zapisano moje ime. brez FZS (tudi od tam sem se umaknil) Pa tudi klubu prav pride, da prihranijo sem uspešno pripravil predstavitev »kakšen sold«. Veljalo bi pripraviti Z znamkami sem se srečal, ko teh znamk. Z Janezom Zupanom, triptiha oljke v Tonini hiši v Svetem delavnico, da bi mlade spodbudili tudi sem v osnovni šoli trgal hlače. Da sem takratnim predsednikom koprskega Petru. V tem obdobju je koprski klub v tem vidiku latelije. prišel do znamk, mi je mama, kot je bil kluba, sem se dogovoril, da pripravim pripravil ovitek za Prince of Venice in Naše društvo se lahko pohvali z takrat običaj, iz službe nosila kuverte. štiri MC, in sicer ob izidu in predsta- da je do žiga prišlo, je »krivo« moje več novitetami v slovenskem prostoru. Občasno sem namesto sladoleda kupil vitvi znamk v Kopru, on pa spominsko vztrajno prepričevanje Fantiniča na Tako nam je uspelo prepričati Pošto kakšno novo serijo znamk; te so bile izdajo ob slavnostni proslavi tega pošti v Kopru in Tancerja v portoroški Slovenije, da je začela tiskati razgle- brez zadnje, najvišje nominale. Danes dogodka. Ker je ostalo kar veliko poslovalnici Kompasa, ki je bil lastnik dnične dopisnice – še vedno premalo vem, zakaj nisem mogel dobiti teh razglednic, sva s Štampom na dan katamarana. Ker takrat naše društvo ni cenjeno poštno celino, ki zelo popestri znamk – nisem bil član društva in sem svete Margarete, ko so bile freske delovalo, je Fantinič zaupal izdelavo zbirke. Prvi in edini smo ustvarili bil s tem prikrajšan za informacije. dokončane, pripravila še priložnostni spominskega ovitka koprskemu klubu. rastrski žig; v rastru tiskarji tiskajo Miselni preskok, da samo nabi- žig za drugi komplet MC. Naše društvo je formalno obsta- črno-bele slike v časopisih. Z izpo- ranje in hranjenje znamk v albumu ni Z Zupanom sem se hitro ujel, saj jalo vsa leta, saj Koprčani niso sprejeli polnitvijo tehnike žigosanja bi bili latelija, se je zgodil, ko so se Koprčani sva se oba zavedala, da s spominskimi sklepa o pripojitvi. V tem vmesnem lahko žigi z motivi znanih oseb bolj lotili in izpeljali projekt Lipica. Prite- izdajami trajno beležimo tako aktualne času je bila to predvsem težava Ivanke zanimivi. Za razliko od Pošte Slove- gnil me je prenos pošte s kočijo z dogodke, kot obujava pretekle. Današ- in Boža Cividinija, ki sta morala skrbeti nije, ki je sicer uporabila hologramsko Dunaja v Lipico in pohitel sem tja, da nji (priložnostni) poštni žig je namreč za administracijo z državnimi organi. folijo na dveh znamkah, smo na sem lahko kupil kuverto. jutri že zgodovina. Edino, kar me je pri Ker je bil pred razpustom društva statut spominskem ovitku prvi in edini upo- V pripravo spominskih izdaj sem latelistih stare šole motilo, so bile usklajen z novim zakonom o društvih, rabili hologram. Na našo pobudo je prvič resno vstopil ob izidu Valvaso- variante. En žig, en ovitek in ena ni bilo nobenega zadržka za obnovitev avtor znamk Matjaž Učakar predlagal rjeve znamke, ko sva s Cividinijem na znamka so popolnoma dovolj, vse društva. Tudi prisotnost je dala upanje, Pošti Slovenije posutje štirih znamk z mojo pobudo pripravila naši prvi dve ostalo pa je puljenje denarja iz žepov da bo akcija za obnovitev dela FND motivi morskih rib s pravo morsko maksimum karti (MC). Takrat je kolegov. Piran uspešna. Naključje je bilo, da se soljo. Prste smo imeli zraven tudi pri Cividini z letrasetom potrpežljivo in Z izgubo dela v Kopru in zame- je po obnovitvi našega društva v oblikovanju pole z motivom čipke za natančno nanašal črke na krožnico, za njavo Janeza Zupana sem izgubil stike s piranski občini zvrstilo veliko zgodo- čipkarski kongres v Ljubljani in veseli ilustracijo pa sem s pomočjo fotoko- kolegi iz Kopra; z Zupanom sem vinskih in aktualnih dogodkov ter da smo, da se je vaš klub priključil pirnega stroja poskrbel sam. Sledil je kasneje, ko je še vedno vodil mladinsko smo v kratkem obdobju pripravili projektu Po sledeh čipke v Sloveniji in s lm in naročilo izdelave žiga v poštni sekcijo, sicer še sodeloval. Kmalu veliko žigov in spominskih izdaj. In tem obudil spomin na čipkarsko šolo v delavnici. zatem je zamrlo še delo v piranskem mogoče je prav to spodbudilo sedanje Izoli. Naslednji korak so bile hrasto- društvu in ker nisem čutil potrebe po vodstvo vašega kluba, da naveže stike z Moj pogled na latelijo je opti- veljske freske. Takrat sem že sodeloval organiziranem delovanju, tudi stikov s menoj, da vam v zadnjem času obli- mističen. Ne skrbi me upad poštnega s tajnikom FZS Štampom, ki je kolegi nisem imel. kujem žige in ovitke, kar mi je v prometa in s tem ukinjanje poštnih prinesel novico o napovedanem izidu Seveda pa to ni pomenilo, da me zadovoljstvo, saj bo v kateri izmed uradov, manjšanje naklade znamk ali 34 35 Pozdrav iz Pirana latelija ni zanimala. Brez društva in naslednjih brošur zapisano moje ime. brez FZS (tudi od tam sem se umaknil) Pa tudi klubu prav pride, da prihranijo sem uspešno pripravil predstavitev »kakšen sold«. Veljalo bi pripraviti Z znamkami sem se srečal, ko teh znamk. Z Janezom Zupanom, triptiha oljke v Tonini hiši v Svetem delavnico, da bi mlade spodbudili tudi sem v osnovni šoli trgal hlače. Da sem takratnim predsednikom koprskega Petru. V tem obdobju je koprski klub v tem vidiku latelije. prišel do znamk, mi je mama, kot je bil kluba, sem se dogovoril, da pripravim pripravil ovitek za Prince of Venice in Naše društvo se lahko pohvali z takrat običaj, iz službe nosila kuverte. štiri MC, in sicer ob izidu in predsta- da je do žiga prišlo, je »krivo« moje več novitetami v slovenskem prostoru. Občasno sem namesto sladoleda kupil vitvi znamk v Kopru, on pa spominsko vztrajno prepričevanje Fantiniča na Tako nam je uspelo prepričati Pošto kakšno novo serijo znamk; te so bile izdajo ob slavnostni proslavi tega pošti v Kopru in Tancerja v portoroški Slovenije, da je začela tiskati razgle- brez zadnje, najvišje nominale. Danes dogodka. Ker je ostalo kar veliko poslovalnici Kompasa, ki je bil lastnik dnične dopisnice – še vedno premalo vem, zakaj nisem mogel dobiti teh razglednic, sva s Štampom na dan katamarana. Ker takrat naše društvo ni cenjeno poštno celino, ki zelo popestri znamk – nisem bil član društva in sem svete Margarete, ko so bile freske delovalo, je Fantinič zaupal izdelavo zbirke. Prvi in edini smo ustvarili bil s tem prikrajšan za informacije. dokončane, pripravila še priložnostni spominskega ovitka koprskemu klubu. rastrski žig; v rastru tiskarji tiskajo Miselni preskok, da samo nabi- žig za drugi komplet MC. Naše društvo je formalno obsta- črno-bele slike v časopisih. Z izpo- ranje in hranjenje znamk v albumu ni Z Zupanom sem se hitro ujel, saj jalo vsa leta, saj Koprčani niso sprejeli polnitvijo tehnike žigosanja bi bili latelija, se je zgodil, ko so se Koprčani sva se oba zavedala, da s spominskimi sklepa o pripojitvi. V tem vmesnem lahko žigi z motivi znanih oseb bolj lotili in izpeljali projekt Lipica. Prite- izdajami trajno beležimo tako aktualne času je bila to predvsem težava Ivanke zanimivi. Za razliko od Pošte Slove- gnil me je prenos pošte s kočijo z dogodke, kot obujava pretekle. Današ- in Boža Cividinija, ki sta morala skrbeti nije, ki je sicer uporabila hologramsko Dunaja v Lipico in pohitel sem tja, da nji (priložnostni) poštni žig je namreč za administracijo z državnimi organi. folijo na dveh znamkah, smo na sem lahko kupil kuverto. jutri že zgodovina. Edino, kar me je pri Ker je bil pred razpustom društva statut spominskem ovitku prvi in edini upo- V pripravo spominskih izdaj sem latelistih stare šole motilo, so bile usklajen z novim zakonom o društvih, rabili hologram. Na našo pobudo je prvič resno vstopil ob izidu Valvaso- variante. En žig, en ovitek in ena ni bilo nobenega zadržka za obnovitev avtor znamk Matjaž Učakar predlagal rjeve znamke, ko sva s Cividinijem na znamka so popolnoma dovolj, vse društva. Tudi prisotnost je dala upanje, Pošti Slovenije posutje štirih znamk z mojo pobudo pripravila naši prvi dve ostalo pa je puljenje denarja iz žepov da bo akcija za obnovitev dela FND motivi morskih rib s pravo morsko maksimum karti (MC). Takrat je kolegov. Piran uspešna. Naključje je bilo, da se soljo. Prste smo imeli zraven tudi pri Cividini z letrasetom potrpežljivo in Z izgubo dela v Kopru in zame- je po obnovitvi našega društva v oblikovanju pole z motivom čipke za natančno nanašal črke na krožnico, za njavo Janeza Zupana sem izgubil stike s piranski občini zvrstilo veliko zgodo- čipkarski kongres v Ljubljani in veseli ilustracijo pa sem s pomočjo fotoko- kolegi iz Kopra; z Zupanom sem vinskih in aktualnih dogodkov ter da smo, da se je vaš klub priključil pirnega stroja poskrbel sam. Sledil je kasneje, ko je še vedno vodil mladinsko smo v kratkem obdobju pripravili projektu Po sledeh čipke v Sloveniji in s lm in naročilo izdelave žiga v poštni sekcijo, sicer še sodeloval. Kmalu veliko žigov in spominskih izdaj. In tem obudil spomin na čipkarsko šolo v delavnici. zatem je zamrlo še delo v piranskem mogoče je prav to spodbudilo sedanje Izoli. Naslednji korak so bile hrasto- društvu in ker nisem čutil potrebe po vodstvo vašega kluba, da naveže stike z Moj pogled na latelijo je opti- veljske freske. Takrat sem že sodeloval organiziranem delovanju, tudi stikov s menoj, da vam v zadnjem času obli- mističen. Ne skrbi me upad poštnega s tajnikom FZS Štampom, ki je kolegi nisem imel. kujem žige in ovitke, kar mi je v prometa in s tem ukinjanje poštnih prinesel novico o napovedanem izidu Seveda pa to ni pomenilo, da me zadovoljstvo, saj bo v kateri izmed uradov, manjšanje naklade znamk ali 34 35 celo njihovo ukinitev. Znamka verjetno pozitivni vidik računalnika in sveto- Umetno ime se ni uveljavilo ne bo dočakala svoje dvestoletnice, kar vnega spleta je promocija v družabnih ni hudo. V 180 letih jih je kar veliko omrežjih, saj hitreje dosežemo ciljno Poštna zgodovina je marsikate- veliko. Med njimi je bil tudi primer ugledalo luč. Računalnik ni sovražnik publiko, predvsem je to cenejše kot rega latelista spravila v zadrego, ko je Pošte Izola – po koncu vojne se je latelije. Danes z njegovo pomočjo tiskanje. Ta komunikacija ni enostra- odkril kak zanimiv, a do takrat neznani nahajala v coni B Svobodnega tržaške- preko svetovnega spleta najdem late- nska, temveč obojestranska. primer. Na Primorskem, ki je bila v 20. ga ozemlja in dobila bolj slovensko ime listične artefakte, o katerih sem še pred Piran in Koper sta tako blizu, da stoletju predmet političnih spletk in »Ižola«, kar se je seveda odrazilo tudi v 20 leti samo sanjal. Z asociacijo na lahko rečem, da smo pravzaprav eno okupacij, je bilo ob političnih in voja- poštnem žigu. predlatelistična pisma bomo dobili društvo. Imamo namreč skupne člane ških spremembah kar nekaj poštno- Pošta Izola je kmalu po ustano- postlatelijo. Sam raje uporabljam in projekte, tako da meddruštvenega zgodovinskih primerkov, ki so lateli- vitvi cone B najprej uporabljala italijan- pisma brez znamke (angl. stampless – tekmovanja, kot ga spodbuja FZS, ne ste presenetili in jih hkrati po razrešitvi ski poštni žig ISOLA D'ISTRIA z cover), kajti danes je že 90 % pisem potrebujemo. primera obogatili z novim spoznanjem. izklesanim imenom Puljske pokrajine, brez znamke. Kako naj danes mladi Še na mnoga leta. Po drugi svetovni vojni so imela kamor so spadale vse slovenske pošte sploh pridejo do znamk? Naslednji Mitja Jančar primorska mesta in vasi italijanska na Obali. Tak žig se je na Pošti Izola imena, ta pa so uradnike nove oblasti uporabljal vsaj do polovice aprila 1946. zmedle, da so jih narobe razumeli in Glede na moje najdene primere je Pošta nato glede na politično ozadje tudi Izola vsaj od aprila 1946 uporabljala narobe registrirali. Takih primerov je slovensko-italijanski poštni žig bilo v primorski poštni zgodovini kar IŽOLA/A/ISOLA premera 30 mm s 36 37 celo njihovo ukinitev. Znamka verjetno pozitivni vidik računalnika in sveto- Umetno ime se ni uveljavilo ne bo dočakala svoje dvestoletnice, kar vnega spleta je promocija v družabnih ni hudo. V 180 letih jih je kar veliko omrežjih, saj hitreje dosežemo ciljno Poštna zgodovina je marsikate- veliko. Med njimi je bil tudi primer ugledalo luč. Računalnik ni sovražnik publiko, predvsem je to cenejše kot rega latelista spravila v zadrego, ko je Pošte Izola – po koncu vojne se je latelije. Danes z njegovo pomočjo tiskanje. Ta komunikacija ni enostra- odkril kak zanimiv, a do takrat neznani nahajala v coni B Svobodnega tržaške- preko svetovnega spleta najdem late- nska, temveč obojestranska. primer. Na Primorskem, ki je bila v 20. ga ozemlja in dobila bolj slovensko ime listične artefakte, o katerih sem še pred Piran in Koper sta tako blizu, da stoletju predmet političnih spletk in »Ižola«, kar se je seveda odrazilo tudi v 20 leti samo sanjal. Z asociacijo na lahko rečem, da smo pravzaprav eno okupacij, je bilo ob političnih in voja- poštnem žigu. predlatelistična pisma bomo dobili društvo. Imamo namreč skupne člane ških spremembah kar nekaj poštno- Pošta Izola je kmalu po ustano- postlatelijo. Sam raje uporabljam in projekte, tako da meddruštvenega zgodovinskih primerkov, ki so lateli- vitvi cone B najprej uporabljala italijan- pisma brez znamke (angl. stampless – tekmovanja, kot ga spodbuja FZS, ne ste presenetili in jih hkrati po razrešitvi ski poštni žig ISOLA D'ISTRIA z cover), kajti danes je že 90 % pisem potrebujemo. primera obogatili z novim spoznanjem. izklesanim imenom Puljske pokrajine, brez znamke. Kako naj danes mladi Še na mnoga leta. Po drugi svetovni vojni so imela kamor so spadale vse slovenske pošte sploh pridejo do znamk? Naslednji Mitja Jančar primorska mesta in vasi italijanska na Obali. Tak žig se je na Pošti Izola imena, ta pa so uradnike nove oblasti uporabljal vsaj do polovice aprila 1946. zmedle, da so jih narobe razumeli in Glede na moje najdene primere je Pošta nato glede na politično ozadje tudi Izola vsaj od aprila 1946 uporabljala narobe registrirali. Takih primerov je slovensko-italijanski poštni žig bilo v primorski poštni zgodovini kar IŽOLA/A/ISOLA premera 30 mm s 36 37 n o v a l i D o r n - Ovitki prvega dne berg, nekoliko Svobodnega tržaškega ozemlja (STO) kasneje pa spre- menili v Dorn- berk. Za STO je bilo izdanih 24 Tako je ob izdaji prvih znamk v dinarjih Za zbiralce uradnih ovojnic prvega dne (OPD ali s 15. avgusta 1949 naredil dva ovitka, na primorske poš- tujko FDC – First Day Cover). Ker se katera je narisal in nazorno prikazal tne zgodovine bi rad pripomnil še, da je na latelističnem trgu pojavlja čedalje zamenjavo jugo lir za dinarje. Žal so bilo v dvojezičnem poštnem žigu več ovojnic, ki imajo sicer tak ali napisi samo v italijanščini. Kasneje je drugačen žig PRVI DAN, pa tudi naredil še več ovitkov s primernimi s l o v e n s k i m n a p i s o m i n ž i g PORTOROZ/A/PORTOROSE pre- ilustracijo na pisemski ovojnici v motivi za izdajo, v spisku so označeni z IŽOLA/B/ISOLA premera 28 mm, ki mera 29 mm v slovenskem imenu spodnjem kotu, a niso uradni izdelek IZDELAL COLLEDANI. ga je uporabljala vsaj do maja 1952. PORTOROZ uporabljen »z« namesto Filatelističnega kluba Koper (FKK), Znamka »esperanto 300 din« je Ni mi znano, zaradi česa je bilo »ž«. Ni mi znano, ali je to bila origi- želimo s tem prispevkom podati bila tiskana v dveh barvah, zeleno- ime Ižola najprej uvedeno in kasneje nalna napaka oblikovalca ali pa se je predvsem pregled uradnih izdaj. vijolični in vijolični. Najprej je bilo opuščeno, vsekakor pa to ni bilo strešica nad »z« odbila pri žigosanju. Še Z znakom FDC (OPD) bomo natiskanih 1000 pol po 12 kosov, življenjsko. To potrjuje tudi primer to, datumski del je bil očitno vzet iz označili uradne ovojnice prvega dne, ki pozneje pa še 375 pol po 8 kosov brez Pošte Dornberk v Vipavski dolini – pod nekega italijanskega žiga, saj za slabo imajo ilustracijo v levem spodnjem napisov ob robu. Rdeči napis ESPE- A-O se je imenovala Dornberg, pod odtisnjenim datumom (verjetno 23. 8. kotu in (priložnostni) žig prvega dne, RANTSKI KONGRES 38 UNIVER- Italijo Montespino, v začetku 50-tih let 1949) ni popolnoma odstranjeno črno medtem ko bomo z znakom PISMO SALA KONGRESO DE ESPERAN- pa so jo preimenovali v Zali Hrib; polje, kjer je bilo fašistično leto v označili navadno (belo ali modro) TO 1953 – CONGESO DELL' ESPE- verjetno so jo zaradi nasprotovanja rimskih številkah. pisemsko ovojnico brez natiskane RANTO je špekulativen izdelek. Žig prebivalcev leta 1955 ponovno poime- Branko Morenčič ilustracije in navaden žig na uradni dan PRVI DAN je bil verjetno prvič upo- izdaje znamke, torej prvi dan velja- rabljen na FDC Radičevič. vnosti znamke. V oklepaju bomo podali Colledani je ročno izdelal devet naklado ovojnic. Številke izdanih ovitkov (po dva primerka) prvega dne. znamk smo povzeli po katalogu Te osebne ilustracije – plod povsem Slovenika. njegove zasebne iniciative – so: V začetku ni bilo ovitkov z - 15. 8. 1948: redna, »partizani«, Filatelistično pripravljen ovitek, žigom prvega dne izdaje. Kdor si je ta samo din 4,9 in 16 poslan prvega dne izida znamk s žig sam priskrbel na pošti, ga danes - 8. 9. 1949: ob 75-letnici UPU priporočeno pošto. ima, vendar so taki ovitki zelo redki, saj - 21. 1. 1950: ob 100-letnici v Kopru takoj po vojni ni bilo ne jugoslovanskih železnic latelistov ne kluba. Na to misel je prvi - 7. 4. 1950: ob frankovni seriji prišel učitelj in risar Bruno Colledani. »živali« 38 39 n o v a l i D o r n - Ovitki prvega dne berg, nekoliko Svobodnega tržaškega ozemlja (STO) kasneje pa spre- menili v Dorn- berk. Za STO je bilo izdanih 24 Tako je ob izdaji prvih znamk v dinarjih Za zbiralce uradnih ovojnic prvega dne (OPD ali s 15. avgusta 1949 naredil dva ovitka, na primorske poš- tujko FDC – First Day Cover). Ker se katera je narisal in nazorno prikazal tne zgodovine bi rad pripomnil še, da je na latelističnem trgu pojavlja čedalje zamenjavo jugo lir za dinarje. Žal so bilo v dvojezičnem poštnem žigu več ovojnic, ki imajo sicer tak ali napisi samo v italijanščini. Kasneje je drugačen žig PRVI DAN, pa tudi naredil še več ovitkov s primernimi s l o v e n s k i m n a p i s o m i n ž i g PORTOROZ/A/PORTOROSE pre- ilustracijo na pisemski ovojnici v motivi za izdajo, v spisku so označeni z IŽOLA/B/ISOLA premera 28 mm, ki mera 29 mm v slovenskem imenu spodnjem kotu, a niso uradni izdelek IZDELAL COLLEDANI. ga je uporabljala vsaj do maja 1952. PORTOROZ uporabljen »z« namesto Filatelističnega kluba Koper (FKK), Znamka »esperanto 300 din« je Ni mi znano, zaradi česa je bilo »ž«. Ni mi znano, ali je to bila origi- želimo s tem prispevkom podati bila tiskana v dveh barvah, zeleno- ime Ižola najprej uvedeno in kasneje nalna napaka oblikovalca ali pa se je predvsem pregled uradnih izdaj. vijolični in vijolični. Najprej je bilo opuščeno, vsekakor pa to ni bilo strešica nad »z« odbila pri žigosanju. Še Z znakom FDC (OPD) bomo natiskanih 1000 pol po 12 kosov, življenjsko. To potrjuje tudi primer to, datumski del je bil očitno vzet iz označili uradne ovojnice prvega dne, ki pozneje pa še 375 pol po 8 kosov brez Pošte Dornberk v Vipavski dolini – pod nekega italijanskega žiga, saj za slabo imajo ilustracijo v levem spodnjem napisov ob robu. Rdeči napis ESPE- A-O se je imenovala Dornberg, pod odtisnjenim datumom (verjetno 23. 8. kotu in (priložnostni) žig prvega dne, RANTSKI KONGRES 38 UNIVER- Italijo Montespino, v začetku 50-tih let 1949) ni popolnoma odstranjeno črno medtem ko bomo z znakom PISMO SALA KONGRESO DE ESPERAN- pa so jo preimenovali v Zali Hrib; polje, kjer je bilo fašistično leto v označili navadno (belo ali modro) TO 1953 – CONGESO DELL' ESPE- verjetno so jo zaradi nasprotovanja rimskih številkah. pisemsko ovojnico brez natiskane RANTO je špekulativen izdelek. Žig prebivalcev leta 1955 ponovno poime- Branko Morenčič ilustracije in navaden žig na uradni dan PRVI DAN je bil verjetno prvič upo- izdaje znamke, torej prvi dan velja- rabljen na FDC Radičevič. vnosti znamke. V oklepaju bomo podali Colledani je ročno izdelal devet naklado ovojnic. Številke izdanih ovitkov (po dva primerka) prvega dne. znamk smo povzeli po katalogu Te osebne ilustracije – plod povsem Slovenika. njegove zasebne iniciative – so: V začetku ni bilo ovitkov z - 15. 8. 1948: redna, »partizani«, Filatelistično pripravljen ovitek, žigom prvega dne izdaje. Kdor si je ta samo din 4,9 in 16 poslan prvega dne izida znamk s žig sam priskrbel na pošti, ga danes - 8. 9. 1949: ob 75-letnici UPU priporočeno pošto. ima, vendar so taki ovitki zelo redki, saj - 21. 1. 1950: ob 100-letnici v Kopru takoj po vojni ni bilo ne jugoslovanskih železnic latelistov ne kluba. Na to misel je prvi - 7. 4. 1950: ob frankovni seriji prišel učitelj in risar Bruno Colledani. »živali« 38 39 - 1. 5. 1950: ob 1. maju ga dne cone B STO pa vsekakor ni bilo Poštni žigi Kopra - 3. 7. 1950: ob izdaji druge ne enostavno ne poceni. Čeprav so serije za Rdeči križ imeli latelisti naročeno (vsak po eno) Uvod - 1. 11. 1950: ob izdaji portovnih serijo po ceni, višji od nominalne Poštna služba v Kopru sega daleč nazaj, saj je že pod Beneško republiko leta znamk »ribe« vrednosti, se je dogajalo, da jih niso 1761 Koper dobil prvi poštni žig na slovenskem ozemlju. - 1. 5. 1951: ob 1. maju dobili. Na pošti v Kopru pa so se dobili Današnji poštni urad se nahaja že od leta 1960 na Muzejskem trgu 3, kamor se - 7. 10. 1951: ob tretji izdaji le posamezni primerki. Tako lahko v je pošta preselila s Trga Brolo 2, kjer je delovala že takoj po priključitvi Kopra k doplačilnih znamk za Rdeči križ reviji Nova latelija preberemo: Sloveniji (oziroma Jugoslaviji) leta 1954. Danes tu posluje pošta št. 6101, Koper pa (»zastavice«) »Žal znamke za 300 din »espe- ima še sledeče pošte: 6102 Koper (Srebrničeva ulica 1), 6103 Koper (Beblerjeva Devet ovitkov prvega dne, od ranto« ne moremo niti opisati, ker je še ulica 7) in 6104 Koper (Kolodvorska cesta 9). katerih je bil vsak izdelan le v dveh nismo videli. Na poštno okence so dali Pokojni Janko Fili (1986) piše: izvodih, je povzročilo, da se je pošta v le 10 kosov, od teh pa je bil eden celo »V začetku septembra 1945 sem po dveh mesecih dela na oddelku za trgovino Kopru začela zanimati tudi za izdajo pokvarjen. Od celotne naklade (baje in preskrbo okrajnega ljudskega odbora v Tolminu prišel v Koper. Dodeljeno mi je ovitkov FDC. Za nadaljnjih devet 12.000) so prodali v Ameriko 8000 bilo mesto načelnika oddelka za gospodarstvo. Kot dolgoletni zbiralec znamk sem se ovitkov je izdelal osnutke prav tako znamk, 2000 so jih pokupili tržaški kmalu začel zanimati tudi zanje. Takrat je bila pošta v stavbi veleposestnika Bruno Colledani, tiskala pa jih je trgovci, ostanek pa je bog ve kje«. Madonice (sedaj je to stavba koprske občinske skupščine), ki ji je bilo dozidano še Tiskarna Jadran v Kopru. Vse koprske znamke so ostale v drugo nadstropje. Poštni urad je bil v velikih, temnih prostorih v pritličju te še kar Ob 60-letnici maršala Tita je bil veljavi do vključno 31. 12. 1954. Za dobro ohranjene starejše stavbe. Osebje na pošti je bilo samo italijansko. Na pošti uporabljen znani ovitek s sliko Božida- lateliste so prav gotovo zanimiva sem dobil le posamezne znamke s pretiskom l. V. 1945 TRIESTE – TRST, rja Jakca v petih barvah, v istih barvah pisma z mešano frankaturo, tj. z provizorije znamk s pretiskom ISTRA, ki so bili pretiskani z novo vrednostjo 4, 6, 10 je tudi dodatni napis STT – VUJA. Ob znamkami STO in jugoslovanskimi in 20 lir ter nekaj znamk s pretiskom FIUME – RIJEKA, kakor tudi že prve primerke tej priložnosti je bila izdana še razgle- znamkami tega obdobja. ljubljanske izdaje rednih frankovnih znamk za Istro in Slovensko primorje, ki so dnica z isto sliko in napisi v zeleni barvi Upamo, da bo ta preglednica izhajale postopoma od 15. avgusta do 24. decembra 1945. Znamke s pretiskom – to je pravzaprav »maksimum karta« z dokončno razjasnila nesporazume o PORTO pa so bile dane v promet šele 31. decembra 1945.« znamko za 28 din ter žigom z datumom ovitkih prvega dne – takšnih in Iz Filijevih zapiskov lahko sklepamo, da je bil poštni urad med letoma 1945 in izdaje 25. maj 1952. drugačnih. 1955 na današnji Verdijevi ulici 10. Kje je bil poštni urad pred tem, lahko samo Zbiranje znamk in ovitkov prve- Dr. Veselko Guštin ugibamo. Stari Koprčani pravijo, da je bilo to v Gallusovi ulici 6. Res, da sem bil Literatura: takrat še otrok, vendar je bila po mojem spominu pošta na vogalu Gallusove ulice in - Velikanje, Martin (ur.) (1999): Slovenika Velikanje. Katalog poštnih znamk, celin in doplačilnih znamk. Ivančna Gorica: Martin Velikanje. Ulice stare pošte 1. Po pripovedovanju nekaterih še starejših Koprčanov tudi izvemo, - Fili, Janko (1986): Spomini na začetek latelije v Kopru. Filatelistični da se je poštni urad selil iz lokacije na lokacijo. Kje je bil leta 1761, pa je skoraj zbornik, III. Ljubljana: Filatelistično društvo. nemogoče ugotoviti. - Škerlavaj, Bruno (ur.) (1998): Ustanovitev in delo Filatelističnega kluba Predlatelistično obdobje Koper od 17. 12. 1984 do 25. 10. 1953. Koper: Filatelistični klub Koper. a. Beneško obdobje. Več ali manj so Benečani gospodarili Istri (in seveda tudi - Nova latelija, 1950, let. 2, št. 1–1953, št. 12. Ljubljana: Filatelistična zveza Slovenije. Kopru) od leta 1267 pa tja do propada Republike leta 1797 (campoformijski mir). V 40 41 - 1. 5. 1950: ob 1. maju ga dne cone B STO pa vsekakor ni bilo Poštni žigi Kopra - 3. 7. 1950: ob izdaji druge ne enostavno ne poceni. Čeprav so serije za Rdeči križ imeli latelisti naročeno (vsak po eno) Uvod - 1. 11. 1950: ob izdaji portovnih serijo po ceni, višji od nominalne Poštna služba v Kopru sega daleč nazaj, saj je že pod Beneško republiko leta znamk »ribe« vrednosti, se je dogajalo, da jih niso 1761 Koper dobil prvi poštni žig na slovenskem ozemlju. - 1. 5. 1951: ob 1. maju dobili. Na pošti v Kopru pa so se dobili Današnji poštni urad se nahaja že od leta 1960 na Muzejskem trgu 3, kamor se - 7. 10. 1951: ob tretji izdaji le posamezni primerki. Tako lahko v je pošta preselila s Trga Brolo 2, kjer je delovala že takoj po priključitvi Kopra k doplačilnih znamk za Rdeči križ reviji Nova latelija preberemo: Sloveniji (oziroma Jugoslaviji) leta 1954. Danes tu posluje pošta št. 6101, Koper pa (»zastavice«) »Žal znamke za 300 din »espe- ima še sledeče pošte: 6102 Koper (Srebrničeva ulica 1), 6103 Koper (Beblerjeva Devet ovitkov prvega dne, od ranto« ne moremo niti opisati, ker je še ulica 7) in 6104 Koper (Kolodvorska cesta 9). katerih je bil vsak izdelan le v dveh nismo videli. Na poštno okence so dali Pokojni Janko Fili (1986) piše: izvodih, je povzročilo, da se je pošta v le 10 kosov, od teh pa je bil eden celo »V začetku septembra 1945 sem po dveh mesecih dela na oddelku za trgovino Kopru začela zanimati tudi za izdajo pokvarjen. Od celotne naklade (baje in preskrbo okrajnega ljudskega odbora v Tolminu prišel v Koper. Dodeljeno mi je ovitkov FDC. Za nadaljnjih devet 12.000) so prodali v Ameriko 8000 bilo mesto načelnika oddelka za gospodarstvo. Kot dolgoletni zbiralec znamk sem se ovitkov je izdelal osnutke prav tako znamk, 2000 so jih pokupili tržaški kmalu začel zanimati tudi zanje. Takrat je bila pošta v stavbi veleposestnika Bruno Colledani, tiskala pa jih je trgovci, ostanek pa je bog ve kje«. Madonice (sedaj je to stavba koprske občinske skupščine), ki ji je bilo dozidano še Tiskarna Jadran v Kopru. Vse koprske znamke so ostale v drugo nadstropje. Poštni urad je bil v velikih, temnih prostorih v pritličju te še kar Ob 60-letnici maršala Tita je bil veljavi do vključno 31. 12. 1954. Za dobro ohranjene starejše stavbe. Osebje na pošti je bilo samo italijansko. Na pošti uporabljen znani ovitek s sliko Božida- lateliste so prav gotovo zanimiva sem dobil le posamezne znamke s pretiskom l. V. 1945 TRIESTE – TRST, rja Jakca v petih barvah, v istih barvah pisma z mešano frankaturo, tj. z provizorije znamk s pretiskom ISTRA, ki so bili pretiskani z novo vrednostjo 4, 6, 10 je tudi dodatni napis STT – VUJA. Ob znamkami STO in jugoslovanskimi in 20 lir ter nekaj znamk s pretiskom FIUME – RIJEKA, kakor tudi že prve primerke tej priložnosti je bila izdana še razgle- znamkami tega obdobja. ljubljanske izdaje rednih frankovnih znamk za Istro in Slovensko primorje, ki so dnica z isto sliko in napisi v zeleni barvi Upamo, da bo ta preglednica izhajale postopoma od 15. avgusta do 24. decembra 1945. Znamke s pretiskom – to je pravzaprav »maksimum karta« z dokončno razjasnila nesporazume o PORTO pa so bile dane v promet šele 31. decembra 1945.« znamko za 28 din ter žigom z datumom ovitkih prvega dne – takšnih in Iz Filijevih zapiskov lahko sklepamo, da je bil poštni urad med letoma 1945 in izdaje 25. maj 1952. drugačnih. 1955 na današnji Verdijevi ulici 10. Kje je bil poštni urad pred tem, lahko samo Zbiranje znamk in ovitkov prve- Dr. Veselko Guštin ugibamo. Stari Koprčani pravijo, da je bilo to v Gallusovi ulici 6. Res, da sem bil Literatura: takrat še otrok, vendar je bila po mojem spominu pošta na vogalu Gallusove ulice in - Velikanje, Martin (ur.) (1999): Slovenika Velikanje. Katalog poštnih znamk, celin in doplačilnih znamk. Ivančna Gorica: Martin Velikanje. Ulice stare pošte 1. Po pripovedovanju nekaterih še starejših Koprčanov tudi izvemo, - Fili, Janko (1986): Spomini na začetek latelije v Kopru. Filatelistični da se je poštni urad selil iz lokacije na lokacijo. Kje je bil leta 1761, pa je skoraj zbornik, III. Ljubljana: Filatelistično društvo. nemogoče ugotoviti. - Škerlavaj, Bruno (ur.) (1998): Ustanovitev in delo Filatelističnega kluba Predlatelistično obdobje Koper od 17. 12. 1984 do 25. 10. 1953. Koper: Filatelistični klub Koper. a. Beneško obdobje. Več ali manj so Benečani gospodarili Istri (in seveda tudi - Nova latelija, 1950, let. 2, št. 1–1953, št. 12. Ljubljana: Filatelistična zveza Slovenije. Kopru) od leta 1267 pa tja do propada Republike leta 1797 (campoformijski mir). V 40 41 tem času so istrska mesta živela v senci Benečanov, proste trgovine po Jadranu je bilo tudi na svetovnih in evropskih razstavah. Zato se je odločil, da svoje sile posveti konec, pač pa se je razvijala trgovina z zaledjem in tu je največ pridobival Koper. raziskovaju tega področja. Vedimo, da je bilo tržišče že od leta 1930 in naprej Vojne, kuga in malarija so pustošili tudi po Istri. Tako je na primer v letu 1630/31 v »željno« predlatelističnih žigov in beneški so bili posebno cenjeni. Zato je bila Kopru, ki je imel 8000 prebivalcev, to padlo na 1800. Beneška oblast je izgube njegova želja, da stopi na prste vsem številnim ponarejevalcem in da zaščiti lateliste nadomeščala z naseljevanjem z Apeninskega polotoka. Italijani so imeli v rokah pred tovrstnimi lažnimi nakupi. Zatorej mu lahko povsem zaupamo, ko nas podučuje bančništvo, sodstvo, duhovščino, trgovino, medtem ko so bili Slovenci brezpravna o tem, kaj je pristno in kaj ne. Zaenkrat je dokazano edini priznani pristni beneški žig kmečka sila – redkeje v mestnih jedrih, pogosteje pa na podeželju. Kopra tretji – CAPOD/ISTR/IA. Ponaredek poznamo po tem, da črka I ni pod S (kot Poleg precejšnjega dela današnje slovenske Istre so Benečani po letu 1420 pri originalu), ampak je zamaknjena v levo in leži med S in T (glej sliko 3). gospodovali tudi nekaterim krajem na Tolminskem. Tako vemo, da so bili tudi Kaj pa prvi in drugi žig? Tu so zadeve bolj zapletene. Vollemeier v svoji Breginj, Livek, Logje in Robidišče pod njihovo oblastjo. dolgoletni zgodovini zbiranja ni naletel na »originalni« prvi (mali ovalni) žig. V Benečani so že sredi 18. stoletja vzpostavili redne poštne zveze z raznimi kraji svoji knjigi celo omenja, da tudi ni prepričan, ali je drugi žig (večji ovalni s krono) res svoje republike in Benetkami (Vollmeier, 2000). Tako je tudi Koper dobil svojo obstajal. Če so taki »brilijatno črni« žigi na ovojnici, tedaj skoraj zagotovo rečemo, poštno povezavo, leta 1761 pa svoj prvi poštni žig C.DIS/TRIA, saj je bil nekakšen da niso pravi. Vedeti moramo, da so se žigi odtisnili le na poštnih uradih in običajno »logistični center« za celotno Istro in Dalmacijo (slika 1). le takrat, ko je poštni uslužbenec dodal zaznamek. V tistem času prav gotovo ni bilo Po tem letu sta sledila še dva beneška žiga Kopra: CAPO/DIS/TRIA (1784- raznih zbiralcev, da ne rečemo »latelistov«, ki bi želeli spominske ali uslužnostne 89) in CAPOD/ISTR/IA (1795), ki si jih lahko ogledamo v delu Paola Vollmeierja odtise žigov. Hkrati pa povejmo, da je bilo obilo pošte, ki je bila prenesena v Forged Pre-Adhesive Postmarks of the Old Italian States (slika 2). »paketu« iz enega kraja v drugega in se na posamezno ovojnico ni odtisnil noben žig. Skoraj po dvajsetih letih, ko smo v Kopru dobili prvi žig, so se prvi poštni žigi In te »čiste« ovojnice so bile lahek plen ponarejevalcev, ki so jih opremljali s pojavili tudi na Kranjskem – leta 1782 v Ljubljani/Laibach, 1793 v Idriji/Idria, 1795 »pravimi« žigi. v Kranju/Krainburg – in na Štajerskem – leta 1796 v Mariboru/Marburg, pozneje pa b. Ilirske province 1809–1813. Z dunajskim mirom 14. 10. 1809 so pripadale še drugod. Seveda to ne pomeni, da pisemskih pošiljk pred tem letom ni bilo, pač pa Kranjska, Goriška, Hrvaška, Dalmacija, Beljak, Tržič in Istra (od 1810) v tvorbo z da so se uporabljali z roko napisani zaznamki ali pa so pošto prenašali (poštni) sli. Kako je s pristnostjo teh žigov? Začnimo najprej z zadnjim žigom. Doslej najboljša knjiga, ki nas popelje v svet beneških žigov, je delo Paola Vollmeierja Repubblica di Venezia, Catalogo documentato, vol. 1 in 2, ki ga je izdal v lastni založbi; obe knjigi obsegata skupaj 820 strani. Pokojni Vollmeier je v svojem dolgoletnem zbiranju predlatelističnih žigov zbral več kot 2000 pisem. Žal se je srečal tudi z njihovimi (pre)številnimi ponaredki. Pa ne samo pri trgovcih, videl jih je Slika 3: Prednja (levo) in zadnja stran (desno) originalnega beneškega pisma iz leta 1796. Pismo je prišlo iz Buzeta/Pinguente preko Poreča/Parenzo za Koper/Capodistrio. Tu je bil na hrbtni strani odtisnjen žig CAPOD/ISTR/IA (podpis Vollmeier) in zavedba v knjigo – najprej pod št. 13 (no. 13), potem popravljeno v št. 8 (no. 8). Ker je pismo službeno, je bilo oproščeno poštnine in je nadaljevalo pot s konjenikom do Palme in nato še v Benetke. Slika 1 Slika 2 42 43 tem času so istrska mesta živela v senci Benečanov, proste trgovine po Jadranu je bilo tudi na svetovnih in evropskih razstavah. Zato se je odločil, da svoje sile posveti konec, pač pa se je razvijala trgovina z zaledjem in tu je največ pridobival Koper. raziskovaju tega področja. Vedimo, da je bilo tržišče že od leta 1930 in naprej Vojne, kuga in malarija so pustošili tudi po Istri. Tako je na primer v letu 1630/31 v »željno« predlatelističnih žigov in beneški so bili posebno cenjeni. Zato je bila Kopru, ki je imel 8000 prebivalcev, to padlo na 1800. Beneška oblast je izgube njegova želja, da stopi na prste vsem številnim ponarejevalcem in da zaščiti lateliste nadomeščala z naseljevanjem z Apeninskega polotoka. Italijani so imeli v rokah pred tovrstnimi lažnimi nakupi. Zatorej mu lahko povsem zaupamo, ko nas podučuje bančništvo, sodstvo, duhovščino, trgovino, medtem ko so bili Slovenci brezpravna o tem, kaj je pristno in kaj ne. Zaenkrat je dokazano edini priznani pristni beneški žig kmečka sila – redkeje v mestnih jedrih, pogosteje pa na podeželju. Kopra tretji – CAPOD/ISTR/IA. Ponaredek poznamo po tem, da črka I ni pod S (kot Poleg precejšnjega dela današnje slovenske Istre so Benečani po letu 1420 pri originalu), ampak je zamaknjena v levo in leži med S in T (glej sliko 3). gospodovali tudi nekaterim krajem na Tolminskem. Tako vemo, da so bili tudi Kaj pa prvi in drugi žig? Tu so zadeve bolj zapletene. Vollemeier v svoji Breginj, Livek, Logje in Robidišče pod njihovo oblastjo. dolgoletni zgodovini zbiranja ni naletel na »originalni« prvi (mali ovalni) žig. V Benečani so že sredi 18. stoletja vzpostavili redne poštne zveze z raznimi kraji svoji knjigi celo omenja, da tudi ni prepričan, ali je drugi žig (večji ovalni s krono) res svoje republike in Benetkami (Vollmeier, 2000). Tako je tudi Koper dobil svojo obstajal. Če so taki »brilijatno črni« žigi na ovojnici, tedaj skoraj zagotovo rečemo, poštno povezavo, leta 1761 pa svoj prvi poštni žig C.DIS/TRIA, saj je bil nekakšen da niso pravi. Vedeti moramo, da so se žigi odtisnili le na poštnih uradih in običajno »logistični center« za celotno Istro in Dalmacijo (slika 1). le takrat, ko je poštni uslužbenec dodal zaznamek. V tistem času prav gotovo ni bilo Po tem letu sta sledila še dva beneška žiga Kopra: CAPO/DIS/TRIA (1784- raznih zbiralcev, da ne rečemo »latelistov«, ki bi želeli spominske ali uslužnostne 89) in CAPOD/ISTR/IA (1795), ki si jih lahko ogledamo v delu Paola Vollmeierja odtise žigov. Hkrati pa povejmo, da je bilo obilo pošte, ki je bila prenesena v Forged Pre-Adhesive Postmarks of the Old Italian States (slika 2). »paketu« iz enega kraja v drugega in se na posamezno ovojnico ni odtisnil noben žig. Skoraj po dvajsetih letih, ko smo v Kopru dobili prvi žig, so se prvi poštni žigi In te »čiste« ovojnice so bile lahek plen ponarejevalcev, ki so jih opremljali s pojavili tudi na Kranjskem – leta 1782 v Ljubljani/Laibach, 1793 v Idriji/Idria, 1795 »pravimi« žigi. v Kranju/Krainburg – in na Štajerskem – leta 1796 v Mariboru/Marburg, pozneje pa b. Ilirske province 1809–1813. Z dunajskim mirom 14. 10. 1809 so pripadale še drugod. Seveda to ne pomeni, da pisemskih pošiljk pred tem letom ni bilo, pač pa Kranjska, Goriška, Hrvaška, Dalmacija, Beljak, Tržič in Istra (od 1810) v tvorbo z da so se uporabljali z roko napisani zaznamki ali pa so pošto prenašali (poštni) sli. Kako je s pristnostjo teh žigov? Začnimo najprej z zadnjim žigom. Doslej najboljša knjiga, ki nas popelje v svet beneških žigov, je delo Paola Vollmeierja Repubblica di Venezia, Catalogo documentato, vol. 1 in 2, ki ga je izdal v lastni založbi; obe knjigi obsegata skupaj 820 strani. Pokojni Vollmeier je v svojem dolgoletnem zbiranju predlatelističnih žigov zbral več kot 2000 pisem. Žal se je srečal tudi z njihovimi (pre)številnimi ponaredki. Pa ne samo pri trgovcih, videl jih je Slika 3: Prednja (levo) in zadnja stran (desno) originalnega beneškega pisma iz leta 1796. Pismo je prišlo iz Buzeta/Pinguente preko Poreča/Parenzo za Koper/Capodistrio. Tu je bil na hrbtni strani odtisnjen žig CAPOD/ISTR/IA (podpis Vollmeier) in zavedba v knjigo – najprej pod št. 13 (no. 13), potem popravljeno v št. 8 (no. 8). Ker je pismo službeno, je bilo oproščeno poštnine in je nadaljevalo pot s konjenikom do Palme in nato še v Benetke. Slika 1 Slika 2 42 43 imenom Ilirske province. V tem času se je za Koper uporabljalo francosko poimenovanje Capo d’ Istrie. V delu Nikole Rukavine Priručnik žigova predlatelističkog i latelističkog doba – signete – biljezi najdemo, da v Kopru ni bilo Napoleonovega poštnega urada, zato naj ne bi bilo niti žiga s francoskim imenom. V Morenčičevih zapiskih Seznam predlatelističnih pošt Slovenskega primorja preberemo podatek, da je obstajal žig CAPO D’ ISTRIE uokvirjen in v rdeči barvi. Slika 5 Fran Juriševič v svojem delu S pošto skozi preteklost Slovenskega primorja in Poznani so pa še drugi žigi Napoleonove pošte na Primorskem: Istre omenja, da je obstajala samo pošta s tem imenom. Kakorkoli že, žig Gorica/Gorice, Materija/Materia, Tržič/Monfalcone, Sežana/Sessana in Napoleonove pošte Koper CAPOD’ISTRIE vidimo na sliki 4. Trst/Trieste. Leta 2009 je potekala v Ljubljani v Narodnem muzeju Slovenije latelistična c. Avstrijsko cesarstvo 1815– 1866. Od leta 1815 sta pripadali Istra in Primor- razstava z naslovom Pod Napoleonovim orlom/200-obletnica ustanovitve Ilirskih ska avstrijski monarhiji, ki je tedaj segala globoko v ozemlje današnje Italije (Lom- provinc. Ob tej priložnosti je društvo Slovenska latelistična akademija izdala bardsko-beneško kraljestvo), ozemlje pa si je pridobila z vojno proti Napoleonu. knjigo Poštna zgodovina Ilirskih provinc 1809–1813 in spodnji žig je naslikan v tej V obdobju 1815–1850 so poznani trije predlatelistični žigi Kopra. Vidimo knjigi. jih na sliki 5. Prve znamke stare Avstrije iz leta 1850 predstavljajo skoraj neizčrpen vir za latelistični študij. Prva izdaja je prav gotovo ena od izdaj z največ različnostmi v vsej klasični lateliji. Ker je minilo že skoraj 150 let od izdaje, so cene Slika 6: Predfilatelistični žig Kopra znamk zelo poskočile, po ugodnejših cenah pa se na prvi avstrijski znamki iz leta 1850 lahko dobi bolj pogoste tipe. Ko je graver Tautenhayn izdelal prvi original po osnutku Leanderja Russa v jeklu (brez legende), je iz njega naredil 10 matric za tisk vseh 10 vrednot z legendo in označbo vrednosti: 1, 2, 3, 6 in 12 krajcarjev (avstrijskega goldinarja) ter 5, 10, 15, 30 in 60 stotinov (avstrijske lire). Slika 7: Avstriski žigi Kopra. Prvi je še brez letnice v datumu, ostala ga že imata. Žigi so bili Slika 4: Pismo iz Buzeta/Pinguente za Koper CAPO D' ISTRIE v uporabi do leta 1900. z dne 26. 7. 1813, poštnina 3 decime 44 45 imenom Ilirske province. V tem času se je za Koper uporabljalo francosko poimenovanje Capo d’ Istrie. V delu Nikole Rukavine Priručnik žigova predlatelističkog i latelističkog doba – signete – biljezi najdemo, da v Kopru ni bilo Napoleonovega poštnega urada, zato naj ne bi bilo niti žiga s francoskim imenom. V Morenčičevih zapiskih Seznam predlatelističnih pošt Slovenskega primorja preberemo podatek, da je obstajal žig CAPO D’ ISTRIE uokvirjen in v rdeči barvi. Slika 5 Fran Juriševič v svojem delu S pošto skozi preteklost Slovenskega primorja in Poznani so pa še drugi žigi Napoleonove pošte na Primorskem: Istre omenja, da je obstajala samo pošta s tem imenom. Kakorkoli že, žig Gorica/Gorice, Materija/Materia, Tržič/Monfalcone, Sežana/Sessana in Napoleonove pošte Koper CAPOD’ISTRIE vidimo na sliki 4. Trst/Trieste. Leta 2009 je potekala v Ljubljani v Narodnem muzeju Slovenije latelistična c. Avstrijsko cesarstvo 1815– 1866. Od leta 1815 sta pripadali Istra in Primor- razstava z naslovom Pod Napoleonovim orlom/200-obletnica ustanovitve Ilirskih ska avstrijski monarhiji, ki je tedaj segala globoko v ozemlje današnje Italije (Lom- provinc. Ob tej priložnosti je društvo Slovenska latelistična akademija izdala bardsko-beneško kraljestvo), ozemlje pa si je pridobila z vojno proti Napoleonu. knjigo Poštna zgodovina Ilirskih provinc 1809–1813 in spodnji žig je naslikan v tej V obdobju 1815–1850 so poznani trije predlatelistični žigi Kopra. Vidimo knjigi. jih na sliki 5. Prve znamke stare Avstrije iz leta 1850 predstavljajo skoraj neizčrpen vir za latelistični študij. Prva izdaja je prav gotovo ena od izdaj z največ različnostmi v vsej klasični lateliji. Ker je minilo že skoraj 150 let od izdaje, so cene Slika 6: Predfilatelistični žig Kopra znamk zelo poskočile, po ugodnejših cenah pa se na prvi avstrijski znamki iz leta 1850 lahko dobi bolj pogoste tipe. Ko je graver Tautenhayn izdelal prvi original po osnutku Leanderja Russa v jeklu (brez legende), je iz njega naredil 10 matric za tisk vseh 10 vrednot z legendo in označbo vrednosti: 1, 2, 3, 6 in 12 krajcarjev (avstrijskega goldinarja) ter 5, 10, 15, 30 in 60 stotinov (avstrijske lire). Slika 7: Avstriski žigi Kopra. Prvi je še brez letnice v datumu, ostala ga že imata. Žigi so bili Slika 4: Pismo iz Buzeta/Pinguente za Koper CAPO D' ISTRIE v uporabi do leta 1900. z dne 26. 7. 1813, poštnina 3 decime 44 45 Obdobje 1850–1866 štejemo že v latelistično obdobje. V tem času je poznanih pet označimo kot mehkejšo obliko okupacijskega terorja, čeprav je bil fašizem že v žigov Kopra (Rukavina, 1944). Nekatere od njih vidimo na sliki 7. polnem teku. Imena – prej povsem slovenskih krajev – so dobila italijansko obliko. Filatelistično obdobje na Koprskem Počasi, a vztrajno je izginjal vsak najmanjši znak, da je na tem ozemlju kdaj koli živel a. Avstro-Ogrska oblast 1866–1918. Na sliki 8 vidimo še ostale žige Kopra. Za slovenski človek. časa Avsto-Ogrske je bilo v uporabi 273 različnih znamk. d. Obdobje 1928–1943. Označimo ga lahko kot trdo obliko poitalijančevanja. Na razglednicah, pismih in dopisnicah ni niti najmanjše sledi slovenstva. Prvi »novi« italijanski žigi Kopra so dobili dodatek z imenom glavnega mesta POLA province Istra in se je uporabljal tudi še v RSI (slika 10). Slika 8 b. 1915–1918. V tem času so del Primorske in Furlanije v enajstih ofenzivah okupirali Italijani. Obdobje med vojno, kakorkoli je potekala frontna linija, je bilo zelo pestro tako po motivih s soške fronte kot po žigih vojaških komand in pošt ter Slika 10 seveda cenzur. V Koper je italijanska vojska prišla 3. 11. 1918 po podpisanem e. Kapitulacija Italije 1943–1945. Po kapitulaciji sta prišla Slovensko premirju z Avstrijo. primorje in Istra (torej tudi Koper) pod nemško upravo oziroma v sestav kvizlinške c. Italijanska okupacija. Po kapitulaciji avstro- države: Repubblica sociale Italiana (RSI)/Italijanska socialna republika. Hkrati z ogrske vojske se začne obdobje zasedbe Slovenskega italijansko je delovala tudi nemška pošta. V Kopru ni bilo nemške službene pošte primorja, Istre, Dalmacije in Tirolske s strani italijanske tako kot v Gorici, Trstu, Trbižu, Pulju, Reki in Ljubljani. Obdobje RSI je trajalo kraljevske vojske. To je trajalo od 1918 do 1920, ko je z približno leto in pol. Na dopisnicah, pismih in razglednicah je zelo malo poznano. Na Rapalsko pogodbo ozemlje dokončno dobila Italija. V poštnih žigih Kopra ni videti sprememb. Opazne so le na nekaterih službenih poštnih tem času so največkrat uporabljali še stare avstro-ogrske žigi, kjer je zbrisano na primer R(EGIE) ‘kraljeve’ ali ‘kraljevi grb’. žige in razglednice oziroma dopisnice. Znamke pa so bile f. Osvoboditev. Jugoslovanska partizanska vojska je 1. maja osvobodila Trst, najprej avstrijske s pretiskom v treh vrstah REGNO D’ Slika 9 Tržič, Gorico in druge kraje Slovenskega primorja in Istre (Koper 2. 5. 1945). Že po ITALIA/3. XI. 1918/VENEZIA GIULIA, pozneje pa italijanske s pretiskom dvanajstih oziroma šestnajstih dneh je bilo v Trstu oziroma v Pulju pripravljenih VENEZIA GIULIA, končno pa samo še italijanske z vrednostmi v kronah za celotno okupirano ozemlje. Na razglednicah jih le redko vidimo, saj so predvsem tiste prve izšle v majhnih nakladah in še to v kratkem časovnem obdobju (glej sliko 9 ) . P o Borsteinu (1949) naj bi obstajal tudi okrogli žig CAPO D’ ISTRIA*TRIESTE*, vendar ni poznan. č. Obdobje 1920–1928, tj. po podpisu pogodbe med Kraljevino Italijo in Jugoslavijo v Rapallu in priključitev Primorske (in Kopra) k Italiji. Ta čas lahko Slika 11 46 47 Obdobje 1850–1866 štejemo že v latelistično obdobje. V tem času je poznanih pet označimo kot mehkejšo obliko okupacijskega terorja, čeprav je bil fašizem že v žigov Kopra (Rukavina, 1944). Nekatere od njih vidimo na sliki 7. polnem teku. Imena – prej povsem slovenskih krajev – so dobila italijansko obliko. Filatelistično obdobje na Koprskem Počasi, a vztrajno je izginjal vsak najmanjši znak, da je na tem ozemlju kdaj koli živel a. Avstro-Ogrska oblast 1866–1918. Na sliki 8 vidimo še ostale žige Kopra. Za slovenski človek. časa Avsto-Ogrske je bilo v uporabi 273 različnih znamk. d. Obdobje 1928–1943. Označimo ga lahko kot trdo obliko poitalijančevanja. Na razglednicah, pismih in dopisnicah ni niti najmanjše sledi slovenstva. Prvi »novi« italijanski žigi Kopra so dobili dodatek z imenom glavnega mesta POLA province Istra in se je uporabljal tudi še v RSI (slika 10). Slika 8 b. 1915–1918. V tem času so del Primorske in Furlanije v enajstih ofenzivah okupirali Italijani. Obdobje med vojno, kakorkoli je potekala frontna linija, je bilo zelo pestro tako po motivih s soške fronte kot po žigih vojaških komand in pošt ter Slika 10 seveda cenzur. V Koper je italijanska vojska prišla 3. 11. 1918 po podpisanem e. Kapitulacija Italije 1943–1945. Po kapitulaciji sta prišla Slovensko premirju z Avstrijo. primorje in Istra (torej tudi Koper) pod nemško upravo oziroma v sestav kvizlinške c. Italijanska okupacija. Po kapitulaciji avstro- države: Repubblica sociale Italiana (RSI)/Italijanska socialna republika. Hkrati z ogrske vojske se začne obdobje zasedbe Slovenskega italijansko je delovala tudi nemška pošta. V Kopru ni bilo nemške službene pošte primorja, Istre, Dalmacije in Tirolske s strani italijanske tako kot v Gorici, Trstu, Trbižu, Pulju, Reki in Ljubljani. Obdobje RSI je trajalo kraljevske vojske. To je trajalo od 1918 do 1920, ko je z približno leto in pol. Na dopisnicah, pismih in razglednicah je zelo malo poznano. Na Rapalsko pogodbo ozemlje dokončno dobila Italija. V poštnih žigih Kopra ni videti sprememb. Opazne so le na nekaterih službenih poštnih tem času so največkrat uporabljali še stare avstro-ogrske žigi, kjer je zbrisano na primer R(EGIE) ‘kraljeve’ ali ‘kraljevi grb’. žige in razglednice oziroma dopisnice. Znamke pa so bile f. Osvoboditev. Jugoslovanska partizanska vojska je 1. maja osvobodila Trst, najprej avstrijske s pretiskom v treh vrstah REGNO D’ Slika 9 Tržič, Gorico in druge kraje Slovenskega primorja in Istre (Koper 2. 5. 1945). Že po ITALIA/3. XI. 1918/VENEZIA GIULIA, pozneje pa italijanske s pretiskom dvanajstih oziroma šestnajstih dneh je bilo v Trstu oziroma v Pulju pripravljenih VENEZIA GIULIA, končno pa samo še italijanske z vrednostmi v kronah za celotno okupirano ozemlje. Na razglednicah jih le redko vidimo, saj so predvsem tiste prve izšle v majhnih nakladah in še to v kratkem časovnem obdobju (glej sliko 9 ) . P o Borsteinu (1949) naj bi obstajal tudi okrogli žig CAPO D’ ISTRIA*TRIESTE*, vendar ni poznan. č. Obdobje 1920–1928, tj. po podpisu pogodbe med Kraljevino Italijo in Jugoslavijo v Rapallu in priključitev Primorske (in Kopra) k Italiji. Ta čas lahko Slika 11 46 47 nekaj znamk s pretiskom TRST – TRIESTE, RIJEKA – FIUME in ISTRA (slika 11). prav tako razdeljeno v dve coni. Koper je spadal v cono B STO. Ker pa so se morale partizanske enote 12. 6. 1945 umakniti iz omenjenih krajev, so se Leta 1954 je cono A dokončno dobila Italija, cono B in manjši južni pas omenjene znamke uporabljale tudi še pod zavezniško vojaško upravo do konca (200–500 m) cone A STO pa Jugoslavija. Razglednice, pisma in dopisnice tega časa zalog, a ne dlje kot do 31. 7. 1945. Na pismih, razglednicah in dopisnicah so zelo so cenjene, še posebno zanimive so pošiljke iz Škoj (Albaro Vescova), ki so bile redke in med latelisti zelo iskan material. Nekatere teh serij so se prodajale tudi v takrat del cone A. drugih krajih po Istri in Slovenskem primorju, dokler nista Jugoslovanska vojaška h. Po letu 1954. Kmalu smo dobili novo posebnost – imenovanje krajev se je uprava in Zavezniška vojaška uprava izdali vsaka v svoji upravni coni svoje tja do leta 1965 podvojilo še z zapisom v cirilici. Tako smo dobimo zapis kraja v dveh znamke. Tudi te znamke težko najdemo na pismih in razglednicah, še posebno pa so pisavah, na primer ANKARAN – AHKAPAH. Le-ta je edini žig v nekdanji coni B cenjene dopisnice, razglednice in pisma z znamkami AMG – VG z žigi naših krajev: STO, ki je bil v dveh pisavah. Z uvedbo poštnih številk je tudi ta posebnost izginila. Bovec, Kobarid, Solkan, Sežana itd. Kraji so dobili le slovenski zapis imena, v nekdanji coni B STO pa so nekatere pošte Provizoriji in prve znamke za Slovensko primorje so v Kopru žigosani še z ohranile ime v italijanščini: Koper – Capodistria. V Sloveniji to velja še danes. Koper italijanskim žigom, ki mu je pozneje bilo izbrisano ime province POLA. Leta 1946 je ni nikoli imel žiga v dveh pisavah (slika 12). Koper prvič v svoji poštni zgodovini dobil dvojezični žig KOPER – I. Priložnostni poštni žigi. V času Avstro-Ogrske je bil leta 1910 v Kopru v CAPODISTRIA. Le-tu je še vedno uporabljen italijanski datumski del, oznaka uporabi prvi priložnostni žig CAPODISTRIA – AUSTELLUNG – ESPOSIZIONE. fašistične ere je zbrisana. Naslednji priložnostni žig je trojezični, tisti iz leta 1948: KOPER – KOPAR – g. STO. S priključitvijo cone B in dela cone A Julijske krajine k Jugoslaviji se CAPODISTRIA – 1. 5. 1948, prvi v STO, prvi v Jugoslaviji 11. 6. 1955 in prvi v je zaključilo zelo pestro obdobje latelije na Primorskem. Z ukinitvijo uprav nad Sloveniji 26. 6. 1991 (slika 13). Po tem letu skoraj ni več dogodka, ki bi ne bil conama v Julijski krajini se je ustanovilo Svobodno tržaško ozemlje (STO), ki je bilo vgraviran v priložnostnem poštnem žigu. Nekateri spominski žigi so sicer bili navadni, a so se odtisnili z rdečo barvo. Vseh priložnostnih žigov pošte Koper do 26. 6. 1991 je 40. j. Avtomatski poštni žigi. Žal točnega datuma, kdaj smo v Kopru dobili prvi avtomatski žig, nimamo, sklepamo pa lahko, da je to bilo po letu 1960, ko se je pošta Slika 12: Dvojezični žig Kopra se je uporabljal tako v STO po 1954 v Jugoslaviji kot po letu 1991 v Sloveniji. Leta 1971 smo dobili v žigu poštno številko 66000, 1. 3. 1996 pa žige brez prve šestice – 6000. Nekatere žige z zbrisano šestico pošta uporablja še danes. Slika 13 48 49 nekaj znamk s pretiskom TRST – TRIESTE, RIJEKA – FIUME in ISTRA (slika 11). prav tako razdeljeno v dve coni. Koper je spadal v cono B STO. Ker pa so se morale partizanske enote 12. 6. 1945 umakniti iz omenjenih krajev, so se Leta 1954 je cono A dokončno dobila Italija, cono B in manjši južni pas omenjene znamke uporabljale tudi še pod zavezniško vojaško upravo do konca (200–500 m) cone A STO pa Jugoslavija. Razglednice, pisma in dopisnice tega časa zalog, a ne dlje kot do 31. 7. 1945. Na pismih, razglednicah in dopisnicah so zelo so cenjene, še posebno zanimive so pošiljke iz Škoj (Albaro Vescova), ki so bile redke in med latelisti zelo iskan material. Nekatere teh serij so se prodajale tudi v takrat del cone A. drugih krajih po Istri in Slovenskem primorju, dokler nista Jugoslovanska vojaška h. Po letu 1954. Kmalu smo dobili novo posebnost – imenovanje krajev se je uprava in Zavezniška vojaška uprava izdali vsaka v svoji upravni coni svoje tja do leta 1965 podvojilo še z zapisom v cirilici. Tako smo dobimo zapis kraja v dveh znamke. Tudi te znamke težko najdemo na pismih in razglednicah, še posebno pa so pisavah, na primer ANKARAN – AHKAPAH. Le-ta je edini žig v nekdanji coni B cenjene dopisnice, razglednice in pisma z znamkami AMG – VG z žigi naših krajev: STO, ki je bil v dveh pisavah. Z uvedbo poštnih številk je tudi ta posebnost izginila. Bovec, Kobarid, Solkan, Sežana itd. Kraji so dobili le slovenski zapis imena, v nekdanji coni B STO pa so nekatere pošte Provizoriji in prve znamke za Slovensko primorje so v Kopru žigosani še z ohranile ime v italijanščini: Koper – Capodistria. V Sloveniji to velja še danes. Koper italijanskim žigom, ki mu je pozneje bilo izbrisano ime province POLA. Leta 1946 je ni nikoli imel žiga v dveh pisavah (slika 12). Koper prvič v svoji poštni zgodovini dobil dvojezični žig KOPER – I. Priložnostni poštni žigi. V času Avstro-Ogrske je bil leta 1910 v Kopru v CAPODISTRIA. Le-tu je še vedno uporabljen italijanski datumski del, oznaka uporabi prvi priložnostni žig CAPODISTRIA – AUSTELLUNG – ESPOSIZIONE. fašistične ere je zbrisana. Naslednji priložnostni žig je trojezični, tisti iz leta 1948: KOPER – KOPAR – g. STO. S priključitvijo cone B in dela cone A Julijske krajine k Jugoslaviji se CAPODISTRIA – 1. 5. 1948, prvi v STO, prvi v Jugoslaviji 11. 6. 1955 in prvi v je zaključilo zelo pestro obdobje latelije na Primorskem. Z ukinitvijo uprav nad Sloveniji 26. 6. 1991 (slika 13). Po tem letu skoraj ni več dogodka, ki bi ne bil conama v Julijski krajini se je ustanovilo Svobodno tržaško ozemlje (STO), ki je bilo vgraviran v priložnostnem poštnem žigu. Nekateri spominski žigi so sicer bili navadni, a so se odtisnili z rdečo barvo. Vseh priložnostnih žigov pošte Koper do 26. 6. 1991 je 40. j. Avtomatski poštni žigi. Žal točnega datuma, kdaj smo v Kopru dobili prvi avtomatski žig, nimamo, sklepamo pa lahko, da je to bilo po letu 1960, ko se je pošta Slika 12: Dvojezični žig Kopra se je uporabljal tako v STO po 1954 v Jugoslaviji kot po letu 1991 v Sloveniji. Leta 1971 smo dobili v žigu poštno številko 66000, 1. 3. 1996 pa žige brez prve šestice – 6000. Nekatere žige z zbrisano šestico pošta uporablja še danes. Slika 13 48 49 Slika 16 PAGATO ‘plačano’. Plačevanje na pošti se je uporabljalo vselej takrat, ko ni bilo znamk ali pa niso bile neveljavne (na primer znamke RSI). V Kopru ga ne poznamo, Slika 14 drugod na Primorskem pa so uporabljali zapis z roko: PLAČANO V GOT. 2L POD preselila v nove prostore na Muzejskem trgu (slika 14). Avtomatski žigi so navadni (z ŠT. 6/6. Kmalu za tem so imeli že tudi štampiljke: FRANKO V GOTOVINI 2L / vijugami) in s sloganom. ZARAČUNANO POD ŠTEV. 80. k. Rdeči avtomatski žigi. Tudi rdeči žigi se pojavljajo šele po letu 1960, in sicer za frankiranje poštnih pošiljk delovnih organizacij. Najprej ga je imela Skupščina Občine Koper, zatem pa še Luka Koper, Tomos, Istrabenz, Zdravstveni center, Rižanski vodovod, Elektro Primorska in drugi. V novejšem času so žige dobili še OMV Istra, Adriatic, Slovenica, ZZZS itd. Slika 17 Posledica avtomatizacije poštnega poslovanja so tudi nalepke s plačano poštnino tako za navadno kot priporočeno pošiljko. Nalepke za plačano poštnino Slika 15 nadomeščajo tako znamko kot žig. Sprašujemo se, zakaj so nalepke Kopra tako puste, saj je to vendar eden najlepših obmorskih krajev v Sloveniji (slika 18). Rdeči žig Skupščine Občine Koper je prav gotovo eden najlepših in je zanimiv Čeprav je šlo mimo Kopra iz Trsta mnogo ladijskih prog, ni bilo nobenega za zbiratelje. Pretorsko palačo v Kopru vidimo samo še na znamki STO iz leta 1952 ladijskega žiga, ki bi imel ime Kopra. Iz Trsta v Poreč je mimo Kopra še pod Avstro- ob 75-letnici UPU. Žal tako zanimivo področje zbiranja je pri nas kaj malo poznano Ogrsko peljala ozkotirna železnica, a tudi ambulančnega žiga z imenom Kopra ni, in cenjeno. Za tematsko zbirko je žig prav tako dragocen kot sama znamka. kar je popolnoma logično, saj je bil Koper samo vmesna postaja na tej progi. l. Odtiski, žigi ali štampiljke POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI ... KOPER – CAPODISTRIA.Uporabljajo se po letu 1960, množično pa prav v novejšem času, tj. K mestu Koper lahko danes štejemo tudi zaselke Semedela in Žusterna, ki sta po 1990 (slika 17). Služijo predvsem za plačevanje poštnine manjših ustanov ali dru- imela pod Avstro-Ogrsko in Italijo od 1914 do 1923 svoje pomožne pošte: Semedella štev, ki sicer občasno oddajo precejšnje količine pošiljk in plačajo celotno poštnino v in Giusterna (Lavrič, 1999). enem znesku na poštnem okencu. Štampiljka ni primerna za posamezne pošiljke. Koliko je vseh različnih žigov Kopra od 1761 do danes, ne vemo, prav gotovo Po letu 1945 so poznane uporabe ovalnega žiga R(reggie) P(oste) (zbrisano) pa bi z njimi pripravili čudovito in zanimivo zbirko. Več podatkov o sami poštni 50 51 Slika 16 PAGATO ‘plačano’. Plačevanje na pošti se je uporabljalo vselej takrat, ko ni bilo znamk ali pa niso bile neveljavne (na primer znamke RSI). V Kopru ga ne poznamo, Slika 14 drugod na Primorskem pa so uporabljali zapis z roko: PLAČANO V GOT. 2L POD preselila v nove prostore na Muzejskem trgu (slika 14). Avtomatski žigi so navadni (z ŠT. 6/6. Kmalu za tem so imeli že tudi štampiljke: FRANKO V GOTOVINI 2L / vijugami) in s sloganom. ZARAČUNANO POD ŠTEV. 80. k. Rdeči avtomatski žigi. Tudi rdeči žigi se pojavljajo šele po letu 1960, in sicer za frankiranje poštnih pošiljk delovnih organizacij. Najprej ga je imela Skupščina Občine Koper, zatem pa še Luka Koper, Tomos, Istrabenz, Zdravstveni center, Rižanski vodovod, Elektro Primorska in drugi. V novejšem času so žige dobili še OMV Istra, Adriatic, Slovenica, ZZZS itd. Slika 17 Posledica avtomatizacije poštnega poslovanja so tudi nalepke s plačano poštnino tako za navadno kot priporočeno pošiljko. Nalepke za plačano poštnino Slika 15 nadomeščajo tako znamko kot žig. Sprašujemo se, zakaj so nalepke Kopra tako puste, saj je to vendar eden najlepših obmorskih krajev v Sloveniji (slika 18). Rdeči žig Skupščine Občine Koper je prav gotovo eden najlepših in je zanimiv Čeprav je šlo mimo Kopra iz Trsta mnogo ladijskih prog, ni bilo nobenega za zbiratelje. Pretorsko palačo v Kopru vidimo samo še na znamki STO iz leta 1952 ladijskega žiga, ki bi imel ime Kopra. Iz Trsta v Poreč je mimo Kopra še pod Avstro- ob 75-letnici UPU. Žal tako zanimivo področje zbiranja je pri nas kaj malo poznano Ogrsko peljala ozkotirna železnica, a tudi ambulančnega žiga z imenom Kopra ni, in cenjeno. Za tematsko zbirko je žig prav tako dragocen kot sama znamka. kar je popolnoma logično, saj je bil Koper samo vmesna postaja na tej progi. l. Odtiski, žigi ali štampiljke POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI ... KOPER – CAPODISTRIA.Uporabljajo se po letu 1960, množično pa prav v novejšem času, tj. K mestu Koper lahko danes štejemo tudi zaselke Semedela in Žusterna, ki sta po 1990 (slika 17). Služijo predvsem za plačevanje poštnine manjših ustanov ali dru- imela pod Avstro-Ogrsko in Italijo od 1914 do 1923 svoje pomožne pošte: Semedella štev, ki sicer občasno oddajo precejšnje količine pošiljk in plačajo celotno poštnino v in Giusterna (Lavrič, 1999). enem znesku na poštnem okencu. Štampiljka ni primerna za posamezne pošiljke. Koliko je vseh različnih žigov Kopra od 1761 do danes, ne vemo, prav gotovo Po letu 1945 so poznane uporabe ovalnega žiga R(reggie) P(oste) (zbrisano) pa bi z njimi pripravili čudovito in zanimivo zbirko. Več podatkov o sami poštni 50 51 zgodovini Primorske pa lahko bralec dobi v mojem delu Poštna zgodovina in latelija na Primorskem. dr. Veselko Guštin slika 18 Literatura: - Bornstein, Antonio (1949): Tergeste. Catalogo Speciale 1949–1950. Gorica. - Fili, Janko (1986): Spomini na začetek latelije v Kopru. Filatelistični zbornik, št. 6. - Guštin, Veselko (et al.) (1997): Poštna zgodovina in latelija na Primorskem. Knjižnica Annales, št. 15. Koper: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Znanstveno raziskovalno središče Republike Slovenije, Filatelistični klub. - Juriševič, Fran (1981): S pošto skozi preteklost Slovenskega Primorja in Istre. Koper: Založba Lipa. - Lavrič, Anton (1999): Pomožne pošte na Slovenskem 1918–1997. Ljubljana: Filatelistična zveza Slovenije. - Morenčič,Branko: Seznam predlatelističnih pošt Slovenskega primorja. Zapiski. - Rukavina, Nikola (1944): Priručnik žigova predlatelističkog i latelističkog doba – signete – biljezi. Zagreb: Tiskara Mercantile. - Vollmeier, Paolo (2005): Repubblica di Venezia. Catalogo documentato, vol. 1 e 2. Castagnola: Paolo Vollmeier Editore. - Vollmeier, Paolo (1979): Forged Pre-Adhesive Postmarks of the Old Italian Utrinek poštnega poslovanja v Napoleonovem obdobju ko States. Spec. Pub. Of Postal History Soc. New York: Inc. Beneška Istra še ni bila del Ilirskih provinc. - Vollmeier, Paolo (1979): Forgered Pre-Adhesive Postmarks of the Old Italian States. Especially the Territory of Venice. Postal Hist. Society. 52 53 zgodovini Primorske pa lahko bralec dobi v mojem delu Poštna zgodovina in latelija na Primorskem. dr. Veselko Guštin slika 18 Literatura: - Bornstein, Antonio (1949): Tergeste. Catalogo Speciale 1949–1950. Gorica. - Fili, Janko (1986): Spomini na začetek latelije v Kopru. Filatelistični zbornik, št. 6. - Guštin, Veselko (et al.) (1997): Poštna zgodovina in latelija na Primorskem. Knjižnica Annales, št. 15. Koper: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Znanstveno raziskovalno središče Republike Slovenije, Filatelistični klub. - Juriševič, Fran (1981): S pošto skozi preteklost Slovenskega Primorja in Istre. Koper: Založba Lipa. - Lavrič, Anton (1999): Pomožne pošte na Slovenskem 1918–1997. Ljubljana: Filatelistična zveza Slovenije. - Morenčič,Branko: Seznam predlatelističnih pošt Slovenskega primorja. Zapiski. - Rukavina, Nikola (1944): Priručnik žigova predlatelističkog i latelističkog doba – signete – biljezi. Zagreb: Tiskara Mercantile. - Vollmeier, Paolo (2005): Repubblica di Venezia. Catalogo documentato, vol. 1 e 2. Castagnola: Paolo Vollmeier Editore. - Vollmeier, Paolo (1979): Forged Pre-Adhesive Postmarks of the Old Italian Utrinek poštnega poslovanja v Napoleonovem obdobju ko States. Spec. Pub. Of Postal History Soc. New York: Inc. Beneška Istra še ni bila del Ilirskih provinc. - Vollmeier, Paolo (1979): Forgered Pre-Adhesive Postmarks of the Old Italian States. Especially the Territory of Venice. Postal Hist. Society. 52 53 Priprava razstavne zbirke – razstavljanje (ne le) za začetnike Uvod V Filatelistični zvezi Slovenije (FZS) menimo, da se kljub dvigu nivoja razstavnih zbirk od osamosvojitve naprej še vedno kaže potreba, da z osnovami priprave latelistične zbirke za razstavo seznanimo čim širši krog zbiralcev. Cilj vsakega pravega latelista bi moral biti pokazati svoj eksponat drugim latelistom in širši publiki, čeprav vemo, da večina njih zbira le za svoje veselje. Zbral sem nekaj osnovnih pravil in nasvetov o pripravi primernega eksponata za razstavo v želji, da bi čim več zbiralcev spodbudil k razstavljanju, pa čeprav le na klubovski ali lokalni ravni. Navodila so namenjena v prvi vrsti tistim, ki bi želeli pripraviti svoj prvi eksponat. Seveda pa lahko to pisanje pripomore tudi ostalim latelistom, da dalje razvijejo svoje razstavljalske sposobnosti, tako da ne bodo le nadaljevali z razstavljanjem svojih zbirk, ampak bodo svoje eksponate tudi redno izboljševali. Mnogi zbiralci svoje zbirke ne nameravajo spreminjati in jo želijo razstaviti »takšno, kot je«, saj se nočejo lotiti dela, potrebnega za izboljšavo eksponata. Če pa zbirko prijavimo le zaradi udeležbe na razstavi in ne upoštevamo pravil, lahko ta računa le na »diplomo o udeležbi«, kar je lahko za mnoge zbiralce pravo razočaranje, seveda po lastni krivdi. Čeprav nobena lokalna ali regionalna razstava ne bo zavrnila take zbirke, pa pravila in standardi državne razstave, kar je nujen korak k mednarodnemu razstavljanju, postavljajo določene zahteve in ne dovoljujejo udeležbe »povprečnim« eksponatom, ki ne spoštujejo osnovnih pravil. Praviloma se novi razstavljavci lahko pojavijo na kateri koli razstavi, razen na državni ne. Tudi v Sloveniji moramo dati čim več spodbude novim razstavljalcem in eksponatom, vendar so ti novi le prvič in se kasneje že uvrstijo med navadne razstavljalce. Morda se zdi to nepravično, vendar je tudi edini način, da se z razstavljanjem, s sodniki, povratnimi informacijami in tudi z razstavljalskimi tečaji pride do stalne izboljšave eksponata, velikokrat tudi z minimalnim doprinosom novega latelističnega gradiva v eksponatu samem. 54 55 Priprava razstavne zbirke – razstavljanje (ne le) za začetnike Uvod V Filatelistični zvezi Slovenije (FZS) menimo, da se kljub dvigu nivoja razstavnih zbirk od osamosvojitve naprej še vedno kaže potreba, da z osnovami priprave latelistične zbirke za razstavo seznanimo čim širši krog zbiralcev. Cilj vsakega pravega latelista bi moral biti pokazati svoj eksponat drugim latelistom in širši publiki, čeprav vemo, da večina njih zbira le za svoje veselje. Zbral sem nekaj osnovnih pravil in nasvetov o pripravi primernega eksponata za razstavo v želji, da bi čim več zbiralcev spodbudil k razstavljanju, pa čeprav le na klubovski ali lokalni ravni. Navodila so namenjena v prvi vrsti tistim, ki bi želeli pripraviti svoj prvi eksponat. Seveda pa lahko to pisanje pripomore tudi ostalim latelistom, da dalje razvijejo svoje razstavljalske sposobnosti, tako da ne bodo le nadaljevali z razstavljanjem svojih zbirk, ampak bodo svoje eksponate tudi redno izboljševali. Mnogi zbiralci svoje zbirke ne nameravajo spreminjati in jo želijo razstaviti »takšno, kot je«, saj se nočejo lotiti dela, potrebnega za izboljšavo eksponata. Če pa zbirko prijavimo le zaradi udeležbe na razstavi in ne upoštevamo pravil, lahko ta računa le na »diplomo o udeležbi«, kar je lahko za mnoge zbiralce pravo razočaranje, seveda po lastni krivdi. Čeprav nobena lokalna ali regionalna razstava ne bo zavrnila take zbirke, pa pravila in standardi državne razstave, kar je nujen korak k mednarodnemu razstavljanju, postavljajo določene zahteve in ne dovoljujejo udeležbe »povprečnim« eksponatom, ki ne spoštujejo osnovnih pravil. Praviloma se novi razstavljavci lahko pojavijo na kateri koli razstavi, razen na državni ne. Tudi v Sloveniji moramo dati čim več spodbude novim razstavljalcem in eksponatom, vendar so ti novi le prvič in se kasneje že uvrstijo med navadne razstavljalce. Morda se zdi to nepravično, vendar je tudi edini način, da se z razstavljanjem, s sodniki, povratnimi informacijami in tudi z razstavljalskimi tečaji pride do stalne izboljšave eksponata, velikokrat tudi z minimalnim doprinosom novega latelističnega gradiva v eksponatu samem. 54 55 Razstavljanje je tekmovanje, kjer zbiralci skušajo dvigniti svoj nivo srečanjih je to še zmeraj v navadi. Na državnih razstavah pa se je že dalj časa razstavljanja in svoje zbirke v zavesti, da so podvrženi pravilom, ki se jim morajo uveljavilo sojenje po FIP pravilih, da bi tako pomagali razstavljalcu k razumevanju le- podrediti, če želijo biti uspešni. teh in mu razložili dobre in slabe vidike njegovega eksponata. FIP je kratica za Pričeli bomo od začetka, čeprav se bo nekaterim zdelo, da je večina stvari že Federation International de Philatelie, po naše Mednarodna latelistična zveza, ki davno premleta oziroma preočitna, da bi jo ponavljali. Vsekakor bodo te vrstice brali deluje na svetovni ravni in ureja pravila tekmovalnega razstavljanja. Na državnem in tudi tisti, ki želijo izvedeti vse od začetka; po drugi plati pa se tudi na razstavah dogaja, višjih nivojih mora tako razstavljalec dodobra premisliti in načrtovati pripravo da večkrat zasledimo čisto enostavne stvari, ki so bile v pripravi eksponata svojega eksponata. Na takih razstavah predstavlja vsaka stran pomemben in celovit spregledane oziroma nedognane. Začeli bomo pri razlikovanju med zbirko, del neke zgodbe. To pomeni, da mora imeti eksponat načrt, zgodbo, ki naj jo eksponatom za društveno ali lokalno razstavo in tekmovalnim eksponatom. pripoveduje. To, kar je bilo do nedavnega obvezno le za tematski razred, se sedaj Zbirka zahteva tudi v drugih tekmovalnih razredih. Zbirka znamk je nekaj, kar imamo vsi latelisti – z različnimi merami To je torej osnovni korak za vsakega novega razstavljalca. Kaj bo razstavljalec popolnosti – pripravljeno po naših željah in načeloma brez zunanjih pogojevanj. Je pa prikazal v eksponatu in katero zgodbo bo z njim pripovedoval? Od te odločitve bodo res, da na splošno vsebuje značilnosti, ki smo jih videli pri drugih zbirkah, zbiralcih ali razvili naslov eksponata in naslovna stran, izbira gradiva in besedila ter zaporedje na razstavah, ki so nam bile všeč. Pri zbiranju si pravila določimo sami. Prav nihče strani. Prav tako to pomeni, da bo moral svojo zbirko razporediti na poseben način, da nam nima pravice povedati kako in kaj zbirati. To je zelo osebna odločitev, ki jo bo lahko prikazal najzanimivejše gradivo, ki ga ima. Marsikdo bo dejal, da zahteva to izpeljemo natanko tako, kot sami hočemo. obilico dela, vendar pa rezultat in zadovoljstvo vsekakor odtehtata vloženi trud. Propagandna razstava Čemu razstavljati? V latelističnem klubu lahko za lokalni praznik ali drugo podobno priložnost Veliko je razlogov, da preidemo od zbiranja k razstavljanju, in ti se navadno razstavimo izbrane strani iz naše zbirke po svoji uvidevnosti, razen če organizator ne spreminjajo glede na stopnjo in nivo zbiratelja, so pa vsi osebne narave. Zbirateljeve zahteva od nas določene teme. Tudi pri tem ni nobenega pisanega pravila oziroma stopnje so v glavnem naslednje in odločitev lahko preide več stopenj: priporočil, razen števila razstavnih strani, ki jih organizator razstave predpiše. Nekaj - želja, da drugemu pokažemo svojo zbirko; nenapisanih pravil pa vseeno obstaja. Na prvem listu mora biti napisan naslov - želja, da pomagamo pri promociji svojega latelističnega društva; eksponata, ki naj gledalcu pove, kaj bo prikazano na naslednjih razstavnih listih. - želja, da tudi sami sodelujemo pri tistem, kar mnogi zbiralci počnejo; Lahko se k temu doda še razstavljalčevo ime in klubsko pripadnost. Vedno je - želja, da od drugih zvemo nivo, ki ga je naš eksponat dosegel; dobrodošlo, če razstavljalec na razstavnih listih ob znamkah tudi nekaj napiše o - želja po osvojitvi kolajne; gradivu, ki je na listu. - želja po poglobitvi našega znanja; Eksponat - želja, da nam sodnik pomaga z nasveti, da bomo izboljšali naš eksponat; Le na tem nivoju so v lateliji vpeljana pravila. Stopnja uspešnosti bo torej - želja prebiti se od regionalnega in državnega do mednarodnega in svetovnega določena z našim razumevanjem, s sprejemanjem in z upoštevanjem pravil. nivoja. Filatelistična vsebina in prikaz eksponata sta se v zadnjih letih precej Osebna zbirka spremenila. Nekoč so pošiljali na razstave kot eksponat cel album oziroma več Prvi korak je v tem, da del naše zbirke (ali pa celo) pretvorimo v eksponat. Pri albumov svoje zbirke. Še v času po drugi svetovni vojni so menili, da je za eksponat tem je seveda nujno, da smo izbrali motiv, ki to dovoljuje. Lahko rečemo, da se da zadosti, če izberejo iz zbirke določeno število strani, navadno tiste z najdragocenejšim večino zbirk pretvoriti v eksponat, vendar je treba tudi povedati, da to, če opazujemo gradivom, in ga razstavijo brez določenega reda. Naslov se je navadno glasil Izbrane današnje eksponate, ni vedno enostavno. strani iz zbirke ... Na nekaterih lokalnih in regionalnih razstavah ter latelističnih To posebno velja za zbirke, ki vsebujejo le navadne znamke, robne vrste 56 57 Razstavljanje je tekmovanje, kjer zbiralci skušajo dvigniti svoj nivo srečanjih je to še zmeraj v navadi. Na državnih razstavah pa se je že dalj časa razstavljanja in svoje zbirke v zavesti, da so podvrženi pravilom, ki se jim morajo uveljavilo sojenje po FIP pravilih, da bi tako pomagali razstavljalcu k razumevanju le- podrediti, če želijo biti uspešni. teh in mu razložili dobre in slabe vidike njegovega eksponata. FIP je kratica za Pričeli bomo od začetka, čeprav se bo nekaterim zdelo, da je večina stvari že Federation International de Philatelie, po naše Mednarodna latelistična zveza, ki davno premleta oziroma preočitna, da bi jo ponavljali. Vsekakor bodo te vrstice brali deluje na svetovni ravni in ureja pravila tekmovalnega razstavljanja. Na državnem in tudi tisti, ki želijo izvedeti vse od začetka; po drugi plati pa se tudi na razstavah dogaja, višjih nivojih mora tako razstavljalec dodobra premisliti in načrtovati pripravo da večkrat zasledimo čisto enostavne stvari, ki so bile v pripravi eksponata svojega eksponata. Na takih razstavah predstavlja vsaka stran pomemben in celovit spregledane oziroma nedognane. Začeli bomo pri razlikovanju med zbirko, del neke zgodbe. To pomeni, da mora imeti eksponat načrt, zgodbo, ki naj jo eksponatom za društveno ali lokalno razstavo in tekmovalnim eksponatom. pripoveduje. To, kar je bilo do nedavnega obvezno le za tematski razred, se sedaj Zbirka zahteva tudi v drugih tekmovalnih razredih. Zbirka znamk je nekaj, kar imamo vsi latelisti – z različnimi merami To je torej osnovni korak za vsakega novega razstavljalca. Kaj bo razstavljalec popolnosti – pripravljeno po naših željah in načeloma brez zunanjih pogojevanj. Je pa prikazal v eksponatu in katero zgodbo bo z njim pripovedoval? Od te odločitve bodo res, da na splošno vsebuje značilnosti, ki smo jih videli pri drugih zbirkah, zbiralcih ali razvili naslov eksponata in naslovna stran, izbira gradiva in besedila ter zaporedje na razstavah, ki so nam bile všeč. Pri zbiranju si pravila določimo sami. Prav nihče strani. Prav tako to pomeni, da bo moral svojo zbirko razporediti na poseben način, da nam nima pravice povedati kako in kaj zbirati. To je zelo osebna odločitev, ki jo bo lahko prikazal najzanimivejše gradivo, ki ga ima. Marsikdo bo dejal, da zahteva to izpeljemo natanko tako, kot sami hočemo. obilico dela, vendar pa rezultat in zadovoljstvo vsekakor odtehtata vloženi trud. Propagandna razstava Čemu razstavljati? V latelističnem klubu lahko za lokalni praznik ali drugo podobno priložnost Veliko je razlogov, da preidemo od zbiranja k razstavljanju, in ti se navadno razstavimo izbrane strani iz naše zbirke po svoji uvidevnosti, razen če organizator ne spreminjajo glede na stopnjo in nivo zbiratelja, so pa vsi osebne narave. Zbirateljeve zahteva od nas določene teme. Tudi pri tem ni nobenega pisanega pravila oziroma stopnje so v glavnem naslednje in odločitev lahko preide več stopenj: priporočil, razen števila razstavnih strani, ki jih organizator razstave predpiše. Nekaj - želja, da drugemu pokažemo svojo zbirko; nenapisanih pravil pa vseeno obstaja. Na prvem listu mora biti napisan naslov - želja, da pomagamo pri promociji svojega latelističnega društva; eksponata, ki naj gledalcu pove, kaj bo prikazano na naslednjih razstavnih listih. - želja, da tudi sami sodelujemo pri tistem, kar mnogi zbiralci počnejo; Lahko se k temu doda še razstavljalčevo ime in klubsko pripadnost. Vedno je - želja, da od drugih zvemo nivo, ki ga je naš eksponat dosegel; dobrodošlo, če razstavljalec na razstavnih listih ob znamkah tudi nekaj napiše o - želja po osvojitvi kolajne; gradivu, ki je na listu. - želja po poglobitvi našega znanja; Eksponat - želja, da nam sodnik pomaga z nasveti, da bomo izboljšali naš eksponat; Le na tem nivoju so v lateliji vpeljana pravila. Stopnja uspešnosti bo torej - želja prebiti se od regionalnega in državnega do mednarodnega in svetovnega določena z našim razumevanjem, s sprejemanjem in z upoštevanjem pravil. nivoja. Filatelistična vsebina in prikaz eksponata sta se v zadnjih letih precej Osebna zbirka spremenila. Nekoč so pošiljali na razstave kot eksponat cel album oziroma več Prvi korak je v tem, da del naše zbirke (ali pa celo) pretvorimo v eksponat. Pri albumov svoje zbirke. Še v času po drugi svetovni vojni so menili, da je za eksponat tem je seveda nujno, da smo izbrali motiv, ki to dovoljuje. Lahko rečemo, da se da zadosti, če izberejo iz zbirke določeno število strani, navadno tiste z najdragocenejšim večino zbirk pretvoriti v eksponat, vendar je treba tudi povedati, da to, če opazujemo gradivom, in ga razstavijo brez določenega reda. Naslov se je navadno glasil Izbrane današnje eksponate, ni vedno enostavno. strani iz zbirke ... Na nekaterih lokalnih in regionalnih razstavah ter latelističnih To posebno velja za zbirke, ki vsebujejo le navadne znamke, robne vrste 56 57 znamk, ovitke prvega dne, poštne konfekcije, vnaprej žigosane ovitke, eseje namenjene zbiralcem in podobno »latelistično« gradivo, največkrat ene same države. Razlikovati bo namreč treba med izdelki, ki so namenjeni zgolj bolj ali manj širokemu krogu zbiralcev, in izdelki, ki so namenjeni pravi uporabi v poštnem prometu. Podobno veja za zbirke rabljenih ali nedotaknjenih znamk, ki so izšle recimo pod vladavino angleškega kralja Jurija VI. v državah britanskega Commowealtha, ali kako drugo podobno obširno temo kjer je težko razpoznati načrt in ustvariti neko zgodbo. Potemtakem je potrebno preštudirati izvedljivost izvlečka neke zgodbe iz zbirke in glede na izsledke določiti, kateri del zbirke je primeren za osnovo eksponata. V nekaterih primerih si zbiralci zastavijo cilje in omejitve eksponata ter nato zberejo gradivo, ki jim omogoči pripovedovanje zgodbe. To je značilnost predvsem tematskega zbiranja, vendar se ta tehnika širi tudi v ostale razrede. Ko smo gradivo zbrali, je potrebno preveriti, če ga je zadosti, da napolnimo mnogokratnike dvanajstih listov (oz. šetstnajstih na mednarodnih razstavah), kolikor jih gre v eno razstavno vitrino pri nas. Minimalna količina za lokalno ali regionalno razstavo je ena vitrina, maksimalna pa tri. To je tudi mejnik za nove zbiralce. Na državni tekmovalni razstavi pa je minimum tri, maksimum pa pet oziroma (le za že najbolje nagrajene eksponate) osem vitrin. Na mednarodni razstavi je minimum osemdeset A4-listov (pet vitrin po šestnajst listov) oziroma sto osemindvajset A4- listov (osem vitrin po šestnajst listov) za tiste, ki so že dosegli veliko pozlačeno kolajno. Le za zelo omejene teme, ki se jih ne da razširiti na več vitrin, lahko priredimo ekponat v eni vitrini (šestnajst A4-listov). Eksponat se da pripraviti! Ko smo dognali, da smo eksponat zmožni pripraviti (v katerem koli številu vitrin), se moramo odločiti najprej, ali bo ta namenjen za prikaz na lokalni ali društveni razstavi ali če ga hočemo uvrstiti v tekmovalni razred. V slednjem primeru moramo pravilno določiti, v kateri razred eksponat spada. V veliki večini primerov je izbira razreda sama po sebi umevna, vendar se pojavljajo tudi eksponati, za katere je težko določiti, v kateri razred spadajo. Te ponavadi spravimo v tradicionalni razred. Ko smo določili tekmovalni razred, je naslednji korak izrednega pomena, vendar ga ponavadi prezremo ali pa zavestno neupoštevamo; imenuje se branje smernic in pravil FIP. Tekmovalni razredi V tekmovalni lateliji je zbiranje razdeljeno na več razredov. Vsi imajo za 58 59 znamk, ovitke prvega dne, poštne konfekcije, vnaprej žigosane ovitke, eseje namenjene zbiralcem in podobno »latelistično« gradivo, največkrat ene same države. Razlikovati bo namreč treba med izdelki, ki so namenjeni zgolj bolj ali manj širokemu krogu zbiralcev, in izdelki, ki so namenjeni pravi uporabi v poštnem prometu. Podobno veja za zbirke rabljenih ali nedotaknjenih znamk, ki so izšle recimo pod vladavino angleškega kralja Jurija VI. v državah britanskega Commowealtha, ali kako drugo podobno obširno temo kjer je težko razpoznati načrt in ustvariti neko zgodbo. Potemtakem je potrebno preštudirati izvedljivost izvlečka neke zgodbe iz zbirke in glede na izsledke določiti, kateri del zbirke je primeren za osnovo eksponata. V nekaterih primerih si zbiralci zastavijo cilje in omejitve eksponata ter nato zberejo gradivo, ki jim omogoči pripovedovanje zgodbe. To je značilnost predvsem tematskega zbiranja, vendar se ta tehnika širi tudi v ostale razrede. Ko smo gradivo zbrali, je potrebno preveriti, če ga je zadosti, da napolnimo mnogokratnike dvanajstih listov (oz. šetstnajstih na mednarodnih razstavah), kolikor jih gre v eno razstavno vitrino pri nas. Minimalna količina za lokalno ali regionalno razstavo je ena vitrina, maksimalna pa tri. To je tudi mejnik za nove zbiralce. Na državni tekmovalni razstavi pa je minimum tri, maksimum pa pet oziroma (le za že najbolje nagrajene eksponate) osem vitrin. Na mednarodni razstavi je minimum osemdeset A4-listov (pet vitrin po šestnajst listov) oziroma sto osemindvajset A4- listov (osem vitrin po šestnajst listov) za tiste, ki so že dosegli veliko pozlačeno kolajno. Le za zelo omejene teme, ki se jih ne da razširiti na več vitrin, lahko priredimo ekponat v eni vitrini (šestnajst A4-listov). Eksponat se da pripraviti! Ko smo dognali, da smo eksponat zmožni pripraviti (v katerem koli številu vitrin), se moramo odločiti najprej, ali bo ta namenjen za prikaz na lokalni ali društveni razstavi ali če ga hočemo uvrstiti v tekmovalni razred. V slednjem primeru moramo pravilno določiti, v kateri razred eksponat spada. V veliki večini primerov je izbira razreda sama po sebi umevna, vendar se pojavljajo tudi eksponati, za katere je težko določiti, v kateri razred spadajo. Te ponavadi spravimo v tradicionalni razred. Ko smo določili tekmovalni razred, je naslednji korak izrednega pomena, vendar ga ponavadi prezremo ali pa zavestno neupoštevamo; imenuje se branje smernic in pravil FIP. Tekmovalni razredi V tekmovalni lateliji je zbiranje razdeljeno na več razredov. Vsi imajo za 58 59 osnovo znamko, vendar pa nekateri vsebujejo različne vrste gradiva. Glavni razdel-ki smernice in pravila za ocenjevanje eksponatov (GREV), posebna pravila za so: ocenjevanje eksponatov (SREV) in specične smernice za vsak razstavni razred a. Tradicionalna latelija. Zbiranje poštnih znamk, poskusnih odtisov, esejev, posebej. Računalniško pismeni jih lahko preberejo na spletu ali z njega snamejo. V barvnih poskusnih odtisov in podobnega gradiva ter specično študijo bodisi novih ali slovenščini so dosegljivi na spletni strani: FZS.SI v meniju (STATUT, pa rabljenih znamk, vključno z njihovimi različicami in rabo. PRAVILNIKI, ZAPISNIKI, OBRAZCI) b. Berolatelija. Študija o znamkah, nalepkah, ovitkih in pismih, ki so povezani Nekateri razstavljalci menijo, da so pravila in smernice preveč togi in da s katerikoli obliko prenašanja zračne pošte. razstavljalcu ne dovolijo svobode. Zavedati pa se moramo, da pravila obstajajo v c. Poštna zgodovina. Študija o poštnih uslugah, poteh, tarifah ali žigih v vsakem tekmovanju in da se jih moramo držati. Glavni namen smernic je vnesti katerikoli obliki, povezanih s prenašanjem poštnih pošiljk. (Ta razred ne vključuje določene elemente enakomernosti v predstavitev in drugih elementih v eksponatu, da nedotaknjenih ali nerabljenih znamk ter celin.) bi na ta način sodniki lahko ocenjevali glede na določen standard – to so pravila, po č. Poštne celine. Študija o eni ali več vrst celin, ki jih je izdala poštna uprava, katerih bo naš eksponat ocenjevan. Zaradi tega je smiselno, da pripravimo eksponat vključno z dopisnicami, zalepkami, ovitki, s priporočenimi ovitki, časopisnimi po teh pravilih, da bomo lahko pri sodnikih kar se da dobro ocenjeni. pasicami, z aerogrami, s paketnimi kartončki in podobnim gradivom. Če se pravil nočemo držati, izdelajmo eksponat za netekmovalne razstave. d. Tematska latelija. Zbirka, ki vsebuje vse zgoraj naštete primerke, ki so Vsekakor pa so pravila in smernice dobrodošel pripomoček, kako pripraviti dopadljiv, zbrani v zgodbi pod določeno temo, kot je »praznovanje božiča«, »moje ime je četudi netekmovalni eksponat. To nam bo prav prišlo, če se bomo kdaj odločili iz avtomobil« ipd. Pred časom so ta razred imenovali tudi motivno zbiranje (na primer netekmovalnega preiti v tekmovalni eksponat. »rože na znamkah«), ki pa ni vsebovalo zgodbe, ampak le znamke z istim motivom. Razumevanje smernic Razpon možnih tem je omejen le s fantazijo in z ustvarjalnostjo zbiralca. Ta razred Branje smernic nam omogoča, da razumemo, kaj lahko in česa ne smemo storiti, da bodo naša prizadevanja dosegla maksimalen učinek. Menim, da nekaj predpostavlja široko paleto latelističnih sposobnosti, je pa tudi nadvse primeren za branja in razmišljanja, preden se lotimo priprave ekponata, ni problem. začetnike. V zadnjih letih je sistem ocenjevanja prešel na točkovanje, v katerem so točke To so glavni razredi zbiranja, ki jih srečujemo na skoraj vseh večjih razstavah, (maksimum 100) dodeljene specičnim kriterijem, ki jih sodniki preverijo pri vsakem vendar je razredov še več. Veliko pozornosti je namenjeno mladinski lateliji, ki ima eksponatu. Kriterij so naslednji: obdelava in pomembnost, znanje in raziskava, tudi posebna pravila. Ostali manj razširjeni razredi so »maksilija« (razstavljanje ohranjenost in redkost ter prikaz. Smernice nam povejo denicijo vsakega od teh maksimum kart), »astrolatelija«, »skalni razred« in »literatura«. V nekaterih kriterijev, kako vsakega uporabimo in maksimalno število točk, ki ga vsak zaobjema. državah je možno razstavljati tudi t. i. »pepelke« ali »cinderella znamke«, v Avstraliji Ko razstavljalec prebere smernice, točno ve za število točk, ki so mu lahko imajo družbeno latelijo, zadnja leta pa se je počasi uveljavila tudi t. i. »odprta dodeljene, in lahko vnaprej planira način, da bo odnesel maksimalno število točk latelija«, v kateri je poleg poštnega gradiva potrebno razstavljati tudi nelatelistične glede na vsak kriterij. Pred kratkim je prišlo do določene standardizacije v številu primerke. Zadnja leta se je tem razredom pridružil tudi razred razglednic, ki ga je že točk, ki so dodeljene vsakemu kriteriju (razen za mladinsko latelijo, kjer se sprejela FEPA, Evropsko združenje latelističnih zvez, menda pa ga bo v kratkem točkovanje razlikuje po starostni stopnji). Splošno pravilo pa je naslednje (to je le sprejela tudi FIP. okvirno in razstavljalec naj si ogleda specične smernice za izbrani razred): Smernice in pravila 1. Obdelava (20) in latelistična pomembnost (10) 30 Ponavadi razstavljalci povejo, da niso vedeli, da pravila obstajajo. Priznati je 2. Filatelistično in s tem povezano znanje, osebni študij in raziskava 35 treba, da je za novega razstavljalca kdaj težko dobiti željeno informacijo. Pravila se tu 3. Ohranjenost (10) in redkost (20) 30 pa tam pojavijo v latelističnih revijah in literaturi, vendar je najenostavneje prositi za 4. Prikaz 5 pomoč latelistični klub, zvezo ali pa organizatorje razstave. Važnejša FIP pravila so Skupno 100 60 61 osnovo znamko, vendar pa nekateri vsebujejo različne vrste gradiva. Glavni razdel-ki smernice in pravila za ocenjevanje eksponatov (GREV), posebna pravila za so: ocenjevanje eksponatov (SREV) in specične smernice za vsak razstavni razred a. Tradicionalna latelija. Zbiranje poštnih znamk, poskusnih odtisov, esejev, posebej. Računalniško pismeni jih lahko preberejo na spletu ali z njega snamejo. V barvnih poskusnih odtisov in podobnega gradiva ter specično študijo bodisi novih ali slovenščini so dosegljivi na spletni strani: FZS.SI v meniju (STATUT, pa rabljenih znamk, vključno z njihovimi različicami in rabo. PRAVILNIKI, ZAPISNIKI, OBRAZCI) b. Berolatelija. Študija o znamkah, nalepkah, ovitkih in pismih, ki so povezani Nekateri razstavljalci menijo, da so pravila in smernice preveč togi in da s katerikoli obliko prenašanja zračne pošte. razstavljalcu ne dovolijo svobode. Zavedati pa se moramo, da pravila obstajajo v c. Poštna zgodovina. Študija o poštnih uslugah, poteh, tarifah ali žigih v vsakem tekmovanju in da se jih moramo držati. Glavni namen smernic je vnesti katerikoli obliki, povezanih s prenašanjem poštnih pošiljk. (Ta razred ne vključuje določene elemente enakomernosti v predstavitev in drugih elementih v eksponatu, da nedotaknjenih ali nerabljenih znamk ter celin.) bi na ta način sodniki lahko ocenjevali glede na določen standard – to so pravila, po č. Poštne celine. Študija o eni ali več vrst celin, ki jih je izdala poštna uprava, katerih bo naš eksponat ocenjevan. Zaradi tega je smiselno, da pripravimo eksponat vključno z dopisnicami, zalepkami, ovitki, s priporočenimi ovitki, časopisnimi po teh pravilih, da bomo lahko pri sodnikih kar se da dobro ocenjeni. pasicami, z aerogrami, s paketnimi kartončki in podobnim gradivom. Če se pravil nočemo držati, izdelajmo eksponat za netekmovalne razstave. d. Tematska latelija. Zbirka, ki vsebuje vse zgoraj naštete primerke, ki so Vsekakor pa so pravila in smernice dobrodošel pripomoček, kako pripraviti dopadljiv, zbrani v zgodbi pod določeno temo, kot je »praznovanje božiča«, »moje ime je četudi netekmovalni eksponat. To nam bo prav prišlo, če se bomo kdaj odločili iz avtomobil« ipd. Pred časom so ta razred imenovali tudi motivno zbiranje (na primer netekmovalnega preiti v tekmovalni eksponat. »rože na znamkah«), ki pa ni vsebovalo zgodbe, ampak le znamke z istim motivom. Razumevanje smernic Razpon možnih tem je omejen le s fantazijo in z ustvarjalnostjo zbiralca. Ta razred Branje smernic nam omogoča, da razumemo, kaj lahko in česa ne smemo storiti, da bodo naša prizadevanja dosegla maksimalen učinek. Menim, da nekaj predpostavlja široko paleto latelističnih sposobnosti, je pa tudi nadvse primeren za branja in razmišljanja, preden se lotimo priprave ekponata, ni problem. začetnike. V zadnjih letih je sistem ocenjevanja prešel na točkovanje, v katerem so točke To so glavni razredi zbiranja, ki jih srečujemo na skoraj vseh večjih razstavah, (maksimum 100) dodeljene specičnim kriterijem, ki jih sodniki preverijo pri vsakem vendar je razredov še več. Veliko pozornosti je namenjeno mladinski lateliji, ki ima eksponatu. Kriterij so naslednji: obdelava in pomembnost, znanje in raziskava, tudi posebna pravila. Ostali manj razširjeni razredi so »maksilija« (razstavljanje ohranjenost in redkost ter prikaz. Smernice nam povejo denicijo vsakega od teh maksimum kart), »astrolatelija«, »skalni razred« in »literatura«. V nekaterih kriterijev, kako vsakega uporabimo in maksimalno število točk, ki ga vsak zaobjema. državah je možno razstavljati tudi t. i. »pepelke« ali »cinderella znamke«, v Avstraliji Ko razstavljalec prebere smernice, točno ve za število točk, ki so mu lahko imajo družbeno latelijo, zadnja leta pa se je počasi uveljavila tudi t. i. »odprta dodeljene, in lahko vnaprej planira način, da bo odnesel maksimalno število točk latelija«, v kateri je poleg poštnega gradiva potrebno razstavljati tudi nelatelistične glede na vsak kriterij. Pred kratkim je prišlo do določene standardizacije v številu primerke. Zadnja leta se je tem razredom pridružil tudi razred razglednic, ki ga je že točk, ki so dodeljene vsakemu kriteriju (razen za mladinsko latelijo, kjer se sprejela FEPA, Evropsko združenje latelističnih zvez, menda pa ga bo v kratkem točkovanje razlikuje po starostni stopnji). Splošno pravilo pa je naslednje (to je le sprejela tudi FIP. okvirno in razstavljalec naj si ogleda specične smernice za izbrani razred): Smernice in pravila 1. Obdelava (20) in latelistična pomembnost (10) 30 Ponavadi razstavljalci povejo, da niso vedeli, da pravila obstajajo. Priznati je 2. Filatelistično in s tem povezano znanje, osebni študij in raziskava 35 treba, da je za novega razstavljalca kdaj težko dobiti željeno informacijo. Pravila se tu 3. Ohranjenost (10) in redkost (20) 30 pa tam pojavijo v latelističnih revijah in literaturi, vendar je najenostavneje prositi za 4. Prikaz 5 pomoč latelistični klub, zvezo ali pa organizatorje razstave. Važnejša FIP pravila so Skupno 100 60 61 Za vse razrede (razen za tematskega) je pod obdelavo mišljen načrt in njegova izvedba na listih eksponata. To je ključni kriterij, ki vpliva na način, kako lahko pridobimo točke tudi v kriteriju latelistično in s tem povezano znanje, osebni študij in raziskava. Naj še dodam točkovanje za tematsko latelijo: 1. Naslov in načrt (15), obdelava (15) in inovacija (5) 2. Filatelistično (15) in tematsko znanje (15) 35 3. Ohranjenost (10) in redkost (20) 30 4. Prikaz 30 Skupno 100 5 To je točkovanje, ki je v veljavi danes, lahko pa se v bodoče tudi spremeni. Načrtovanje in priprava eksponata Na tej stopnji ne bomo obravnavali kriterija pomembnost, ker takorekoč nima nobenega vpliva na pripravo eksponata iz obstoječe zbirke. Ostalih šest kriterijev pa bomo razdelili v dve skupini, da bo jasneje vidno, na kaj se je treba osredotočiti pri pripravi eksponata. - skupina A: obdelava, znanje in raziskava, prikaz - skupina B: redkost, ohranjenost Osredotočimo se najprej na skupino A. Opazimo, da imamo v tej skupini na razpolago do 60 od možnih 100 točk. Tako je nadvse pomembno, da skušamo na tem predelu osvojiti maksimalno število točk. Veliko razstavljalcev ne razlikuje prav dobro med prikazom in obdelavo, torej naj pojasnimo najprej ta dva kriterija. Naslov in uvodna stran (načrt v tematskih eksponatih) Še enkrat je dober premislek ključ do uspeha; zavedati se je treba, da je to prvi list eksponata. List mora pustiti dober vtis, povedati točno zgodbo eksponata vključno s ciljem in z namenom, ki ga ima razstavljalec. Ker je eksponat porazdeljen na več vitrin, je potrebno na kratko predstaviti njihovo vsebino in glavne točke zgodbe, ki se odvija na listih. Če je na naslovni strani opis točno določenega časovnega obdobja, potem se mora eksponat tega natančno držati in v principu ne smemo vključiti ničesar izven v načrtu določenega obdobja. Informacija na naslovni strani naj se tudi sklada z opisom (če je ta predviden) v katalogu razstave. Ni nujno, da je popolnoma isti, vendar med njima ne sme biti neskladnosti. Naslovna stran lahko vsebuje tudi kratek, a natančen zapis glavnih virov, ki smo jih uporabili pri pripravi besedila v eksponatu; to pravilo ne velja le za tematski eksponat. To lahko pripomore k osvojitvi nadalnjih točk v 62 63 Za vse razrede (razen za tematskega) je pod obdelavo mišljen načrt in njegova izvedba na listih eksponata. To je ključni kriterij, ki vpliva na način, kako lahko pridobimo točke tudi v kriteriju latelistično in s tem povezano znanje, osebni študij in raziskava. Naj še dodam točkovanje za tematsko latelijo: 1. Naslov in načrt (15), obdelava (15) in inovacija (5) 2. Filatelistično (15) in tematsko znanje (15) 35 3. Ohranjenost (10) in redkost (20) 30 4. Prikaz 30 Skupno 100 5 To je točkovanje, ki je v veljavi danes, lahko pa se v bodoče tudi spremeni. Načrtovanje in priprava eksponata Na tej stopnji ne bomo obravnavali kriterija pomembnost, ker takorekoč nima nobenega vpliva na pripravo eksponata iz obstoječe zbirke. Ostalih šest kriterijev pa bomo razdelili v dve skupini, da bo jasneje vidno, na kaj se je treba osredotočiti pri pripravi eksponata. - skupina A: obdelava, znanje in raziskava, prikaz - skupina B: redkost, ohranjenost Osredotočimo se najprej na skupino A. Opazimo, da imamo v tej skupini na razpolago do 60 od možnih 100 točk. Tako je nadvse pomembno, da skušamo na tem predelu osvojiti maksimalno število točk. Veliko razstavljalcev ne razlikuje prav dobro med prikazom in obdelavo, torej naj pojasnimo najprej ta dva kriterija. Naslov in uvodna stran (načrt v tematskih eksponatih) Še enkrat je dober premislek ključ do uspeha; zavedati se je treba, da je to prvi list eksponata. List mora pustiti dober vtis, povedati točno zgodbo eksponata vključno s ciljem in z namenom, ki ga ima razstavljalec. Ker je eksponat porazdeljen na več vitrin, je potrebno na kratko predstaviti njihovo vsebino in glavne točke zgodbe, ki se odvija na listih. Če je na naslovni strani opis točno določenega časovnega obdobja, potem se mora eksponat tega natančno držati in v principu ne smemo vključiti ničesar izven v načrtu določenega obdobja. Informacija na naslovni strani naj se tudi sklada z opisom (če je ta predviden) v katalogu razstave. Ni nujno, da je popolnoma isti, vendar med njima ne sme biti neskladnosti. Naslovna stran lahko vsebuje tudi kratek, a natančen zapis glavnih virov, ki smo jih uporabili pri pripravi besedila v eksponatu; to pravilo ne velja le za tematski eksponat. To lahko pripomore k osvojitvi nadalnjih točk v 62 63 znanju in raziskavi. Na splošno je naslovna stran kritičen del vsakega eksponata. uporabljeni opisi natančna interpretacija razstavljenega latelističnega primerka in da Obseg vsebine na naslovnem listu lahko zavzame dva ali tri liste, ko naše misli so (razen pri tematiki) navedeni glavni viri v literaturi. Ker sta znanje in raziskava zapišemo na papir. Praviloma uporabimo v eksponatu le en list (lahko tudi dva, vendar povezani, je seveda osebna raziskava nagrajena, vendar ni treba, da je to originalna gre to na škodo obsega razstavljenega gradiva) in je zato potrebno, da preuredimo raziskava. Razstavljalec ne bo oškodovan, če razstavlja temo, ki je bila že na široko naše začetne ideje. Vidiki latelije z viri, dokazi raziskovanja, zgodovinski, obdelana; od njega pa se zahteva, da je preštudiral, razumel in bil zmožen potrditi (ali geografski in drugi viri ter kratki zapisi o najzanimivejšem (redkem) gradivu v pa zavrniti) prejšnje raziskave. V tem primeru torej prinaša točke prikazano znanje. eksponatu morajo biti direktno vezani na obravnavano temo. Uspešen naslovni list je Navadno ne opisujemo tega, kar je na primerku samo po sebi razvidno: npr. pismo iz tisti, na katerem so vsi omenjeni aspekti uravnoteženo predstavljeni. Ljubljane v Maribor, temveč opišemo raje tarifo, po kateri je pismo potovalo, in Obdelava (naslov in načrt ter razvoj) obdobje njene veljavnosti, poštno pot, po kateri je pismo potovalo, pri Pri obdelavi je treba začeti misliti resno, in sicer od naslova naprej. Slednji predlatelističnih pismih objasnimo oznake, ki so na njem itd. mora biti skladen z načrtom in s kasnejšim razvojem le-tega vzdolž posamezih listov. Pri tematiki bo treba med drugim paziti, da je gradivo nadvse primerno Paziti moramo, da naslov zaobjema vse, kar želimo dati v načrt in predstaviti na listih. besedilu. Če na primer opisujemo škodljivce pri pridelavi krompirja, bomo Ne smemo imeti preobširnega naslova, če se omejimo v razvoju le na del, ki ga obravnavali tudi koloradskega hrošča. Pri tem ne smemo ilustrirati zgodbe s zaobjema. Recimo, da je naslov Umetnost, prikažemo pa le slikarstvo. Naslov katerimkoli hroščem, recimo hroščem rogačem, ker s tem dokazujemo pomanjkljivo omejimo tudi s časovnim obdobjem in/ali z zemljepisnim področjem: Slikarstvo 18. tematsko znanje. in 19. stoletja v Evropi. Tako nam ne bo treba začeti s predzgodovinskimi risbami in Upam, da je jasno, zakaj smo najprej obravnavali te štiri kriterije skupine A. Ne uravnoteženo obravnavati tudi azijsko slikarstvo. V naslovu se tudi izogibajmo da bi vzeli v poštev ohranjenost in redkost, ki so vezane na denarne sposobnosti besedam »v lateliji« ali »na znamkah«, saj je očitno, da gre za latelistični eksponat. posameznika, si lahko prislužimo lep del 50–55 točk s tem, da dodobra upoštevamo Beseda »načrt« nam pove, da se za tem skriva zgodba, skladen potek ali logično zahteve skupine. Če povzamem, razstavljalci so tisti, ki imajo popolno kontrolo nad zaporedje, ne pa le katalogiziranje ali le kronološko zaporedje. Ni treba, da je načrt temi štirimi kriteriji, ko jim sledijo v svojem študiju in pripravljajo liste eksponata. zelo prenjen ali zapleten, mora pa biti logičen do take mere, da lahko kdorkoli Prikaz prebere uvodne besede, razume, kaj je namen eksponata in kaj je v njem Temu kriteriju je dodeljeno najmanjše število točk – pet. Zanima nas le, če je predstavljeno, tako da si lahko ogleda preostale dele eksponata in pri tem vseskozi eksponat urejen in lepo pripravljen, če je njegov izgled brezhiben, če listi niso ohranja skladno sliko. prenatrpani ali prazni, če se da besedila lahko prebrati in če kaže uravnoteženost v Obdelava je torej precej težek kriterij in ni lahko osvojiti maksimalnega števila vsaki vitrini in na vsakem listu. Treba je paziti na vsesplošno estetsko uravnovešenost. točk. Če pa obdelavo dodobra premislimo, je lepo razvita obdelava mejnik tudi za Pišemo na bele ali bledo rumenkaste liste (nikoli ne take z močno barvo ali celo na ostale kriterije pri ocenjevanju zbirke. Važno je, da na vrhu vsakega lista navedemo črne liste) ročno ali s pisalnim strojem, dandanes pa se največ uporablja oblikovalec poglavje ali podpoglavje, da obiskovalec ali sodnik ve, kje v zgodbi se nahajamo in besedil na računalniku. Važno je le, da je rezultat čist, čeden in berljiv izdelek. Tekst kaj bo lahko na listu videl. Potrebno pa je tudi razstavljen primerek opisati in ga naj opisuje vse, kar je pomembno, vendar naj ne bo prenapolnjen; raje naj bo kratek, povezati z zgodbo, ki jo pripovedujemo. V tematskem eksponatu skušajmo besedilo jedrnat in predvsem natančen v detajlih. Glede umetnostne pisave ali rabe zgodbe postaviti ob primerek, ki besedilo ilustrira. Pri nezačetniških eksponatih starogotskih črk brez okrasitev ali robov pa: gradivo je tisto, kar je bistveno in kar besedila ne postavimo le na vrh ali na spodnji del lista. Vsak primerek mora biti mora pritegniti našo pozornost. Dandanes je velika večina listov računalniško povezan z besedilom, ki je del naše zgodbe. pripravljena. Vsekakor lep prikaz blagodejno vpliva na sodnike, tudi kar se tiče ostalih Znanje ocenjevalnih kriterijev. Znanje pomeni, da razstavljalec popolnoma obvlada izbrano temo, da so Oglejmo si še dva kriterija, ki spadata v skupino B: redkost in ohranjenost. 64 65 znanju in raziskavi. Na splošno je naslovna stran kritičen del vsakega eksponata. uporabljeni opisi natančna interpretacija razstavljenega latelističnega primerka in da Obseg vsebine na naslovnem listu lahko zavzame dva ali tri liste, ko naše misli so (razen pri tematiki) navedeni glavni viri v literaturi. Ker sta znanje in raziskava zapišemo na papir. Praviloma uporabimo v eksponatu le en list (lahko tudi dva, vendar povezani, je seveda osebna raziskava nagrajena, vendar ni treba, da je to originalna gre to na škodo obsega razstavljenega gradiva) in je zato potrebno, da preuredimo raziskava. Razstavljalec ne bo oškodovan, če razstavlja temo, ki je bila že na široko naše začetne ideje. Vidiki latelije z viri, dokazi raziskovanja, zgodovinski, obdelana; od njega pa se zahteva, da je preštudiral, razumel in bil zmožen potrditi (ali geografski in drugi viri ter kratki zapisi o najzanimivejšem (redkem) gradivu v pa zavrniti) prejšnje raziskave. V tem primeru torej prinaša točke prikazano znanje. eksponatu morajo biti direktno vezani na obravnavano temo. Uspešen naslovni list je Navadno ne opisujemo tega, kar je na primerku samo po sebi razvidno: npr. pismo iz tisti, na katerem so vsi omenjeni aspekti uravnoteženo predstavljeni. Ljubljane v Maribor, temveč opišemo raje tarifo, po kateri je pismo potovalo, in Obdelava (naslov in načrt ter razvoj) obdobje njene veljavnosti, poštno pot, po kateri je pismo potovalo, pri Pri obdelavi je treba začeti misliti resno, in sicer od naslova naprej. Slednji predlatelističnih pismih objasnimo oznake, ki so na njem itd. mora biti skladen z načrtom in s kasnejšim razvojem le-tega vzdolž posamezih listov. Pri tematiki bo treba med drugim paziti, da je gradivo nadvse primerno Paziti moramo, da naslov zaobjema vse, kar želimo dati v načrt in predstaviti na listih. besedilu. Če na primer opisujemo škodljivce pri pridelavi krompirja, bomo Ne smemo imeti preobširnega naslova, če se omejimo v razvoju le na del, ki ga obravnavali tudi koloradskega hrošča. Pri tem ne smemo ilustrirati zgodbe s zaobjema. Recimo, da je naslov Umetnost, prikažemo pa le slikarstvo. Naslov katerimkoli hroščem, recimo hroščem rogačem, ker s tem dokazujemo pomanjkljivo omejimo tudi s časovnim obdobjem in/ali z zemljepisnim področjem: Slikarstvo 18. tematsko znanje. in 19. stoletja v Evropi. Tako nam ne bo treba začeti s predzgodovinskimi risbami in Upam, da je jasno, zakaj smo najprej obravnavali te štiri kriterije skupine A. Ne uravnoteženo obravnavati tudi azijsko slikarstvo. V naslovu se tudi izogibajmo da bi vzeli v poštev ohranjenost in redkost, ki so vezane na denarne sposobnosti besedam »v lateliji« ali »na znamkah«, saj je očitno, da gre za latelistični eksponat. posameznika, si lahko prislužimo lep del 50–55 točk s tem, da dodobra upoštevamo Beseda »načrt« nam pove, da se za tem skriva zgodba, skladen potek ali logično zahteve skupine. Če povzamem, razstavljalci so tisti, ki imajo popolno kontrolo nad zaporedje, ne pa le katalogiziranje ali le kronološko zaporedje. Ni treba, da je načrt temi štirimi kriteriji, ko jim sledijo v svojem študiju in pripravljajo liste eksponata. zelo prenjen ali zapleten, mora pa biti logičen do take mere, da lahko kdorkoli Prikaz prebere uvodne besede, razume, kaj je namen eksponata in kaj je v njem Temu kriteriju je dodeljeno najmanjše število točk – pet. Zanima nas le, če je predstavljeno, tako da si lahko ogleda preostale dele eksponata in pri tem vseskozi eksponat urejen in lepo pripravljen, če je njegov izgled brezhiben, če listi niso ohranja skladno sliko. prenatrpani ali prazni, če se da besedila lahko prebrati in če kaže uravnoteženost v Obdelava je torej precej težek kriterij in ni lahko osvojiti maksimalnega števila vsaki vitrini in na vsakem listu. Treba je paziti na vsesplošno estetsko uravnovešenost. točk. Če pa obdelavo dodobra premislimo, je lepo razvita obdelava mejnik tudi za Pišemo na bele ali bledo rumenkaste liste (nikoli ne take z močno barvo ali celo na ostale kriterije pri ocenjevanju zbirke. Važno je, da na vrhu vsakega lista navedemo črne liste) ročno ali s pisalnim strojem, dandanes pa se največ uporablja oblikovalec poglavje ali podpoglavje, da obiskovalec ali sodnik ve, kje v zgodbi se nahajamo in besedil na računalniku. Važno je le, da je rezultat čist, čeden in berljiv izdelek. Tekst kaj bo lahko na listu videl. Potrebno pa je tudi razstavljen primerek opisati in ga naj opisuje vse, kar je pomembno, vendar naj ne bo prenapolnjen; raje naj bo kratek, povezati z zgodbo, ki jo pripovedujemo. V tematskem eksponatu skušajmo besedilo jedrnat in predvsem natančen v detajlih. Glede umetnostne pisave ali rabe zgodbe postaviti ob primerek, ki besedilo ilustrira. Pri nezačetniških eksponatih starogotskih črk brez okrasitev ali robov pa: gradivo je tisto, kar je bistveno in kar besedila ne postavimo le na vrh ali na spodnji del lista. Vsak primerek mora biti mora pritegniti našo pozornost. Dandanes je velika večina listov računalniško povezan z besedilom, ki je del naše zgodbe. pripravljena. Vsekakor lep prikaz blagodejno vpliva na sodnike, tudi kar se tiče ostalih Znanje ocenjevalnih kriterijev. Znanje pomeni, da razstavljalec popolnoma obvlada izbrano temo, da so Oglejmo si še dva kriterija, ki spadata v skupino B: redkost in ohranjenost. 64 65 Nanašata se seveda na gradivo, ki je prikazano v eksponatu. Redkost Redkost nekega primerka pomeni, da ga je težko pridobiti – bodisi ga je na trgu malo bodisi pa ga je sicer dovolj, vendar je zelo iskan in ga bogatejši kupci takoj pokupijo, ko se pojavi. Primer slednjega je recimo znana švicarska znamka »bazelski golob«. Pri tem kriteriju se upošteva tudi pomembnost gradiva samega. Ni vseeno, če je nek primerek unikat, ampak tudi koliko je njegova pomembnost za nacionalno oziroma globalno latelijo. Recimo, da imamo edini znani primerek odtisa žiga pošte v manjši vasi na prvi dan uporabe. Ta ni primerljiv z redkostjo edinega poznanega primera najzgodnejše uporabe priporočenega pisma v neki državi ali pa v svetu. V eksponatu je vsekakor potrebno, da vse naše redkosti pravilno opišemo in s tem pritegnemo pozornost obiskovalca in sodnika. Če imamo varianto zobčanja ali barve neke znamke, le-to razstavimo ob navadni znamki, da pride varianta bolj do izraza. Velikokrat lahko vidimo težko dosegljivo, nepogosto ali redko latelistično gradivo, ki ni pretirano drago. Večkrat je celo naše specično znanje tisto, ki nam omogoča, da identiciramo tako gradivo, ki ga ostali niso razpoznali, in tako pridemo do njega po relativno nizki ceni. Če izberemo temo, v kateri so na trgu na razpolago poskusni odtisi, barvni poskusni odtisi, nezobčani primerki in cela vrsta redkega in dragega gradiva, naša zbirka pa vsebuje vsega tega le malo, bo seveda eksponat slabše ocenjen glede na redkost. Nedavno so bili tradicionalni razred in razredi pošte zgodovine, poštnih celin in aerolatelije porazdeljeni na tri specična časovna obdobja: klasično (do leta 1900), srednje (1900–1940), moderno (1940–danes). Na razstavah je vedno več dobro ocenjenih eksponatov tudi iz modernega obdobja (mola), ki ne vsebujejo pretirano dragega gradiva. Namen mole je dati možnost razstavljavcu, da poseže do istih nagrad kot razstavljavec v klasičnem obdobju. Veliko eksponatov v mola razredu vsebuje ne prav drago, vendar pa redko latelistično gradivo. Ohranjenost Ta kriterij pomeni, da se je treba potruditi, da bo vse razstavljeno latelistično gradivo v najboljšem možnem stanju, ki je na razpolago glede na izbrano temo. To pomeni, da morajo znamke imeti vse zobčke, neprepognjene in nestrgane, brez rje ... Tudi pisma in celine morajo biti cela, brez madežev, ne strgana pri odprtju pisma, z nezapacanimi žigi itd. V razredu poštne zgodovine bodo primerki s slabo berljivimi žigi penalizirani, če se ve za obstoj primerkov, ki so lepo berljivi. Izogibajmo se tudi 66 67 Nanašata se seveda na gradivo, ki je prikazano v eksponatu. Redkost Redkost nekega primerka pomeni, da ga je težko pridobiti – bodisi ga je na trgu malo bodisi pa ga je sicer dovolj, vendar je zelo iskan in ga bogatejši kupci takoj pokupijo, ko se pojavi. Primer slednjega je recimo znana švicarska znamka »bazelski golob«. Pri tem kriteriju se upošteva tudi pomembnost gradiva samega. Ni vseeno, če je nek primerek unikat, ampak tudi koliko je njegova pomembnost za nacionalno oziroma globalno latelijo. Recimo, da imamo edini znani primerek odtisa žiga pošte v manjši vasi na prvi dan uporabe. Ta ni primerljiv z redkostjo edinega poznanega primera najzgodnejše uporabe priporočenega pisma v neki državi ali pa v svetu. V eksponatu je vsekakor potrebno, da vse naše redkosti pravilno opišemo in s tem pritegnemo pozornost obiskovalca in sodnika. Če imamo varianto zobčanja ali barve neke znamke, le-to razstavimo ob navadni znamki, da pride varianta bolj do izraza. Velikokrat lahko vidimo težko dosegljivo, nepogosto ali redko latelistično gradivo, ki ni pretirano drago. Večkrat je celo naše specično znanje tisto, ki nam omogoča, da identiciramo tako gradivo, ki ga ostali niso razpoznali, in tako pridemo do njega po relativno nizki ceni. Če izberemo temo, v kateri so na trgu na razpolago poskusni odtisi, barvni poskusni odtisi, nezobčani primerki in cela vrsta redkega in dragega gradiva, naša zbirka pa vsebuje vsega tega le malo, bo seveda eksponat slabše ocenjen glede na redkost. Nedavno so bili tradicionalni razred in razredi pošte zgodovine, poštnih celin in aerolatelije porazdeljeni na tri specična časovna obdobja: klasično (do leta 1900), srednje (1900–1940), moderno (1940–danes). Na razstavah je vedno več dobro ocenjenih eksponatov tudi iz modernega obdobja (mola), ki ne vsebujejo pretirano dragega gradiva. Namen mole je dati možnost razstavljavcu, da poseže do istih nagrad kot razstavljavec v klasičnem obdobju. Veliko eksponatov v mola razredu vsebuje ne prav drago, vendar pa redko latelistično gradivo. Ohranjenost Ta kriterij pomeni, da se je treba potruditi, da bo vse razstavljeno latelistično gradivo v najboljšem možnem stanju, ki je na razpolago glede na izbrano temo. To pomeni, da morajo znamke imeti vse zobčke, neprepognjene in nestrgane, brez rje ... Tudi pisma in celine morajo biti cela, brez madežev, ne strgana pri odprtju pisma, z nezapacanimi žigi itd. V razredu poštne zgodovine bodo primerki s slabo berljivimi žigi penalizirani, če se ve za obstoj primerkov, ki so lepo berljivi. Izogibajmo se tudi 66 67 poštnim celinam z neostrimi vogali ali zgibi. Ko gre za relativno moderne primerke, morajo ti biti neoporečni, v ostalih primerih pa v čim boljši ohranjenosti glede na splošno ohranjenost določenega primerka. Tudi tu se ohranjenost upošteva glede na redkost primerka. Če je ta slabše ohranjen, vendar je unikat, se točk ne odvzema. Ohranjenost se tudi ne upošteva pri primerkih poštne zgodovine, kot so pisma poškodovana v požaru, pri potopu ladje ali padcu letala. Četudi zbiramo rabljene znamke Afganistana ali kaj podobnega, mora še vedno biti naš cilj imeti primerke v najboljšem možnem stanju. Vsekakor bo razstavljelec tudi pri tem kriteriju dobil več točk, če bo imel v eksponatu veliko dobro ohranjenih redkih primerkov. Tu pa gre seveda za globino žepa, ki ga nek razstavljalec premore. Model eksponata Naslednji korak sestoji v tem, da si razstavljelec pripravi model svojega eksponata na podlagi lastnega načrta in splošnega razmišljanja o eksponatu. Med tem delom bo lahko dobil še nove ideje, se domislil izboljšav in dopolnil svoj načrt z novimi poglavji, na katere ni pomislil med teoretskim obravnavanjem. Uporabimo hrbtno stran rabljenih albumskih strani ali celo A4-list ter naredimo osnutek ali skiciramo zasnovo vsakega lista. Tisti, ki obvladajo računalniške programe (npr. pages na Mac-u, publisher, page maker ali tudi word na PC-ju), lahko svoje gradivo skenirajo in z vstavljanjem besedilnih enot oblikujejo strani kar na ekranu. Pri tem si je potrebno velikokrat ogledati osnutek vsake strani in odpraviti vse, kar se nam je v začetku zdelo imenitnega, pa ne spada v naš razvijajoči se načrt. To v praksi pomeni, da moramo zaradi razvoja splošnega načrta in dodeljevanja določenih delov gradiva okvirom (po 12 ali 16 listov) predelati veliko večino strani iz prvotne zbirke, da bomo tako ustvarili tisto novo stvar, ki mu pravimo eksponat. Izkušeni razstavljalci predelajo vedno znova svoje liste, tako da sploh niso več podobni zasnovi prvotne zbirke. Osebno imam rad lepe albumske liste (Marini, Lindner) ali kvadratni format (31 x 29 h), ki ga izrežem iz A3-listov (nekateri uporabljajo tudi cele A3-liste); veliko razstavljalcev uporablja tudi navaden A4-papir ali tanek bel karton (120–160 g/m2) istega formata. Izbira je osebna, vendar začetnikom priporočam navadne (lahko malo debelejše) A4-liste. Ker so albumske strani drage, bo model eksponata pripomogel k varčevanju denarja in vam dal na razpolago kopijo, s pomočjo katere boste lahko stvari dodobra razmislili in preizkusili. To je vsekakor bolje, kot pa se zadeve lotiti brez predhodnega načrta, sproti misliti in narediti, se pa na koncu zavedati napak, kar 68 69 poštnim celinam z neostrimi vogali ali zgibi. Ko gre za relativno moderne primerke, morajo ti biti neoporečni, v ostalih primerih pa v čim boljši ohranjenosti glede na splošno ohranjenost določenega primerka. Tudi tu se ohranjenost upošteva glede na redkost primerka. Če je ta slabše ohranjen, vendar je unikat, se točk ne odvzema. Ohranjenost se tudi ne upošteva pri primerkih poštne zgodovine, kot so pisma poškodovana v požaru, pri potopu ladje ali padcu letala. Četudi zbiramo rabljene znamke Afganistana ali kaj podobnega, mora še vedno biti naš cilj imeti primerke v najboljšem možnem stanju. Vsekakor bo razstavljelec tudi pri tem kriteriju dobil več točk, če bo imel v eksponatu veliko dobro ohranjenih redkih primerkov. Tu pa gre seveda za globino žepa, ki ga nek razstavljalec premore. Model eksponata Naslednji korak sestoji v tem, da si razstavljelec pripravi model svojega eksponata na podlagi lastnega načrta in splošnega razmišljanja o eksponatu. Med tem delom bo lahko dobil še nove ideje, se domislil izboljšav in dopolnil svoj načrt z novimi poglavji, na katere ni pomislil med teoretskim obravnavanjem. Uporabimo hrbtno stran rabljenih albumskih strani ali celo A4-list ter naredimo osnutek ali skiciramo zasnovo vsakega lista. Tisti, ki obvladajo računalniške programe (npr. pages na Mac-u, publisher, page maker ali tudi word na PC-ju), lahko svoje gradivo skenirajo in z vstavljanjem besedilnih enot oblikujejo strani kar na ekranu. Pri tem si je potrebno velikokrat ogledati osnutek vsake strani in odpraviti vse, kar se nam je v začetku zdelo imenitnega, pa ne spada v naš razvijajoči se načrt. To v praksi pomeni, da moramo zaradi razvoja splošnega načrta in dodeljevanja določenih delov gradiva okvirom (po 12 ali 16 listov) predelati veliko večino strani iz prvotne zbirke, da bomo tako ustvarili tisto novo stvar, ki mu pravimo eksponat. Izkušeni razstavljalci predelajo vedno znova svoje liste, tako da sploh niso več podobni zasnovi prvotne zbirke. Osebno imam rad lepe albumske liste (Marini, Lindner) ali kvadratni format (31 x 29 h), ki ga izrežem iz A3-listov (nekateri uporabljajo tudi cele A3-liste); veliko razstavljalcev uporablja tudi navaden A4-papir ali tanek bel karton (120–160 g/m2) istega formata. Izbira je osebna, vendar začetnikom priporočam navadne (lahko malo debelejše) A4-liste. Ker so albumske strani drage, bo model eksponata pripomogel k varčevanju denarja in vam dal na razpolago kopijo, s pomočjo katere boste lahko stvari dodobra razmislili in preizkusili. To je vsekakor bolje, kot pa se zadeve lotiti brez predhodnega načrta, sproti misliti in narediti, se pa na koncu zavedati napak, kar 68 69 zahteva, da vse delo začnete znova. Ustanovitev in delovanje Filatelističnega kluba Koper Govorili smo že o zapisih na listih pri njihovi predstavitvi. Vidik, ki ima 17. 12. 1948–25. 10. 1954 precejšen pomen pri uspešnem razstavljanju, je izogibanje preobširnih praznih prostorov na listih. To se dogaja največkrat pri eksponatih poštne zgodovine in poštnih celin, vendar je opazen tudi v drugih razredih. List mora biti napolnjen, vendar Ko mi je Ivan Nanut, predsednik va Jugoslovenske /narodne/ armije – ne prenatrpan. Pogosto vidimo zapis na vrhu lista, latelistično gradivo natančno Filatelističnega kluba Koper, predlagal, Slobodni teritorij Trsta ali s kratico STT postavljeno v sredino in seveda očitno praznino v spodnjem delu lista. V takih naj nekaj napišem ob jubilejni 50- – VUJ/N/A), je pri nas nastala potreba, primerih razdelimo zapis v dva dela (pri tem ni pomembno, kako majhen je eden od letnici delovanja kluba, nisem bil da se vsi latelisti z območja cone B delov) in drugega postavimo zraven ali na dno lista; ta preprost trik za pogled pretirano navdušen. Zaradi pomembn- združijo v organizacijo, ki bi pospešila neverjetno učinkovit. Če je primerek zelo redek, da navadno postavimo na sredino osti jubileja in pomislekov posamezni- razvoj latelije še posebno med mladi- lista, da s tem pritegnemo pozornost gledalca. kov v FZS (Filatelistični zvezi Slove- mi. Če je eksponat razstavljen v več vitrinah, je dobro, če poskušamo priti do nije) o datumu ustanovitve kluba, sem Na pobudo inšpektorja Inšpektorata logične vsebine vitrine tako, da novo poglavje, nov motiv, nov del razvrstimo na prvi se odločil, da pregledam arhiv kluba od za PTT Koper se je v petek, 10. 12. list vsake nove vitrine. Izogibajmo se pričeti novo poglavje proti koncu vitrine ali ustanovitve do leta 1954. 1948, v gostilni Ramani (Rampin) v nekaj listov po začetku vitrine. Večkrat je to precej težko, če hočemo ohraniti Moj trud je bil kmalu poplačan. Kopru sestala skupina sedmih navduše- kronološki red, vendar nam kdaj domišlija ponudi kako licentia poetica ali pa Našel sem dokument, ki neizpodbitno nih latelistov, da bi pripravila vse po- philatelica, s katero dosežemo željen rezultat. dokazuje, da je datum ustanovitve 17. trebno za ustanovitev latelistične Sodniki na splošno menijo, da ima veliko eksponatov potencial, da osvojijo 12. 1948. To me je navdušilo in spodbu- organizacije. Sklep sestanka se je višjo medaljo, skrit prav v drugačni razporeditvi na listih in vitrinah. Točke, ki jih je dilo k nadaljnjemu delu. Sam sem član glasil: »Za petek, 17. 12. 1948, sklicu- razstavljalec zgubil in ki so preprečile osvojitev višjega priznanja, so mu bile na Filatelističnega kluba Koper nepreki- jemo ustanovni občni zbor Filateli- razpolago v enem ali več od naštetih štirih kriterijev. Pomembno je torej, da njeno že od leta 1951, zato so mi neka- stičnega kluba Koper«. Na občnem pregledamo eksponat večkrat, potem ko smo že menili, da je dovršen, da se teri dogodki še toliko bolj znani. Zapi- zboru je bilo prisotnih devet od enajstih prepričamo, da je naš osebni doprinos res dosegel maksimum. sal sem utrinke, zame zanimive, tudi prijavljenih članov. Dva sta bila službe- Priporočljivo je tudi, da pokažemo naš končni izdelek (latelističnemu) nepovezane ter zbrane iz dokumentov, no zadržana. Ustanovitelji kluba so bili: prijatelju ali pa akreditiranemu sodniku. Ta nam lahko velikokrat da dober nasvet ali poročil, zapisnikov in arhivskega - Olaf Bizjak – Koper popravi manjše jezikovne ali tipkovne napake, ki smo jih sami prezrli. Vsi se namreč gradiva. - Sergio Busdon – Izola preveč navadimo na naše stvaritve in pogosto vidimo le tisto, kar vemo, da bi tam Pobuda in ustanovitev kluba - Bruno Colledani – Koper moralo biti, ne pa tistega, kar je v resnici tam. Po ustanovitvi Svobodnega trža- - Pino Coslovich – Koper Uspešno pripravo eksponata voščim vsem, posebno tistim, ki se boste prvič škega ozemlja ter njegove delitve na - Janko Fili – Koper lotili tega dela. Verjamem, da vam bo dal še mnogo zadoščenj. dve coni, cono A pod zavezniško - Livio Garau – Koper Peter Suhadolc vojaško upravo (angl. Allied Military - Zdenko Gostiša – Piran Govern-ment – Free Territory of Trieste - Franc Klemenc – Koper ali s kratico AMG – FTT) in cono B pod - Franc Kobal – Koper vojaško upravo Jugoslovanske /naro- - Viktor Pirc – Koper dne/ armade (nekoč uradno Vojna upra- - Nazario Pobega – Koper 70 71 zahteva, da vse delo začnete znova. Ustanovitev in delovanje Filatelističnega kluba Koper Govorili smo že o zapisih na listih pri njihovi predstavitvi. Vidik, ki ima 17. 12. 1948–25. 10. 1954 precejšen pomen pri uspešnem razstavljanju, je izogibanje preobširnih praznih prostorov na listih. To se dogaja največkrat pri eksponatih poštne zgodovine in poštnih celin, vendar je opazen tudi v drugih razredih. List mora biti napolnjen, vendar Ko mi je Ivan Nanut, predsednik va Jugoslovenske /narodne/ armije – ne prenatrpan. Pogosto vidimo zapis na vrhu lista, latelistično gradivo natančno Filatelističnega kluba Koper, predlagal, Slobodni teritorij Trsta ali s kratico STT postavljeno v sredino in seveda očitno praznino v spodnjem delu lista. V takih naj nekaj napišem ob jubilejni 50- – VUJ/N/A), je pri nas nastala potreba, primerih razdelimo zapis v dva dela (pri tem ni pomembno, kako majhen je eden od letnici delovanja kluba, nisem bil da se vsi latelisti z območja cone B delov) in drugega postavimo zraven ali na dno lista; ta preprost trik za pogled pretirano navdušen. Zaradi pomembn- združijo v organizacijo, ki bi pospešila neverjetno učinkovit. Če je primerek zelo redek, da navadno postavimo na sredino osti jubileja in pomislekov posamezni- razvoj latelije še posebno med mladi- lista, da s tem pritegnemo pozornost gledalca. kov v FZS (Filatelistični zvezi Slove- mi. Če je eksponat razstavljen v več vitrinah, je dobro, če poskušamo priti do nije) o datumu ustanovitve kluba, sem Na pobudo inšpektorja Inšpektorata logične vsebine vitrine tako, da novo poglavje, nov motiv, nov del razvrstimo na prvi se odločil, da pregledam arhiv kluba od za PTT Koper se je v petek, 10. 12. list vsake nove vitrine. Izogibajmo se pričeti novo poglavje proti koncu vitrine ali ustanovitve do leta 1954. 1948, v gostilni Ramani (Rampin) v nekaj listov po začetku vitrine. Večkrat je to precej težko, če hočemo ohraniti Moj trud je bil kmalu poplačan. Kopru sestala skupina sedmih navduše- kronološki red, vendar nam kdaj domišlija ponudi kako licentia poetica ali pa Našel sem dokument, ki neizpodbitno nih latelistov, da bi pripravila vse po- philatelica, s katero dosežemo željen rezultat. dokazuje, da je datum ustanovitve 17. trebno za ustanovitev latelistične Sodniki na splošno menijo, da ima veliko eksponatov potencial, da osvojijo 12. 1948. To me je navdušilo in spodbu- organizacije. Sklep sestanka se je višjo medaljo, skrit prav v drugačni razporeditvi na listih in vitrinah. Točke, ki jih je dilo k nadaljnjemu delu. Sam sem član glasil: »Za petek, 17. 12. 1948, sklicu- razstavljalec zgubil in ki so preprečile osvojitev višjega priznanja, so mu bile na Filatelističnega kluba Koper nepreki- jemo ustanovni občni zbor Filateli- razpolago v enem ali več od naštetih štirih kriterijev. Pomembno je torej, da njeno že od leta 1951, zato so mi neka- stičnega kluba Koper«. Na občnem pregledamo eksponat večkrat, potem ko smo že menili, da je dovršen, da se teri dogodki še toliko bolj znani. Zapi- zboru je bilo prisotnih devet od enajstih prepričamo, da je naš osebni doprinos res dosegel maksimum. sal sem utrinke, zame zanimive, tudi prijavljenih članov. Dva sta bila službe- Priporočljivo je tudi, da pokažemo naš končni izdelek (latelističnemu) nepovezane ter zbrane iz dokumentov, no zadržana. Ustanovitelji kluba so bili: prijatelju ali pa akreditiranemu sodniku. Ta nam lahko velikokrat da dober nasvet ali poročil, zapisnikov in arhivskega - Olaf Bizjak – Koper popravi manjše jezikovne ali tipkovne napake, ki smo jih sami prezrli. Vsi se namreč gradiva. - Sergio Busdon – Izola preveč navadimo na naše stvaritve in pogosto vidimo le tisto, kar vemo, da bi tam Pobuda in ustanovitev kluba - Bruno Colledani – Koper moralo biti, ne pa tistega, kar je v resnici tam. Po ustanovitvi Svobodnega trža- - Pino Coslovich – Koper Uspešno pripravo eksponata voščim vsem, posebno tistim, ki se boste prvič škega ozemlja ter njegove delitve na - Janko Fili – Koper lotili tega dela. Verjamem, da vam bo dal še mnogo zadoščenj. dve coni, cono A pod zavezniško - Livio Garau – Koper Peter Suhadolc vojaško upravo (angl. Allied Military - Zdenko Gostiša – Piran Govern-ment – Free Territory of Trieste - Franc Klemenc – Koper ali s kratico AMG – FTT) in cono B pod - Franc Kobal – Koper vojaško upravo Jugoslovanske /naro- - Viktor Pirc – Koper dne/ armade (nekoč uradno Vojna upra- - Nazario Pobega – Koper 70 71 Vsi so s 17. 12. 1948 postali člani Začasni sedež kluba je bil v kavarni kluba. Malusa v Čevljarski ulici. Udeleženci ustanovitvenega Prvi sestanek je bil sklican 29. 12. občnega zbora so sprejeli pravila kluba, 1948 v gostilni Rampin, na njem pa so pripravljena po vzorcu pravil Filateli- sklenili: stičnega društva Ljubljana z vsemi po- - izdelati klubski žig (slika 1) trebnimi popravki in dopolnili. Izvolili - poiskati prostor za sedež kluba so tudi prvi odbor kluba. Za predse- - izdelati članske izkaznice Slika 2 dnika je bil imenovan Janko Fili. Dolo- - tiskati ovojnice in dopisni papir z danes. Ker je bila ponudba za lu združil z bujskim. Krožki so čili so višino vpisnine in članarine, ki je glavo kluba (slika 2) izdelavo žiga iz Trsta previsoka (1000 prejemali znamke od matičnega kluba za leto 1949 znašala 100 + 200 jugo lir. - nabaviti blagajniške knjige metro lir), je bil ta naročen v Učiteljski in mu odvajali 50 % članarine. Vsi prisotni so zneske takoj vplačali - odpreti račun pri Istrski banki Koper tiskarni v Ljubljani. Ovojnice in Dva člena pravil sta se kmalu blagajniku Nazariju Pobegi. Tajnik Razdelili so prve znamke cone B dopisni papir z glavo je brezplačno spremenila. Eno spremembo je želel kluba Franc Kobal je prevzel nalogo, da STO, vsakemu članu osem serij tripti- natisnila tiskarna Pecchiari v Kopru. klub: »Klub deluje na celotnem ozem- pravila kluba dostavi ustreznemu orga- hov »1. maj 1948« in deset serij Časopisa Primorski dnevnik iz lju cone B (prej: v okviru OLO nu v potrditev. Okrajni ljudski odbor »Gospodarske razstave 1948«, ki so jih Trsta in Slovenski Jadran iz Kopra sta o Koper).« Drugo spremembo je predla- Koper je 31. 12. 1948 pod številko plačali po nominalni vrednosti z 10 % ustanovitvi objavila daljši članek. Tudi gal Inšpektorat z PTT: »Člani kluba so 4435/2-48 izdal odločbo o odobritvi pribitkom, verjetno v korist kluba. odbor je z ustanovitvijo kluba seznanil lahko samo prebivalci cone B STO pravil in delovanja FK Koper z dnem Dr. Hlavaty, okrožni zdravstveni Filatelistično društvo Ljubljana, s kate- (prej: lahko tudi državljani FLRJ – ustanovitve 17. 12. 1948. referent in slikar, je izdelal dva osnutka rim so imeli prve stike, in Filatelistično Federativne ljudske republike Jugosla- Odbor je želel čim prej doseči žiga. Izbran je bil osnutek v obliki zvezo Hrvaške. Naročil je mesečno vije – in iz inozemstva; slednji so bili cilje, sprejete na ustanovnem zboru pravokotne vertikalne znamke. Pred- revijo Filatelija iz Zagreba in prosil, da lahko le dopisni člani).« kluba. Ker še niso imeli lastnega stavljal je tržaško helebardo, dvojezični v njej objavijo vest o ustanovitvi Filate- Pripravljani odbor za ustanovi- prostora, so se sestajali v že omenjeni napis kluba, levo zgoraj dvojezični žig lističnega kluba Koper. Temu je sledil tev Filatelistične zveze Slovenije je gostilni in kasneje v pisarni OLO, v in v sredini datum ustanovitve. Z manj- val zanimanja in prošenj za znamke povabil FK Koper na ustanovni občni pisarni Orient tabaka in v klubu VUJA. šimi korekcijami se ta žig uporablja še STO in članstvo v koprskem klubu. zbor, ki je potekal 24. 7. 1949 v Na podlagi klubskih pravil je bil Ljubljani. Na vabilu sta bila podpisana v Piranu, 9. 2. 1949, ustanovljen Filate- Pavle Anderlič in Ferdo Kobal. Kot listični krožek. Za predsednika je bil delegati FK Koper so se ga udeležili izvoljen Zdenko Gostiša, za tajnika pa Janko Fili, Darko Gregorič in Zmago Alojz Prinčič. V krožek je bilo vklju- Pirc. Tako je postal FK Koper soustano- čenih 19 članov. Sledili sta še ustano- vitelj FZS. vitvi krožka v Izoli in Bujah. Kratek čas Delovanje kluba in članstvo je deloval krožek v Umagu, a se je kma- V zapisniku iz aprila 1949 je Slika 1 72 73 Vsi so s 17. 12. 1948 postali člani Začasni sedež kluba je bil v kavarni kluba. Malusa v Čevljarski ulici. Udeleženci ustanovitvenega Prvi sestanek je bil sklican 29. 12. občnega zbora so sprejeli pravila kluba, 1948 v gostilni Rampin, na njem pa so pripravljena po vzorcu pravil Filateli- sklenili: stičnega društva Ljubljana z vsemi po- - izdelati klubski žig (slika 1) trebnimi popravki in dopolnili. Izvolili - poiskati prostor za sedež kluba so tudi prvi odbor kluba. Za predse- - izdelati članske izkaznice Slika 2 dnika je bil imenovan Janko Fili. Dolo- - tiskati ovojnice in dopisni papir z danes. Ker je bila ponudba za lu združil z bujskim. Krožki so čili so višino vpisnine in članarine, ki je glavo kluba (slika 2) izdelavo žiga iz Trsta previsoka (1000 prejemali znamke od matičnega kluba za leto 1949 znašala 100 + 200 jugo lir. - nabaviti blagajniške knjige metro lir), je bil ta naročen v Učiteljski in mu odvajali 50 % članarine. Vsi prisotni so zneske takoj vplačali - odpreti račun pri Istrski banki Koper tiskarni v Ljubljani. Ovojnice in Dva člena pravil sta se kmalu blagajniku Nazariju Pobegi. Tajnik Razdelili so prve znamke cone B dopisni papir z glavo je brezplačno spremenila. Eno spremembo je želel kluba Franc Kobal je prevzel nalogo, da STO, vsakemu članu osem serij tripti- natisnila tiskarna Pecchiari v Kopru. klub: »Klub deluje na celotnem ozem- pravila kluba dostavi ustreznemu orga- hov »1. maj 1948« in deset serij Časopisa Primorski dnevnik iz lju cone B (prej: v okviru OLO nu v potrditev. Okrajni ljudski odbor »Gospodarske razstave 1948«, ki so jih Trsta in Slovenski Jadran iz Kopra sta o Koper).« Drugo spremembo je predla- Koper je 31. 12. 1948 pod številko plačali po nominalni vrednosti z 10 % ustanovitvi objavila daljši članek. Tudi gal Inšpektorat z PTT: »Člani kluba so 4435/2-48 izdal odločbo o odobritvi pribitkom, verjetno v korist kluba. odbor je z ustanovitvijo kluba seznanil lahko samo prebivalci cone B STO pravil in delovanja FK Koper z dnem Dr. Hlavaty, okrožni zdravstveni Filatelistično društvo Ljubljana, s kate- (prej: lahko tudi državljani FLRJ – ustanovitve 17. 12. 1948. referent in slikar, je izdelal dva osnutka rim so imeli prve stike, in Filatelistično Federativne ljudske republike Jugosla- Odbor je želel čim prej doseči žiga. Izbran je bil osnutek v obliki zvezo Hrvaške. Naročil je mesečno vije – in iz inozemstva; slednji so bili cilje, sprejete na ustanovnem zboru pravokotne vertikalne znamke. Pred- revijo Filatelija iz Zagreba in prosil, da lahko le dopisni člani).« kluba. Ker še niso imeli lastnega stavljal je tržaško helebardo, dvojezični v njej objavijo vest o ustanovitvi Filate- Pripravljani odbor za ustanovi- prostora, so se sestajali v že omenjeni napis kluba, levo zgoraj dvojezični žig lističnega kluba Koper. Temu je sledil tev Filatelistične zveze Slovenije je gostilni in kasneje v pisarni OLO, v in v sredini datum ustanovitve. Z manj- val zanimanja in prošenj za znamke povabil FK Koper na ustanovni občni pisarni Orient tabaka in v klubu VUJA. šimi korekcijami se ta žig uporablja še STO in članstvo v koprskem klubu. zbor, ki je potekal 24. 7. 1949 v Na podlagi klubskih pravil je bil Ljubljani. Na vabilu sta bila podpisana v Piranu, 9. 2. 1949, ustanovljen Filate- Pavle Anderlič in Ferdo Kobal. Kot listični krožek. Za predsednika je bil delegati FK Koper so se ga udeležili izvoljen Zdenko Gostiša, za tajnika pa Janko Fili, Darko Gregorič in Zmago Alojz Prinčič. V krožek je bilo vklju- Pirc. Tako je postal FK Koper soustano- čenih 19 članov. Sledili sta še ustano- vitelj FZS. vitvi krožka v Izoli in Bujah. Kratek čas Delovanje kluba in članstvo je deloval krožek v Umagu, a se je kma- V zapisniku iz aprila 1949 je Slika 1 72 73 zapisno: »Vilhar Srečko je našel na Kot zanimivost naj navedem, da nekem podstrešju v Piranu večje število je bil Filatelistični klub Koper od okto- ovojnic in znamk iz leta 1918/19. bra 1949 pooblaščen, da opravlja distri- Znamke je daroval klubu s pripombo, bucijo znamk vsem latelističnim zve- da se en komplet pokloni polkovniku zam v FLRJ. Ker se je število članov v Mirku Lenacu, komandantu VUJE. podružnicah FZS povečalo že na 2000, Ostalo naj se proda članom, izkupiček se je v klubu kopičilo bančno, admini- pa vnese v fond kluba.« To je bil vzrok, strativo in nančno-knjigovodsko delo. da so predlagali komandanta VUJE za Klub si je s tem nančno opomogel, saj Slika 3 častnega člana kluba. To se jim je mu je ostajal manjši odstotek od proda- Metro lira lažje razlikovali, se je običajno napisa- kasneje obrestovalo, kar je razvidno iz nih znamk, ki je bil namenjen za redno Tako imenovane »metro lire« so lo J (jugo) pred vsoto za napo valuto v ohranjenih dopisov. Ko je na primer poslovanje. večkrat omenjene v arhivskem gradivu. napi coni in črko M (military) za valuto Inšpektorat za PTT (Pošta – telegraf – Jugoslovanskih znamk klub ni To so bile angloameriške okupacijske cone A. Črka M je bila kot nalašč telefon) hotel zmanjšati količino prejemal. Ministrstvo za pošto iz Beo- lire (ALLIED MILITARY CUREN- uporabna za naziv »metro lire«, čeprav znamk, so o tem seznanili komandanta, grada je pismeno pojasnilo, da velja CY), ki so se od leta 1945 uporabljale so bile tam v uporabi samo italijanske on pa je želji kluba ugodil. prepoved pošiljanja znamk v cono B – kot denar v Italiji in v coni A (AMG – lire. Jugo lira je bila v veljavi do sredine Do ustanovitve FZS je klub poši- tako kot velja za tujino, velja tudi za VG), tj. zahodno od Morganove črte. leta 1949, ko jo je zamenjal dinar. ljal znamke na Slovensko latelistično območje STO, saj je bila tam v veljavi Bankovci so bili tiskani v rolah in so jih Aktivnost kluba društvo in Filatelistično društvo Ljub- druga valuta. Da je ozemlje veljalo kot rezali s škarjami »na metre«; od tu Na občnem zboru, ki je potekal v ljana. Septembra 1949 je FZS poslala inozemstvo, dokazuje carinska dekla- vzdevek »metro«. obnovljenem gledališču Ristori, so inšpektoratu za PTT in FKK seznam racija za dobavo katalogov iz lateli- Ob uvedbi STO so v coni B ostal predsednik, tajnik in blagajnik presta- podružnic oz. članic FZS. Teh je bilo 22 stične trgovine v Ljubljani. v veljavi še »jugo lire«. Da bi se valuti vili svoja poročila. Nekateri deli teh (Celje, Guštanj /Ravne na Koroškem, V prvem letu delovanja se je Domžale, Nova Gorica, Idrija, Jeseni- število članov povečalo z 11 na 70. V ce, Kranj, Ljubljana I, II in III, Maribor, tem obdobju je bil na lastno željo Tolmin, Trbovlje, Tržič, Murska Sobo- sprejet kot dopisni član znani slovenski ta, Slovenska Bistrica, Ptuj, Brežice, latelist dr. Franc Marušič. Rad se ga Šoštanj, Novo mesto, Postojna in Lju- spominjam kot partizanskega zdravni- tomer) s 1700 člani. FZS je zaprosila ka, saj sva bila nekaj časa skupaj v četi. inšpektorat, da odobri 8500 serij vsake Danes nosi njegovo ime latelistično izdaje STT – VUJA, kar je pomenilo društvo v Novi Gorici. pet serij za vsakega člana. Za FZS sta Član kluba je lahko postal vsak, podpisala seznam upravičencev pred- ki je izpolnil pristopno izjavo, dokazal, Slika 4 sednik Ferdo Kobal in predsednik da je latelist, in imel podpis dveh nadzornega odbora Martin Špindler. garantov. 74 75 zapisno: »Vilhar Srečko je našel na Kot zanimivost naj navedem, da nekem podstrešju v Piranu večje število je bil Filatelistični klub Koper od okto- ovojnic in znamk iz leta 1918/19. bra 1949 pooblaščen, da opravlja distri- Znamke je daroval klubu s pripombo, bucijo znamk vsem latelističnim zve- da se en komplet pokloni polkovniku zam v FLRJ. Ker se je število članov v Mirku Lenacu, komandantu VUJE. podružnicah FZS povečalo že na 2000, Ostalo naj se proda članom, izkupiček se je v klubu kopičilo bančno, admini- pa vnese v fond kluba.« To je bil vzrok, strativo in nančno-knjigovodsko delo. da so predlagali komandanta VUJE za Klub si je s tem nančno opomogel, saj Slika 3 častnega člana kluba. To se jim je mu je ostajal manjši odstotek od proda- Metro lira lažje razlikovali, se je običajno napisa- kasneje obrestovalo, kar je razvidno iz nih znamk, ki je bil namenjen za redno Tako imenovane »metro lire« so lo J (jugo) pred vsoto za napo valuto v ohranjenih dopisov. Ko je na primer poslovanje. večkrat omenjene v arhivskem gradivu. napi coni in črko M (military) za valuto Inšpektorat za PTT (Pošta – telegraf – Jugoslovanskih znamk klub ni To so bile angloameriške okupacijske cone A. Črka M je bila kot nalašč telefon) hotel zmanjšati količino prejemal. Ministrstvo za pošto iz Beo- lire (ALLIED MILITARY CUREN- uporabna za naziv »metro lire«, čeprav znamk, so o tem seznanili komandanta, grada je pismeno pojasnilo, da velja CY), ki so se od leta 1945 uporabljale so bile tam v uporabi samo italijanske on pa je želji kluba ugodil. prepoved pošiljanja znamk v cono B – kot denar v Italiji in v coni A (AMG – lire. Jugo lira je bila v veljavi do sredine Do ustanovitve FZS je klub poši- tako kot velja za tujino, velja tudi za VG), tj. zahodno od Morganove črte. leta 1949, ko jo je zamenjal dinar. ljal znamke na Slovensko latelistično območje STO, saj je bila tam v veljavi Bankovci so bili tiskani v rolah in so jih Aktivnost kluba društvo in Filatelistično društvo Ljub- druga valuta. Da je ozemlje veljalo kot rezali s škarjami »na metre«; od tu Na občnem zboru, ki je potekal v ljana. Septembra 1949 je FZS poslala inozemstvo, dokazuje carinska dekla- vzdevek »metro«. obnovljenem gledališču Ristori, so inšpektoratu za PTT in FKK seznam racija za dobavo katalogov iz lateli- Ob uvedbi STO so v coni B ostal predsednik, tajnik in blagajnik presta- podružnic oz. članic FZS. Teh je bilo 22 stične trgovine v Ljubljani. v veljavi še »jugo lire«. Da bi se valuti vili svoja poročila. Nekateri deli teh (Celje, Guštanj /Ravne na Koroškem, V prvem letu delovanja se je Domžale, Nova Gorica, Idrija, Jeseni- število članov povečalo z 11 na 70. V ce, Kranj, Ljubljana I, II in III, Maribor, tem obdobju je bil na lastno željo Tolmin, Trbovlje, Tržič, Murska Sobo- sprejet kot dopisni član znani slovenski ta, Slovenska Bistrica, Ptuj, Brežice, latelist dr. Franc Marušič. Rad se ga Šoštanj, Novo mesto, Postojna in Lju- spominjam kot partizanskega zdravni- tomer) s 1700 člani. FZS je zaprosila ka, saj sva bila nekaj časa skupaj v četi. inšpektorat, da odobri 8500 serij vsake Danes nosi njegovo ime latelistično izdaje STT – VUJA, kar je pomenilo društvo v Novi Gorici. pet serij za vsakega člana. Za FZS sta Član kluba je lahko postal vsak, podpisala seznam upravičencev pred- ki je izpolnil pristopno izjavo, dokazal, Slika 4 sednik Ferdo Kobal in predsednik da je latelist, in imel podpis dveh nadzornega odbora Martin Špindler. garantov. 74 75 je FZS priredila januarja 1950 v nam še niste dodelili klubskega Ljubljani. V vabilu so tudi prosili, naj prostora. Posedujemo le nekaj revij in FK Koper sporoči, koliko sob je zbirko znamk STT – VUJA«. potrebno rezervirati. Predsednik Janko Na občnem zboru februarja leta Fili je odgovoril: »Z veseljem spre- 1951, ki je potekal v menzi št. 1 (danes jemamo vabilo. Sobe ne rezervirati, kot je tam Mladinski kulturni center), je inozemci imamo vedno sobe na bilo izvoljeno skoraj isto vodstvo. razpolago v hotelu Slon«. Nova sta bila le tajnika Janko Makaro- Februarja 1950 sta časopisa Pri- vič in Stojan Cink. Moje zanimanje je Slika5 morski dnevnik in La nostra lotta obja- vzbudil tisti del predsednikovega poro- vila obširne članke o razvoju latelije čila, kjer je navedeno mnenje prosve- na območju cone B. tnih delavcev, da imajo prav dijaki in Zaradi manjših naklad je pošta študenti latelisti najboljše učne uspe- poročil so se mi zdeli zanimivi, saj 31. 5. – 40, 2. 9. – 65, 31. 12. – 70 delila klubu manjšo količino, predvsem he. Dr. Juriševič je bil zadolžen, da nudijo podatke o dejavnostih, zato sem članov.« tako imenovanih »ključnih znamk«. sodeluje z odborom za izgradnjo kul- jih izpisal: - Blagajnik: »[B]ilanca je poka- Prva taka znamka je bila ob 100-letnici turnega doma. Tam jim je bil obljubljen - Predsednik: »[D]a se je klub zala, da smo v letu 1949 obrnili 968.908 železnice. Zato je bilo poslano FZS sedež kluba. V nančnem poročilu je uveljavil, dokazuje tudi vabilo inšpek- din. V istrski banki je saldo v naše samo 2000 serij znamk, 1000 zobčanih bil prikazan čisti dobiček 42.629 din. torata za PTT, ki nas poziva k sodelo- dobro 10.652 din …«. znamk in prav toliko nazobčanih blo- Število članov se je povečalo na 130. vanju, dajanju pripomb in iskanju Leta 1950 je bil izvoljen nov kov. Vsak član v Sloveniji je prejel eno Vpisnina je znašala 50 in članarina 120 tehničnih rešitev pri izdaji novih znamk odbor. Za predsednika je bil ponovno serijo znamk in en blok. Le v koprskem din. za STO … Sodelovali smo z nekaj izvoljen Janko Fili, za podpredsednika klubu so člani prejeli eno serijo in oba Po končanem občnem zboru je eksponati na gospodarski razstavi v Bruno Colledani. V odbor so bili izvo- bloka. bil organiziran že tradicionalni sreče- Semedeli, ki so bili deležni velike ljeni še: I. tajnik Stanko Rudež, II. Odbor za gospodarsko razstavo lov. Vsi dobitki so bili latelistični pozornosti …«. tajnik Stana Ban, blagajnik Vili je prosil klub, da bi tudi to leto material. V letu 1951 je pripravila - Tajnik: »[V] letu 1949 je bilo Kancler in ekonom Darko Gregorič. razstavljali latelistične eksponate. Filatelistična zveza Hrvaške tombolo, dvajset sestankov. Predlagam, da se Predsednik nadzornega odbora je bil dr. Odločeno je bilo, da se razstavi zbirka FZS pa loterijo (slika 6). Dobitki so bili poveča latelistična propaganda za do- Fran Juriševič. Istra – Slovensko primorje in VUJA – predvsem znamke SIT – VUJA, kar sego najmanj 100 članov … Prejeli smo Ko sem prijel v roke prošnjo STT z ovojnicami. dokazuje veliko zanimanje latelistov 145 dopisov… Uradne ure kluba so FZS, da naj bi klub nabavil 800 litrov Pri proučevanju gradiva se mi je za izdaje cone B. vsak petek od 18. do 19. ure v kavarni vina in en zaboj bučk, sem nekaj časa zdelo zanimivo tudi to, da je mestni LO Filatelistični krožek iz Izole je Malusa v Čevljarski ulici, kjer dežura razmišljal, v kakšno »tematsko« zbirko (ljudski odbor) zahteval, naj klub leta 1951 protestiral, ker je Inšpektorat po en član odbora … Klub še nima to sodi. Rešitev sem nato našel v ohra- popiše vse nepremičnine in premični- za PTT zmanjšal število ključnih lastnega prostora … Ob ustanovitvi je njenem vabilu. Vino in bučke so potre- ne. Klub je na zahtevo odgovoril: znamk na le eno serijo na člana. bilo 11 članov, 31. 1. – 26, 26. 2. – 30, bovali za družabni večer s plesom, ki ga »Nimamo ne prvega ne drugega, ker Zahtevali so vsaj pet serij na člana, sicer 76 77 je FZS priredila januarja 1950 v nam še niste dodelili klubskega Ljubljani. V vabilu so tudi prosili, naj prostora. Posedujemo le nekaj revij in FK Koper sporoči, koliko sob je zbirko znamk STT – VUJA«. potrebno rezervirati. Predsednik Janko Na občnem zboru februarja leta Fili je odgovoril: »Z veseljem spre- 1951, ki je potekal v menzi št. 1 (danes jemamo vabilo. Sobe ne rezervirati, kot je tam Mladinski kulturni center), je inozemci imamo vedno sobe na bilo izvoljeno skoraj isto vodstvo. razpolago v hotelu Slon«. Nova sta bila le tajnika Janko Makaro- Februarja 1950 sta časopisa Pri- vič in Stojan Cink. Moje zanimanje je Slika5 morski dnevnik in La nostra lotta obja- vzbudil tisti del predsednikovega poro- vila obširne članke o razvoju latelije čila, kjer je navedeno mnenje prosve- na območju cone B. tnih delavcev, da imajo prav dijaki in Zaradi manjših naklad je pošta študenti latelisti najboljše učne uspe- poročil so se mi zdeli zanimivi, saj 31. 5. – 40, 2. 9. – 65, 31. 12. – 70 delila klubu manjšo količino, predvsem he. Dr. Juriševič je bil zadolžen, da nudijo podatke o dejavnostih, zato sem članov.« tako imenovanih »ključnih znamk«. sodeluje z odborom za izgradnjo kul- jih izpisal: - Blagajnik: »[B]ilanca je poka- Prva taka znamka je bila ob 100-letnici turnega doma. Tam jim je bil obljubljen - Predsednik: »[D]a se je klub zala, da smo v letu 1949 obrnili 968.908 železnice. Zato je bilo poslano FZS sedež kluba. V nančnem poročilu je uveljavil, dokazuje tudi vabilo inšpek- din. V istrski banki je saldo v naše samo 2000 serij znamk, 1000 zobčanih bil prikazan čisti dobiček 42.629 din. torata za PTT, ki nas poziva k sodelo- dobro 10.652 din …«. znamk in prav toliko nazobčanih blo- Število članov se je povečalo na 130. vanju, dajanju pripomb in iskanju Leta 1950 je bil izvoljen nov kov. Vsak član v Sloveniji je prejel eno Vpisnina je znašala 50 in članarina 120 tehničnih rešitev pri izdaji novih znamk odbor. Za predsednika je bil ponovno serijo znamk in en blok. Le v koprskem din. za STO … Sodelovali smo z nekaj izvoljen Janko Fili, za podpredsednika klubu so člani prejeli eno serijo in oba Po končanem občnem zboru je eksponati na gospodarski razstavi v Bruno Colledani. V odbor so bili izvo- bloka. bil organiziran že tradicionalni sreče- Semedeli, ki so bili deležni velike ljeni še: I. tajnik Stanko Rudež, II. Odbor za gospodarsko razstavo lov. Vsi dobitki so bili latelistični pozornosti …«. tajnik Stana Ban, blagajnik Vili je prosil klub, da bi tudi to leto material. V letu 1951 je pripravila - Tajnik: »[V] letu 1949 je bilo Kancler in ekonom Darko Gregorič. razstavljali latelistične eksponate. Filatelistična zveza Hrvaške tombolo, dvajset sestankov. Predlagam, da se Predsednik nadzornega odbora je bil dr. Odločeno je bilo, da se razstavi zbirka FZS pa loterijo (slika 6). Dobitki so bili poveča latelistična propaganda za do- Fran Juriševič. Istra – Slovensko primorje in VUJA – predvsem znamke SIT – VUJA, kar sego najmanj 100 članov … Prejeli smo Ko sem prijel v roke prošnjo STT z ovojnicami. dokazuje veliko zanimanje latelistov 145 dopisov… Uradne ure kluba so FZS, da naj bi klub nabavil 800 litrov Pri proučevanju gradiva se mi je za izdaje cone B. vsak petek od 18. do 19. ure v kavarni vina in en zaboj bučk, sem nekaj časa zdelo zanimivo tudi to, da je mestni LO Filatelistični krožek iz Izole je Malusa v Čevljarski ulici, kjer dežura razmišljal, v kakšno »tematsko« zbirko (ljudski odbor) zahteval, naj klub leta 1951 protestiral, ker je Inšpektorat po en član odbora … Klub še nima to sodi. Rešitev sem nato našel v ohra- popiše vse nepremičnine in premični- za PTT zmanjšal število ključnih lastnega prostora … Ob ustanovitvi je njenem vabilu. Vino in bučke so potre- ne. Klub je na zahtevo odgovoril: znamk na le eno serijo na člana. bilo 11 članov, 31. 1. – 26, 26. 2. – 30, bovali za družabni večer s plesom, ki ga »Nimamo ne prvega ne drugega, ker Zahtevali so vsaj pet serij na člana, sicer 76 77 bila z jugoslovansko znamko Primoža Danilo Memon. Članarina je znašala da se prav za to razstavo izda posebna Trubarja in s pretiskom VUJA – STT. 264 din; od te je FZS prejela 120 din, znamka za 15 din in blok za 50 din. Njen osnutek je izdelal akademski FZJ 24 din, klubu pa je ostalo 120 din. Bloki naj bi se prodajali na razstavi kot slikar Božidar Jakac, izdana pa je bila 4. V tem letu se je število članov povečalo vstopnina s pribitkom 35 din v korist 11. 1951 ob 400-letnici slovenske na 154. Odbor je odobril tudi pomoč kluba. Ustrezno količino bi odstopili knjige. Druga ovojnica z znamko Tolminski ob snežni ujmi v znesku pošti za njene potrebe. Predlog je bil Marka Maruliča je bila izdana za 10.000 din. sprejet. Ponovno se je pokazalo, kako Festival hrvaške kulture v Istri. Obe 27. 4. 1952 je odbor sklenil, da koristno je imeti častne člane na visokih ovojnici sta izšli v nakladi 6000 bodo jeseni pripravili individualno la- položajih. Pravilnik za razstavne zbirke izvodov. Predračun za njuno realizacijo telistično razstavo. Pomoč je obljubila je določal, katere eksponate se lahko je znašal 325.000 din, a ker na klub- tudi FZS. Kolikšne aktivnosti je imel razstavlja. Poleg znamk, ovojnic in skem računu ni bilo dovolj denarja, je klub v tem letu, dokazuje že podatek, da ostalih latelističnih zbirk je predvi- klub zaprosil Istrsko banko Koper, d. je bilo izdanih osem ovitkov PRVI deval tudi razstavljanje predmetov, ki d., da mu dovoli prekoračitev na računu DAN. Za šest ovitkov je pripravil so zgodovinsko zanimivi za razvoj za 100.000 din. Z jamstvom predse- osnutke član kluba Bruno Colledani, pošte na Slovenskem, latelistične dnika in tajnika kluba je banka prošnjo dva pa sta bila jugoslovanska s preti- literature in latelističnega pribora. odobrila. S Slovensko-hrvaško prosve- skom. Naklada za ovojnico OTROŠKI Določal je tudi način ocenjevanja in tno zvezo je bil sklenjen sporazum, da TEDEN je imela 3000 izvodov. nagrajevanja. Slika 6 prejmejo od prodaje po 120.000 din za Prva latelistična razstava v Kopru V razstaviščni prostor v mali bi bil krožek ukinjen. FK Koper je vsako izmed obeh izdaj ovojnic. Osta- Janko Fili, predsednik od usta- gledališki dvorani so postavili 70 vitrin njihov protest podprl, z dopisom sezna- nek od predvidenega prihodka od novitve in odtlej nesporno gonilna sila, velikosti 157 x 67 cm, ki jih je za plačilo nil komandanta VUJE in Inšpektorat za prodaje v znesku 70.000 din je ostal je bil sredi leta premeščen na (drugo) (izposojevalnino) posodila FZS. Štirje PTT in tako sta bili odobreni dve seriji klubu. Po sklepu odbora so ga shranili delovno mesto izven STO in ni mogel člani FZS so nudili pomoč pri pripravi na člana. za kritje stroškov predvidene lateli- več opravljati funkcije predsednika. razstave. V breme kluba so bili potni Privlačna se mi je zdela tudi stične razstave v naslednjem letu. Nadomestil ga je ing. Jožko Simončič, stroški, 32 dnevnic in 94 penzionov. prošnja za izvoz latelističnih ekspona- Tretjo ovojnico za teden italijanske že član odbora in odgovoren za Pri Istrski banki je bil odprt tov. Klub je verjetno sodeloval na raz- kulture s tremi znamkami Pier Paola mladino. Imenovan je bil odbor za poseben račun, kjer so bili evidentirani stavi ZEFIS 1951 v Zagrebu, saj je bila Vergeria, ki so bile tiskane samo za razstavo: predsednik Jožko Simončič, vsi prihodki in odhodki v zvezi z maja poslana prošnja odseku za izvo- STO, je izdala skupnost Italijanov iz tehnično oblikovanje Bruno Colledani, razstavo. Finančno knjigovodstvo je zna dovoljenja, da odobri izvoz lateli- Kopra v nakladi 12.000 izvodov. Vse tri blagajnik Stane Čok, knjigovodstvo bilo vodeno posebej. Izvedbo razstave stičnih eksponatov v Zagreb. izdaje so tudi prve uradne ovojnice z Gulič, koren-spondenca Čiro Ibic in so nančno podprli: VUJA, OLO Leto 1951 je pomembno tudi, označbo PRVI DAN STT – VUJA. loterija Dante Crollini. V odbor so bili Koper, OLO Buje, Uprava za PTT ker je klub na predlog uprave Pošte Za leto 1952 je bil na občnem kasneje kooptirani še nekateri drugi Koper, FZS, Julij Beltram, Podjetje Koper v lastni založbi začel izdajati zboru (razen tajnikov) potrjen prejšnji člani. Komandantu VUJE, častnemu Vino, d. d., Tovarna pohištva Stil, d. d., ovojnice PRVI DAN. Prva ovojnica je odbor. I. tajnik je postal Ciril Ibic, II. pa članu kluba, je bil posredovan predlog, Tiskarna Jadran, d. d., Gostinsko podje- 78 79 bila z jugoslovansko znamko Primoža Danilo Memon. Članarina je znašala da se prav za to razstavo izda posebna Trubarja in s pretiskom VUJA – STT. 264 din; od te je FZS prejela 120 din, znamka za 15 din in blok za 50 din. Njen osnutek je izdelal akademski FZJ 24 din, klubu pa je ostalo 120 din. Bloki naj bi se prodajali na razstavi kot slikar Božidar Jakac, izdana pa je bila 4. V tem letu se je število članov povečalo vstopnina s pribitkom 35 din v korist 11. 1951 ob 400-letnici slovenske na 154. Odbor je odobril tudi pomoč kluba. Ustrezno količino bi odstopili knjige. Druga ovojnica z znamko Tolminski ob snežni ujmi v znesku pošti za njene potrebe. Predlog je bil Marka Maruliča je bila izdana za 10.000 din. sprejet. Ponovno se je pokazalo, kako Festival hrvaške kulture v Istri. Obe 27. 4. 1952 je odbor sklenil, da koristno je imeti častne člane na visokih ovojnici sta izšli v nakladi 6000 bodo jeseni pripravili individualno la- položajih. Pravilnik za razstavne zbirke izvodov. Predračun za njuno realizacijo telistično razstavo. Pomoč je obljubila je določal, katere eksponate se lahko je znašal 325.000 din, a ker na klub- tudi FZS. Kolikšne aktivnosti je imel razstavlja. Poleg znamk, ovojnic in skem računu ni bilo dovolj denarja, je klub v tem letu, dokazuje že podatek, da ostalih latelističnih zbirk je predvi- klub zaprosil Istrsko banko Koper, d. je bilo izdanih osem ovitkov PRVI deval tudi razstavljanje predmetov, ki d., da mu dovoli prekoračitev na računu DAN. Za šest ovitkov je pripravil so zgodovinsko zanimivi za razvoj za 100.000 din. Z jamstvom predse- osnutke član kluba Bruno Colledani, pošte na Slovenskem, latelistične dnika in tajnika kluba je banka prošnjo dva pa sta bila jugoslovanska s preti- literature in latelističnega pribora. odobrila. S Slovensko-hrvaško prosve- skom. Naklada za ovojnico OTROŠKI Določal je tudi način ocenjevanja in tno zvezo je bil sklenjen sporazum, da TEDEN je imela 3000 izvodov. nagrajevanja. Slika 6 prejmejo od prodaje po 120.000 din za Prva latelistična razstava v Kopru V razstaviščni prostor v mali bi bil krožek ukinjen. FK Koper je vsako izmed obeh izdaj ovojnic. Osta- Janko Fili, predsednik od usta- gledališki dvorani so postavili 70 vitrin njihov protest podprl, z dopisom sezna- nek od predvidenega prihodka od novitve in odtlej nesporno gonilna sila, velikosti 157 x 67 cm, ki jih je za plačilo nil komandanta VUJE in Inšpektorat za prodaje v znesku 70.000 din je ostal je bil sredi leta premeščen na (drugo) (izposojevalnino) posodila FZS. Štirje PTT in tako sta bili odobreni dve seriji klubu. Po sklepu odbora so ga shranili delovno mesto izven STO in ni mogel člani FZS so nudili pomoč pri pripravi na člana. za kritje stroškov predvidene lateli- več opravljati funkcije predsednika. razstave. V breme kluba so bili potni Privlačna se mi je zdela tudi stične razstave v naslednjem letu. Nadomestil ga je ing. Jožko Simončič, stroški, 32 dnevnic in 94 penzionov. prošnja za izvoz latelističnih ekspona- Tretjo ovojnico za teden italijanske že član odbora in odgovoren za Pri Istrski banki je bil odprt tov. Klub je verjetno sodeloval na raz- kulture s tremi znamkami Pier Paola mladino. Imenovan je bil odbor za poseben račun, kjer so bili evidentirani stavi ZEFIS 1951 v Zagrebu, saj je bila Vergeria, ki so bile tiskane samo za razstavo: predsednik Jožko Simončič, vsi prihodki in odhodki v zvezi z maja poslana prošnja odseku za izvo- STO, je izdala skupnost Italijanov iz tehnično oblikovanje Bruno Colledani, razstavo. Finančno knjigovodstvo je zna dovoljenja, da odobri izvoz lateli- Kopra v nakladi 12.000 izvodov. Vse tri blagajnik Stane Čok, knjigovodstvo bilo vodeno posebej. Izvedbo razstave stičnih eksponatov v Zagreb. izdaje so tudi prve uradne ovojnice z Gulič, koren-spondenca Čiro Ibic in so nančno podprli: VUJA, OLO Leto 1951 je pomembno tudi, označbo PRVI DAN STT – VUJA. loterija Dante Crollini. V odbor so bili Koper, OLO Buje, Uprava za PTT ker je klub na predlog uprave Pošte Za leto 1952 je bil na občnem kasneje kooptirani še nekateri drugi Koper, FZS, Julij Beltram, Podjetje Koper v lastni založbi začel izdajati zboru (razen tajnikov) potrjen prejšnji člani. Komandantu VUJE, častnemu Vino, d. d., Tovarna pohištva Stil, d. d., ovojnice PRVI DAN. Prva ovojnica je odbor. I. tajnik je postal Ciril Ibic, II. pa članu kluba, je bil posredovan predlog, Tiskarna Jadran, d. d., Gostinsko podje- 78 79 tje Triglav, d. d., in Podjetje Radiofo- (v slabi slovenščini): »Naše podjetje je bile dobitne. Prodajali so jih v Kopru, nem marca 1953, je prikazan prihodek nija, d. d. Na prošnjo kluba je Direkcija pripravljeno priznati 50 % popust ob pošiljale pa so se (na njihovo zahtevo) v znesku 910.000 din, odhodek v jugoslovanskih železnic odobrila (v II. priliki latelistične razstave pod pogo- tudi latelističnim društvom v FLRJ. znesku 34.220 din in čisti dohodek in III. razredu) 50 % popust za obisko- jem, da se gori omenjeni klub obveže Varovanje je bilo izvirno – 567.800 din, od katerega je bilo valce razstave od 27. 11. do 9. 12. 1952. pismeno za tozadevno refundacijo. podnevi sta dežurala dva člana kluba, 500.000 din podarjenih telovadnemu Ministrstvo za pomorstvo je odobrilo Med razstavo je bila organizirana ponoči pa sta dva spala kar v prostoru. društvu Partizan v Kopru za gradnjo enak popust na Jadranski linijski latelistična loterija. Vrednost vseh Od 23 razstavljavcev so nekateri raz- športnega doma. Kolikšna je bila plovbi. Zanimiv je bil odgovor avto- dobitkov je znašala 212.000 din. stavljali večje število zbirk. Med njimi vrednost zneska, je razvidno iz busnega podjetja Adria, d. d., iz Kopra Tiskanih je bilo 4000 srečk in vse so sta bila akademski slikar Božidar Jakac primerjave s povprečno mesečno plačo, z zbirko Osnutki znamk od OF 1943 do ki je bila takrat približno 10.000 din. 1. 5. 1951 STT – VUJA in dr. Franc Za leto 1953 obstaja precej arhi- Marušič z eksponati Borba Primorske vskega gradiva. Iz zapisnika seje za svobodo. Ocenjevalno žirijo so se- odbora z dne 4. 2. 1953 je razvidno, da stavljali: predsednik Jožko Simončič, je bil sprejet sklep, da se občni zbor člana Ciril Ibic in Silvo Kočevar, skliče 15. 2. 1953, in sporočilo podjetja Brigita Košuta za Upravo PTT in PTT, da ima klub v dobrem 130.822 Marjan Štebih za FZS. Ocenjevanje je v din, ki so ostali od prodaje razstavnih celoti potekalo strogo po pravilniku. blokov. Občni zbor je bil v kmečkem Komisija je dodelila 8 zlatih, 4 pozla- domu (prej menza št. 1). Žal o njem ni čene, 16 srebrnih in 11 bronastih odličij zapisnika, obstajata le dve poročili. ter 5 pohval. V prvem dokaj obširnem poro- Slika 7 Slikar Božidar Jakac je za kopr- čilu je predsednik Jožko Simončič ski klub pripravil osnutek ovitka z največ pozornosti posvetil latelistični znanim starim koprskim vodnjakom. razstavi. Med drugim je opozoril, da je Te ovojnice so bile prvič uporabljene ob prostovoljnih delovnih akcijah za prav ob tej priložnosti. Izdani sta bili klub izmed vseh 154 članov aktivnih le dve ovojnici PRVI DAN. Prvo ovojni- 6–8 članov. Povedal je, da je na gimna- co z znamko nominalne vrednosti 15 zijah v Portorožu, Piranu, Izoli in din in drugo z blokom 50 din je klub Kopru vključenih v latelistične krož- prodajal po 60 oz. 145 din. Za obisk ke 80 mladincev. Nekateri med njimi so razstave je bilo prodanih 1900 vstopnic člani kluba in jim je potrebno zagotoviti (blok in vstopnina) po 85 din. 400 redno prejemanje znamk. Poročal je, da mladincev si je ogledalo lme o je bil s pomočjo FK Koper ustanovljen izdelavi znamk. tudi latelistični krožek v Umagu, ki je Slika 8 V nančnem obračunu, nareje- imel takrat 10 članov, in podal tudi 80 81 tje Triglav, d. d., in Podjetje Radiofo- (v slabi slovenščini): »Naše podjetje je bile dobitne. Prodajali so jih v Kopru, nem marca 1953, je prikazan prihodek nija, d. d. Na prošnjo kluba je Direkcija pripravljeno priznati 50 % popust ob pošiljale pa so se (na njihovo zahtevo) v znesku 910.000 din, odhodek v jugoslovanskih železnic odobrila (v II. priliki latelistične razstave pod pogo- tudi latelističnim društvom v FLRJ. znesku 34.220 din in čisti dohodek in III. razredu) 50 % popust za obisko- jem, da se gori omenjeni klub obveže Varovanje je bilo izvirno – 567.800 din, od katerega je bilo valce razstave od 27. 11. do 9. 12. 1952. pismeno za tozadevno refundacijo. podnevi sta dežurala dva člana kluba, 500.000 din podarjenih telovadnemu Ministrstvo za pomorstvo je odobrilo Med razstavo je bila organizirana ponoči pa sta dva spala kar v prostoru. društvu Partizan v Kopru za gradnjo enak popust na Jadranski linijski latelistična loterija. Vrednost vseh Od 23 razstavljavcev so nekateri raz- športnega doma. Kolikšna je bila plovbi. Zanimiv je bil odgovor avto- dobitkov je znašala 212.000 din. stavljali večje število zbirk. Med njimi vrednost zneska, je razvidno iz busnega podjetja Adria, d. d., iz Kopra Tiskanih je bilo 4000 srečk in vse so sta bila akademski slikar Božidar Jakac primerjave s povprečno mesečno plačo, z zbirko Osnutki znamk od OF 1943 do ki je bila takrat približno 10.000 din. 1. 5. 1951 STT – VUJA in dr. Franc Za leto 1953 obstaja precej arhi- Marušič z eksponati Borba Primorske vskega gradiva. Iz zapisnika seje za svobodo. Ocenjevalno žirijo so se- odbora z dne 4. 2. 1953 je razvidno, da stavljali: predsednik Jožko Simončič, je bil sprejet sklep, da se občni zbor člana Ciril Ibic in Silvo Kočevar, skliče 15. 2. 1953, in sporočilo podjetja Brigita Košuta za Upravo PTT in PTT, da ima klub v dobrem 130.822 Marjan Štebih za FZS. Ocenjevanje je v din, ki so ostali od prodaje razstavnih celoti potekalo strogo po pravilniku. blokov. Občni zbor je bil v kmečkem Komisija je dodelila 8 zlatih, 4 pozla- domu (prej menza št. 1). Žal o njem ni čene, 16 srebrnih in 11 bronastih odličij zapisnika, obstajata le dve poročili. ter 5 pohval. V prvem dokaj obširnem poro- Slika 7 Slikar Božidar Jakac je za kopr- čilu je predsednik Jožko Simončič ski klub pripravil osnutek ovitka z največ pozornosti posvetil latelistični znanim starim koprskim vodnjakom. razstavi. Med drugim je opozoril, da je Te ovojnice so bile prvič uporabljene ob prostovoljnih delovnih akcijah za prav ob tej priložnosti. Izdani sta bili klub izmed vseh 154 članov aktivnih le dve ovojnici PRVI DAN. Prvo ovojni- 6–8 članov. Povedal je, da je na gimna- co z znamko nominalne vrednosti 15 zijah v Portorožu, Piranu, Izoli in din in drugo z blokom 50 din je klub Kopru vključenih v latelistične krož- prodajal po 60 oz. 145 din. Za obisk ke 80 mladincev. Nekateri med njimi so razstave je bilo prodanih 1900 vstopnic člani kluba in jim je potrebno zagotoviti (blok in vstopnina) po 85 din. 400 redno prejemanje znamk. Poročal je, da mladincev si je ogledalo lme o je bil s pomočjo FK Koper ustanovljen izdelavi znamk. tudi latelistični krožek v Umagu, ki je Slika 8 V nančnem obračunu, nareje- imel takrat 10 članov, in podal tudi 80 81 začasno nančno poročilo, saj bilanca Majcen je zaradi slabega zdravstve- vsem zvezam in mnogim društvom v ovojnica cone B STO. še ni bila zaključena. nega stanja prosil za razrešitev dolžno- FLRJ. Zanimiv je seznam latelističnih 28. 2. 1954, šest mesecev po V drugem poročilu, ki ga je sti. Zaradi nujnih novinarskih obvezno- društev, ki ga je FZS poslala Upravi izrednem občnem zboru, je potekal napisal predsednik nadzornega odbora sti pa je za razrešitev zaprosil tudi tajnik PTT Koper, ta pa našemu klubu v zvezi redni občni zbor kluba, in sicer prvič v Stane Majcen, je navedeno, da se sicer Mladen Petrinič. Za novega predsedni- z dobavo znamk. V Sloveniji je bilo 47 prostorih na Verdijevi ulici. V poročilu daje staremu odboru razrešnica pod ka so izvolili Alojza Vilharja, za tajnika društev z 2272 člani. Ta so bila: SFD je predsednik Alojz Vilhar poudaril, da pogojem, da v roku desetih dni predloži pa Iva Markoviča. Na izrednem Ljubljana, FKL Ljubljana, FKT Ljub- zahtevi odbora za dodeljevanje večjega celotno dokumentacijo o poslovanju. občnem zboru so se tudi odločili za ljana, Maribor, Ravne na Koroškem, števila serij znamk članom kluba še Novi odbor je moral navesti nov sistem naslednjo delitev ugotovljenega Idrija, Jesenice, Trbovlje, Murska vedno ni ugodeno. Omenjeno je bilo poslovanja tako z denarjem kakor tudi s dobička: 200.000 din za vrtec, 100.000 Sobota, Ljutomer, Ptuj, Domžale, tudi, da se je pri izdaji pisemskega latelističnim materialom (znamke, din za spomenik padlim v Kopru in Šoštanj, Novo mesto, Rogaška Slatina, ovitka AVNOJ, izdanega 29. 11. 1954, ovojnice), z delom pa bi pričel, ko bi honorarje za izredno in požrtvovalno Škofja Loka, Metlika, Gornja Radgona, vrinil tiskarski škrat. Ko je bilo nekaj bile stvari razčiščene. Za novega delo, predvsem blagajnika. Nadzorni Postojna, Črnomelj, Bled, Vrhnika, ovojnic že odposlanih, se je naknadno predsednika je bil izvoljen Stane odbor (sestavljali so ga Petrič, Slovenske Konjice, Brežice, Zagorje, ugotovilo, da je na nekaterih znamkah Majcen, za tajnika pa Mladen Petrinič. Kravanja, Vilhar) je ugotovil, da je Sevnica, Velenje, Lendava, Ilirska nominalne vrednosti 15 din izpadel 16. 8. 1953 je bil potekal izredni nančno poslovanje skladno s predpisi Bistrica. Radovljica, Ribnica, Krško, običajni pretisk STT – VUJNA. Sode- občni zbor. Iz jedrnatega zapisnika in da je v skladu s pravilnikom tudi Kranj, Slovenj Gradec, Rogatec, lovanje z Upravo PTT Koper in FZS je Alojza Vilharja je razvidno, da si je ostalo poslovanje, vključno z distribu- Kočevje, Prevalje, Koper, Trst in po mnenju Lojzeta Vilharja potekalo v odbor zaman prizadeval za dodeljeva- cijo znamk. Mozirje. Z enakim namenom je poslala dobrih medsebojnih odnosih v oboje- nje treh namesto dveh serij znamk V letu 1953 je klub nadaljeval z seznam društev tudi FZ Srbije, ki je stransko zadovoljstvo in razumevanje. članom kluba. Predlagano je bilo, da se izdajo ovojnic PRVI DAN. Pripravili imela 66 društev s 3294 člani, in FZ Iz zapisnika dr. Frana Juriševiča v Bujah ustanovi latelistični klub, ki so štiri ovojnice z Jakčevim vodnjakom Hrvaške z 42 društvi in 1965 člani. je razvidno, da se je na občnem zboru bi vključeval latelistični krožek iz za znamke: »avtomoto dirke«, »espe- Klub je v tem letu končno dobil svoj razvila živahna razprava, ki je pouda- Umaga. Število članov se je zmanjšalo ranto 15 din«, »Radičevič« in »Rdeči sedež – iz ulice Marconi se je preselil v rila velik posluh in razumevanje kluba na 130, ker je štiridesetim članom križ«. Izdanih je bilo še pet jugoslovan- večji prostor v Verdijevo ulico, kjer za dogajanje v širšem prostoru. Ocenje- zaradi neplačevanja članarine prene- skih ovojnic s pretiskom STT – VUJNA deluje še danes. no je bilo, da je aktivnost krožkov v halo članstvo. Izraženo je bilo nezado- za jugoslovanske znamke: »Nikola V letu 1954 so bile izdane 4 Izoli in Piranu minimalna, omejena le voljstvo, ker se vodstvo TVD Partizan Tesla«, »Združeni narodi«, »Tito«, ovojnice PRVI DAN z znamkami: na razdeljevanje znamk. Izolski krožek ni zahvalilo oziroma ni potrdilo preje- »Okroglica« in »AVNOJ«. »letalska pošta«, »živali«, »srbska je sam predlagal direktno povezavo s ma podarjenih 500.000 din. Zaradi Aktivnost kluba v letu 1953 vstaja« in »letalska pošta za 500 din«. FK Koper. Ker se je z razpustom distribucije znamk in ovojnic za Jugo- potrjujejo tudi številni arhivirani Spominska klubska ovojnica z vodnja- krožkov strinjal tudi poverjenik iz slavijo (prometa je bilo za 2.500.000 dopisi, ki jih je nad 500. Leto 1954 je kom je bila izdana tudi ob uveljavitvi Pirana Zdenko Gostiša, je bil predlog o din) se je razmišljalo o stalni zaposlitvi potekalo v znamenju razprodaje večjih Londonskega sporazuma z napisi ob- ukinitvi obeh krožkov sprejet. FK uslužbenca za opravljanje nančno- zalog ovojnic PRVI DAN iz prejšnjih mejnih naselij, ki so bila takrat priklju- Koper je bil pripravljen denarno administrativnih del. Predsednik Stane izdaj. Njihov odkup je bil ponujen čena k FLRJ. To je bila tudi zadnja pomagati pri izdaji revij Primorski 82 83 začasno nančno poročilo, saj bilanca Majcen je zaradi slabega zdravstve- vsem zvezam in mnogim društvom v ovojnica cone B STO. še ni bila zaključena. nega stanja prosil za razrešitev dolžno- FLRJ. Zanimiv je seznam latelističnih 28. 2. 1954, šest mesecev po V drugem poročilu, ki ga je sti. Zaradi nujnih novinarskih obvezno- društev, ki ga je FZS poslala Upravi izrednem občnem zboru, je potekal napisal predsednik nadzornega odbora sti pa je za razrešitev zaprosil tudi tajnik PTT Koper, ta pa našemu klubu v zvezi redni občni zbor kluba, in sicer prvič v Stane Majcen, je navedeno, da se sicer Mladen Petrinič. Za novega predsedni- z dobavo znamk. V Sloveniji je bilo 47 prostorih na Verdijevi ulici. V poročilu daje staremu odboru razrešnica pod ka so izvolili Alojza Vilharja, za tajnika društev z 2272 člani. Ta so bila: SFD je predsednik Alojz Vilhar poudaril, da pogojem, da v roku desetih dni predloži pa Iva Markoviča. Na izrednem Ljubljana, FKL Ljubljana, FKT Ljub- zahtevi odbora za dodeljevanje večjega celotno dokumentacijo o poslovanju. občnem zboru so se tudi odločili za ljana, Maribor, Ravne na Koroškem, števila serij znamk članom kluba še Novi odbor je moral navesti nov sistem naslednjo delitev ugotovljenega Idrija, Jesenice, Trbovlje, Murska vedno ni ugodeno. Omenjeno je bilo poslovanja tako z denarjem kakor tudi s dobička: 200.000 din za vrtec, 100.000 Sobota, Ljutomer, Ptuj, Domžale, tudi, da se je pri izdaji pisemskega latelističnim materialom (znamke, din za spomenik padlim v Kopru in Šoštanj, Novo mesto, Rogaška Slatina, ovitka AVNOJ, izdanega 29. 11. 1954, ovojnice), z delom pa bi pričel, ko bi honorarje za izredno in požrtvovalno Škofja Loka, Metlika, Gornja Radgona, vrinil tiskarski škrat. Ko je bilo nekaj bile stvari razčiščene. Za novega delo, predvsem blagajnika. Nadzorni Postojna, Črnomelj, Bled, Vrhnika, ovojnic že odposlanih, se je naknadno predsednika je bil izvoljen Stane odbor (sestavljali so ga Petrič, Slovenske Konjice, Brežice, Zagorje, ugotovilo, da je na nekaterih znamkah Majcen, za tajnika pa Mladen Petrinič. Kravanja, Vilhar) je ugotovil, da je Sevnica, Velenje, Lendava, Ilirska nominalne vrednosti 15 din izpadel 16. 8. 1953 je bil potekal izredni nančno poslovanje skladno s predpisi Bistrica. Radovljica, Ribnica, Krško, običajni pretisk STT – VUJNA. Sode- občni zbor. Iz jedrnatega zapisnika in da je v skladu s pravilnikom tudi Kranj, Slovenj Gradec, Rogatec, lovanje z Upravo PTT Koper in FZS je Alojza Vilharja je razvidno, da si je ostalo poslovanje, vključno z distribu- Kočevje, Prevalje, Koper, Trst in po mnenju Lojzeta Vilharja potekalo v odbor zaman prizadeval za dodeljeva- cijo znamk. Mozirje. Z enakim namenom je poslala dobrih medsebojnih odnosih v oboje- nje treh namesto dveh serij znamk V letu 1953 je klub nadaljeval z seznam društev tudi FZ Srbije, ki je stransko zadovoljstvo in razumevanje. članom kluba. Predlagano je bilo, da se izdajo ovojnic PRVI DAN. Pripravili imela 66 društev s 3294 člani, in FZ Iz zapisnika dr. Frana Juriševiča v Bujah ustanovi latelistični klub, ki so štiri ovojnice z Jakčevim vodnjakom Hrvaške z 42 društvi in 1965 člani. je razvidno, da se je na občnem zboru bi vključeval latelistični krožek iz za znamke: »avtomoto dirke«, »espe- Klub je v tem letu končno dobil svoj razvila živahna razprava, ki je pouda- Umaga. Število članov se je zmanjšalo ranto 15 din«, »Radičevič« in »Rdeči sedež – iz ulice Marconi se je preselil v rila velik posluh in razumevanje kluba na 130, ker je štiridesetim članom križ«. Izdanih je bilo še pet jugoslovan- večji prostor v Verdijevo ulico, kjer za dogajanje v širšem prostoru. Ocenje- zaradi neplačevanja članarine prene- skih ovojnic s pretiskom STT – VUJNA deluje še danes. no je bilo, da je aktivnost krožkov v halo članstvo. Izraženo je bilo nezado- za jugoslovanske znamke: »Nikola V letu 1954 so bile izdane 4 Izoli in Piranu minimalna, omejena le voljstvo, ker se vodstvo TVD Partizan Tesla«, »Združeni narodi«, »Tito«, ovojnice PRVI DAN z znamkami: na razdeljevanje znamk. Izolski krožek ni zahvalilo oziroma ni potrdilo preje- »Okroglica« in »AVNOJ«. »letalska pošta«, »živali«, »srbska je sam predlagal direktno povezavo s ma podarjenih 500.000 din. Zaradi Aktivnost kluba v letu 1953 vstaja« in »letalska pošta za 500 din«. FK Koper. Ker se je z razpustom distribucije znamk in ovojnic za Jugo- potrjujejo tudi številni arhivirani Spominska klubska ovojnica z vodnja- krožkov strinjal tudi poverjenik iz slavijo (prometa je bilo za 2.500.000 dopisi, ki jih je nad 500. Leto 1954 je kom je bila izdana tudi ob uveljavitvi Pirana Zdenko Gostiša, je bil predlog o din) se je razmišljalo o stalni zaposlitvi potekalo v znamenju razprodaje večjih Londonskega sporazuma z napisi ob- ukinitvi obeh krožkov sprejet. FK uslužbenca za opravljanje nančno- zalog ovojnic PRVI DAN iz prejšnjih mejnih naselij, ki so bila takrat priklju- Koper je bil pripravljen denarno administrativnih del. Predsednik Stane izdaj. Njihov odkup je bil ponujen čena k FLRJ. To je bila tudi zadnja pomagati pri izdaji revij Primorski 82 83 Zanimivosti iz klubskega arhiva Spoznanja o delovanju kluba od leta za klub velika napaka, zato so se ustanovitve do leta 1954 so nas spodbu- odločili, da se dokupi manjkajoče dila, da smo pregledali še preostalo znamke, tako da se je serija četvorč- klubsko dokumentacijo. Odločili smo kov kompletirala in ohranila v klub- se, da predstavimo nam zanimive ski zbirki. Dr. Fran Juriševič je sezna- dogodke in pomembne podatke. nil prisotne, da pripravlja samostojno Za leto 1954 je zanimivo pred- razstavo z naslovom Razvoj pošte na vsem poročilo urednika revije Nova Primorskem v luči nacionalnega latelija, ki navaja, da je bilo 31. 12. zatiranja (poštni žigi, spominske 1954 število naročnikov 1183, od tega ovojnice, predlatelistična doba).« 570 iz FLRJ, iz tujine pa 613. Nova Leto 1967 je bilo zaznamovano s latelija je bila v letu 1954 edina pomembnim izidom knjige dr. Frana književniki in Nova latelij a. Veliko nakaže 50.000 din, enako vsoto se slovenska latelistična revija, ki je Juriševiča Primorska pošta skozi zgo- pozornosti so posvetili pomoči mladim nakaže tudi Primorski založbi, vsi člani krepila medsebojne vezi med zbiralci dovino. Delo, ki je izšlo pri založbi Li- latelistom za nabavo zvezkov, rablje- FK Koper pa naj postanejo naročniki znamk takratne skupne države. V pa Koper v sodelovanju s poštnimi nih znamk in enostavnih vložnih revije. Trobec, distributer FK Koper, je tistem letu je postala znana in cenjena podjetji v Kopru in Novi Gorici, obsega albumov. opozoril, da mala pola v rahlo revija tudi v svetu, saj so v letu 1953 158 strani večjega knjižnega formata, Na zboru je delegat FZS in spremenjeni barvi in z napisi na prejeli v zamenjavo iz drugih držav 35 dopolnjeno je s skoraj prav tolikšnim urednik Nove latelije Gruden dejal: robovih »esperanto za 300 din« ni bila revij, v letu 1954 pa že 56. številom nadvse zanimivih ilustracij ter »Revija stane 90 din, prodajamo pa jo uradno izdana in je ponaredek. Iz zapisnika občnega zbora za z večjim zemljevidom primorskih in po 30 din. Ker se cena ne sme zvišati, Izvoljen je bil nov upravni leto 1963 smo povzeli sledeče: istrskih pošt. Knjiga skozi zgodovino moramo za denar beračiti. S članarino odbor: predsednik Alojz Vilhar, tajnik »V letu 1962 so zaradi težke nančne prikazuje nastanek in razvoj poštnih plačamo komaj lokal, kjer je sedež Ivo Markovič, blagajnik dr. Franc situacije prav na občnem zboru zvez, uvedbo in stalno izpopolnjevanje zveze. Zato je potrebno, da koprski Juriševič, I. distributer Vili Kancler, II. sprejeli sklep o prodaji zbirke poštnih znamk ter uporabo uradnih klub, ki ima največ možnosti, pomaga distributer Bruno Colledani, člana četvorčkov nekdanje cone B STO jezikov in poštnih žigov na Primor- pri izdaji glasila.« Majcen je na Zdenko Gostiša in Silvio Gotardis. V (STT – VUJA). Predlagali so, da se skem. Je zanimiv in dragocen prispe- povedano pripomnil: »Lansko leto je nadzorni odbor so bili imenovani: četvorčke razkosa, zbirko pa oceni po vek tudi k splošni zgodovini primor- dal koprski klub večjo vsoto kot pomoč Vladimir Petrič, Anita Daneu in Pino nižji vrednosti, kot je bila kataloška. skih Slovencev in istrskih Hrvatov. za izdajo revije in tega ing. Gruden Kravanja. Na srečo do prodaje ni prišlo, ker so v V tem letu so bile izvedene tudi sploh ni omenil.« Klub se je odzval Povzeto iz bornika izdanega ob zbirki takrat manjkale nekatere serije. druge dejavnosti. Ob otvoritvi železni- prošnji FZS in ji pomagal s sonan- 50 letnici FK Koper Na občnem zboru leta 1963 so ške proge Koper–Prešnica je bil izdan ciranjem njene dejavnosti. Sklenili so, Iz arhiva FK Koper izbral in ugotovili, da je sklep iz prejšnjega priložnostni žig. Od 28. 11. do 10. 12. da se v tiskovni sklad Nove latelije zapisal Bruno Škerlavaj 84 85 Zanimivosti iz klubskega arhiva Spoznanja o delovanju kluba od leta za klub velika napaka, zato so se ustanovitve do leta 1954 so nas spodbu- odločili, da se dokupi manjkajoče dila, da smo pregledali še preostalo znamke, tako da se je serija četvorč- klubsko dokumentacijo. Odločili smo kov kompletirala in ohranila v klub- se, da predstavimo nam zanimive ski zbirki. Dr. Fran Juriševič je sezna- dogodke in pomembne podatke. nil prisotne, da pripravlja samostojno Za leto 1954 je zanimivo pred- razstavo z naslovom Razvoj pošte na vsem poročilo urednika revije Nova Primorskem v luči nacionalnega latelija, ki navaja, da je bilo 31. 12. zatiranja (poštni žigi, spominske 1954 število naročnikov 1183, od tega ovojnice, predlatelistična doba).« 570 iz FLRJ, iz tujine pa 613. Nova Leto 1967 je bilo zaznamovano s latelija je bila v letu 1954 edina pomembnim izidom knjige dr. Frana književniki in Nova latelij a. Veliko nakaže 50.000 din, enako vsoto se slovenska latelistična revija, ki je Juriševiča Primorska pošta skozi zgo- pozornosti so posvetili pomoči mladim nakaže tudi Primorski založbi, vsi člani krepila medsebojne vezi med zbiralci dovino. Delo, ki je izšlo pri založbi Li- latelistom za nabavo zvezkov, rablje- FK Koper pa naj postanejo naročniki znamk takratne skupne države. V pa Koper v sodelovanju s poštnimi nih znamk in enostavnih vložnih revije. Trobec, distributer FK Koper, je tistem letu je postala znana in cenjena podjetji v Kopru in Novi Gorici, obsega albumov. opozoril, da mala pola v rahlo revija tudi v svetu, saj so v letu 1953 158 strani večjega knjižnega formata, Na zboru je delegat FZS in spremenjeni barvi in z napisi na prejeli v zamenjavo iz drugih držav 35 dopolnjeno je s skoraj prav tolikšnim urednik Nove latelije Gruden dejal: robovih »esperanto za 300 din« ni bila revij, v letu 1954 pa že 56. številom nadvse zanimivih ilustracij ter »Revija stane 90 din, prodajamo pa jo uradno izdana in je ponaredek. Iz zapisnika občnega zbora za z večjim zemljevidom primorskih in po 30 din. Ker se cena ne sme zvišati, Izvoljen je bil nov upravni leto 1963 smo povzeli sledeče: istrskih pošt. Knjiga skozi zgodovino moramo za denar beračiti. S članarino odbor: predsednik Alojz Vilhar, tajnik »V letu 1962 so zaradi težke nančne prikazuje nastanek in razvoj poštnih plačamo komaj lokal, kjer je sedež Ivo Markovič, blagajnik dr. Franc situacije prav na občnem zboru zvez, uvedbo in stalno izpopolnjevanje zveze. Zato je potrebno, da koprski Juriševič, I. distributer Vili Kancler, II. sprejeli sklep o prodaji zbirke poštnih znamk ter uporabo uradnih klub, ki ima največ možnosti, pomaga distributer Bruno Colledani, člana četvorčkov nekdanje cone B STO jezikov in poštnih žigov na Primor- pri izdaji glasila.« Majcen je na Zdenko Gostiša in Silvio Gotardis. V (STT – VUJA). Predlagali so, da se skem. Je zanimiv in dragocen prispe- povedano pripomnil: »Lansko leto je nadzorni odbor so bili imenovani: četvorčke razkosa, zbirko pa oceni po vek tudi k splošni zgodovini primor- dal koprski klub večjo vsoto kot pomoč Vladimir Petrič, Anita Daneu in Pino nižji vrednosti, kot je bila kataloška. skih Slovencev in istrskih Hrvatov. za izdajo revije in tega ing. Gruden Kravanja. Na srečo do prodaje ni prišlo, ker so v V tem letu so bile izvedene tudi sploh ni omenil.« Klub se je odzval Povzeto iz bornika izdanega ob zbirki takrat manjkale nekatere serije. druge dejavnosti. Ob otvoritvi železni- prošnji FZS in ji pomagal s sonan- 50 letnici FK Koper Na občnem zboru leta 1963 so ške proge Koper–Prešnica je bil izdan ciranjem njene dejavnosti. Sklenili so, Iz arhiva FK Koper izbral in ugotovili, da je sklep iz prejšnjega priložnostni žig. Od 28. 11. do 10. 12. da se v tiskovni sklad Nove latelije zapisal Bruno Škerlavaj 84 85 1967 je bila organizirana latelistična s tatvino seznanil večino latelističnih 23.–28 maj Klubska latelistična razstava razstava, ki si jo je ogledalo 2000 društev po Jugoslaviji in jih prosil za 12.–16. maj Počastitev občinskega praznika obiskovalcev in je močno odmevala v pomoč pri odkrivanju morebitne proda- 23.–26. maj Počastitev Titove 80-letnice javnosti, kar se da ugotoviti iz pri- je navedene zbirke. 10.–15. junj Razstava pionirjev – latelistov spevka v Primorskem dnevniku: »Iz Filatelistična zveza Slovenije je mesec julij Trieste Fila – Dr. Fran Juriševič številnih izjav v knjigi vtisov je razvi- od leta 1966 naprej ocenjevala delo 3.–5. julij Počastitev dneva borca dno, kako močan vtis je pustila razstava latelističnih društev na osnovi prejetih 20.–27. julij Počastitev dneva vstaje na domače in tuje obiskovalce ne glede poročil o delu in prirejanju razstav. De- 28. julij–4. avgust Jugoslovanski folklorni festival na to, ali so bili latelisti ali ne. Iz izjav lo društev se je ocenjevalo s točkami. mesec oktober 100-letnica pošte v Škednju – dr. Fran Juriševič latelističnih strokovnjakov pa je ra- Pri točkovanju FZS za leto 1972 27.–30. november Počastitev dneva republike – stalna razstava v izložbi zvidno, da je bilo v Jugoslaviji doslej je zanimivo njeno poročilo o ocenje- knjigarne Lipa Koper malo primerov tako skrbno priprav- vanju: Ob 30-letnici osvoboditve leta imenovan Julij Cergol. Knjigarna Lipa ljene, pestre in nazorne latelistične »Pri ocenjevanju in podeljeva- 1975 je nameraval FK Koper izdati je dala brezplačno FK Koper na razstave.« nju točk niso zajete razstavice v izlo- spominski žig na ovojnici. Ovojnice naj razpolago stalno izložbeno okno za Organizirana je bila tudi 2. žbah, kot jih npr. redno prireja Filateli- bi priskrbel klub sam, za žig pa bi manjše razstave ob raznih praznikih in latelistična razstava v Loži, na kateri stični klub Koper v izložbi knjigarne poskrbela PTT Koper. FK Koper je jubilejih, kar je bilo za propagando je FK Koper prejel 3. nagrado. Lipa ob raznih jubilejih in ostalih predlagal sledeče osnutke žigov: kluba zelo pozitivno, vendar je bilo V letu 1970 je v okviru gospo- dogodkih. Takšne, čeprav po obsegu darske razstave v Kopru Primorska res minimalne razstavice, če jih lahko razstavlja dr. Fran Juriševič samostojno tako sploh imenujemo, koristijo več, razstavil zbirko Primorska pošta skozi kot si marsikdo misli, saj mimoido- zgodovino. Svojo zbirko je nato pred- čemu nehote vzbudijo zanimanje za stavil še v Slovenskem kulturnem do- latelijo. Če takšne razstavice redno mu v Trstu. prirejajo v Kopru in so v letu 1971 kar V zgodovini kluba so se včasih 11-krat menjali izložbo, bo marsikdo zgodile tudi neprijetne stvari, kot je na od mimoidočih kmalu našel pot tudi v primer dogodek iz leta 1971. Okraden latelistično društvo.« je bil namreč član kluba, 100 % invalid. V letu 1972 je bilo organiziranih Tatovi so mu odnesli celotno zbirko kar nekaj razstav. V poročilu Filatelisti- latelističnega in numizmatičnega ma- čnega kluba Koper o razstavni dejavno- teriala, in sicer kar 27 albumov. Klub je sti v letu 1972 so navedene naslednje: Od leta 1971 do leta 1975 ni bilo ugotovljeno, da člani s svojim razstav- 5.–9. februar Razstava pionirjev – latelistov v prostorih Pokrajinskega izdano nobeno poročilo o delovanju FK ljanjem znamk in ovojnic to možnost muzeja Koper Koper, zato so v letu 1976 na skupščini premalo izkoriščajo. Novogoriško 20.–23. april Skavtizem na znamkah povzeli delovanje kluba za vsa navede- latelistično društvo je za ZFZJ v 20.–24. april Počastitev dneva tabornikov na leta. Za predsednika kluba je bil Beograd poslalo predlog za imeno- 86 87 1967 je bila organizirana latelistična s tatvino seznanil večino latelističnih 23.–28 maj Klubska latelistična razstava razstava, ki si jo je ogledalo 2000 društev po Jugoslaviji in jih prosil za 12.–16. maj Počastitev občinskega praznika obiskovalcev in je močno odmevala v pomoč pri odkrivanju morebitne proda- 23.–26. maj Počastitev Titove 80-letnice javnosti, kar se da ugotoviti iz pri- je navedene zbirke. 10.–15. junj Razstava pionirjev – latelistov spevka v Primorskem dnevniku: »Iz Filatelistična zveza Slovenije je mesec julij Trieste Fila – Dr. Fran Juriševič številnih izjav v knjigi vtisov je razvi- od leta 1966 naprej ocenjevala delo 3.–5. julij Počastitev dneva borca dno, kako močan vtis je pustila razstava latelističnih društev na osnovi prejetih 20.–27. julij Počastitev dneva vstaje na domače in tuje obiskovalce ne glede poročil o delu in prirejanju razstav. De- 28. julij–4. avgust Jugoslovanski folklorni festival na to, ali so bili latelisti ali ne. Iz izjav lo društev se je ocenjevalo s točkami. mesec oktober 100-letnica pošte v Škednju – dr. Fran Juriševič latelističnih strokovnjakov pa je ra- Pri točkovanju FZS za leto 1972 27.–30. november Počastitev dneva republike – stalna razstava v izložbi zvidno, da je bilo v Jugoslaviji doslej je zanimivo njeno poročilo o ocenje- knjigarne Lipa Koper malo primerov tako skrbno priprav- vanju: Ob 30-letnici osvoboditve leta imenovan Julij Cergol. Knjigarna Lipa ljene, pestre in nazorne latelistične »Pri ocenjevanju in podeljeva- 1975 je nameraval FK Koper izdati je dala brezplačno FK Koper na razstave.« nju točk niso zajete razstavice v izlo- spominski žig na ovojnici. Ovojnice naj razpolago stalno izložbeno okno za Organizirana je bila tudi 2. žbah, kot jih npr. redno prireja Filateli- bi priskrbel klub sam, za žig pa bi manjše razstave ob raznih praznikih in latelistična razstava v Loži, na kateri stični klub Koper v izložbi knjigarne poskrbela PTT Koper. FK Koper je jubilejih, kar je bilo za propagando je FK Koper prejel 3. nagrado. Lipa ob raznih jubilejih in ostalih predlagal sledeče osnutke žigov: kluba zelo pozitivno, vendar je bilo V letu 1970 je v okviru gospo- dogodkih. Takšne, čeprav po obsegu darske razstave v Kopru Primorska res minimalne razstavice, če jih lahko razstavlja dr. Fran Juriševič samostojno tako sploh imenujemo, koristijo več, razstavil zbirko Primorska pošta skozi kot si marsikdo misli, saj mimoido- zgodovino. Svojo zbirko je nato pred- čemu nehote vzbudijo zanimanje za stavil še v Slovenskem kulturnem do- latelijo. Če takšne razstavice redno mu v Trstu. prirejajo v Kopru in so v letu 1971 kar V zgodovini kluba so se včasih 11-krat menjali izložbo, bo marsikdo zgodile tudi neprijetne stvari, kot je na od mimoidočih kmalu našel pot tudi v primer dogodek iz leta 1971. Okraden latelistično društvo.« je bil namreč član kluba, 100 % invalid. V letu 1972 je bilo organiziranih Tatovi so mu odnesli celotno zbirko kar nekaj razstav. V poročilu Filatelisti- latelističnega in numizmatičnega ma- čnega kluba Koper o razstavni dejavno- teriala, in sicer kar 27 albumov. Klub je sti v letu 1972 so navedene naslednje: Od leta 1971 do leta 1975 ni bilo ugotovljeno, da člani s svojim razstav- 5.–9. februar Razstava pionirjev – latelistov v prostorih Pokrajinskega izdano nobeno poročilo o delovanju FK ljanjem znamk in ovojnic to možnost muzeja Koper Koper, zato so v letu 1976 na skupščini premalo izkoriščajo. Novogoriško 20.–23. april Skavtizem na znamkah povzeli delovanje kluba za vsa navede- latelistično društvo je za ZFZJ v 20.–24. april Počastitev dneva tabornikov na leta. Za predsednika kluba je bil Beograd poslalo predlog za imeno- 86 87 vanje Janka Filija kot atestatorja za - leta 1971 77 članov razstava njegovih osnutkov znamk v vega delovanja. V začetku leta je delo- sledeča področja latelije: Jugoslavija - leta 1972 82 članov Jugoslaviji. Razstava je bila na ogled val Filatelistični klub Izola, ki pa je v 1920–1941, Slovensko primorje, Cona - leta 1973 79 članov celih 46 dni, tj. od 17. decembra 1978 naslednjih letih popolnoma zamrl. Med B in STT – VUJA. Ob dnevu borca je - leta 1974 86 članov do 31.januarja 1979. Pokrovitelj pripravami na proslavo 400-letnice bila pripravljena klubska razstava s - leta 1975 92 članov razstave je bila Občina Koper s častnim Kobilarne Lipica so člani izvedeli, da poudarkom na NOB-u. Prvič so bili - leta 1976 74 članov predsednikom Mariom Abramom. bo pokroviteljstvo nad tem dogodkom razstavljeni tudi kovanci in značke. V letu 1978 je bil predsednik FK Steklarstvo Popovič je podarilo 24 prevzel sam maršal Tito. V tem letu je V letu 1977 so bili dejavni učenci Koper Bogomil Lilija. To je bilo leto steklenih šip za razstavne panoje. klub dobro sodeloval s FND Ilirska osnovne šole Janka Premrla - Vojka, ki 30-letnice Filatelističnega kluba Pripravljeni so bili štirje albumi Bistrica. Na konferenci delegatov dru- so od 7. do 14. aprila razstavljali na Koper. Ob tej priložnosti je bila izdana fotograj, od katerih so bili trije štev kulturnih in znanstvenih delavcev mednarodni latelistični razstavi mla- spominska ovojnica z gračno podobo podarjeni Božidarju Jakcu, Občini je bil udeležen en delegat. dih Juphilex v švicarskem Bernu. vodnjaka na Mudi, ki jo je leta 1952 Koper in Pokrajinskemu muzeju Pod okriljem kluba so delovali V pregledanih poročilih smo našli tudi izdelal akademski slikar Božidar Jakac, Koper, enega pa je obdržal FK Koper. latelistični krožki na osnovnih šolah z podatke o članstvu v klubu. V razpre- tiskana pa je bila na Dunaju. V ta namen Leto 1979 se je začelo s sreča- učitelji – mentorji, in sicer: delnici je navedeno število članov v so bile izdane značke in zastavice. njem latelistov v Simonovem zalivu, s - OŠ Janka Premrla - Vojka Koper – Filatelističnem klubu Koper od leta Slavnostna seja je bila v restavraciji čimer se je zaključilo praznovanje 30- 30 članov, mentorici Ljubočka Mara- 1965 do 1976, v katerega so bili ves čas Capris v Kopru. V Pokrajinskem muze- letnice Filatelističnega kluba Koper. spin in Karla Fjuričič vključeni tudi mladinci: ju je bila organizirana razstava osnut- Različnim podjetjem in organizacijam - OŠ Vojke Šmuc Izola – 18 članov, - leta 1965 50 članov kov znamk akademskega slikarja Boži- je bilo poslanih 100 prošenj za dotacije. mentorica Jadranka Cerkvenik - leta 1966 72 članov darja Jakca. To je bila hkrati tudi prva Ob različnih praznikih je klub pripravil - OŠ Dekani – 12 članov, mentorica množico malih latelističnih razstav v Metka Kovač Kopru, Izoli, Strunjanu, Piranu, Porto- - OŠ Pinka Tomažič – 7 članov, rožu in Sežani, vse stroške razstav pa je mentorica Mira Stančič krila PTT Koper. Aprila je v Koper Mladinci teh krožkov in mladin- pripeljal prvi vlak, kar je bila priložnost ci FK Koper so sodelovali na mednaro- za izdajo spominske ovojnice in žiga. dni mladinski razstavi v Bernu v Švici, Na enem od sestankov so predlagali, kjer so prejeli mednarodno priznanje. V naj se raje vsako leto pripravi eno Sežani je klub pomagal ustanoviti veliko latelistično razstavo namesto latelistično društvo, ki je imelo že na cele množice manjših. Iz Pulja so bili začetku 30 članov. V tem letu je izšlo 27 vrnjeni razstavni eksponati Božidarja serij znamk, za člane je klub kupoval Jakca. 39 eksponatov je bilo vrednih 250 serij za distribucijo. 100.000.000 dinarjev. Člani našega V letu 1980 je imel član kluba kluba so pomagali pri iskanju klub- Bruno Škerlavaj (tako je navedeno v skega prostora za Filatelistični klub reverzu) na domu v varstvu zbirko Portorož – Piran in pri oživljanju njego- Slavnostna seja ob 30-letnici FK Koper četverčkov STT – VUJA. Klub je kupil 88 89 vanje Janka Filija kot atestatorja za - leta 1971 77 članov razstava njegovih osnutkov znamk v vega delovanja. V začetku leta je delo- sledeča področja latelije: Jugoslavija - leta 1972 82 članov Jugoslaviji. Razstava je bila na ogled val Filatelistični klub Izola, ki pa je v 1920–1941, Slovensko primorje, Cona - leta 1973 79 članov celih 46 dni, tj. od 17. decembra 1978 naslednjih letih popolnoma zamrl. Med B in STT – VUJA. Ob dnevu borca je - leta 1974 86 članov do 31.januarja 1979. Pokrovitelj pripravami na proslavo 400-letnice bila pripravljena klubska razstava s - leta 1975 92 članov razstave je bila Občina Koper s častnim Kobilarne Lipica so člani izvedeli, da poudarkom na NOB-u. Prvič so bili - leta 1976 74 članov predsednikom Mariom Abramom. bo pokroviteljstvo nad tem dogodkom razstavljeni tudi kovanci in značke. V letu 1978 je bil predsednik FK Steklarstvo Popovič je podarilo 24 prevzel sam maršal Tito. V tem letu je V letu 1977 so bili dejavni učenci Koper Bogomil Lilija. To je bilo leto steklenih šip za razstavne panoje. klub dobro sodeloval s FND Ilirska osnovne šole Janka Premrla - Vojka, ki 30-letnice Filatelističnega kluba Pripravljeni so bili štirje albumi Bistrica. Na konferenci delegatov dru- so od 7. do 14. aprila razstavljali na Koper. Ob tej priložnosti je bila izdana fotograj, od katerih so bili trije štev kulturnih in znanstvenih delavcev mednarodni latelistični razstavi mla- spominska ovojnica z gračno podobo podarjeni Božidarju Jakcu, Občini je bil udeležen en delegat. dih Juphilex v švicarskem Bernu. vodnjaka na Mudi, ki jo je leta 1952 Koper in Pokrajinskemu muzeju Pod okriljem kluba so delovali V pregledanih poročilih smo našli tudi izdelal akademski slikar Božidar Jakac, Koper, enega pa je obdržal FK Koper. latelistični krožki na osnovnih šolah z podatke o članstvu v klubu. V razpre- tiskana pa je bila na Dunaju. V ta namen Leto 1979 se je začelo s sreča- učitelji – mentorji, in sicer: delnici je navedeno število članov v so bile izdane značke in zastavice. njem latelistov v Simonovem zalivu, s - OŠ Janka Premrla - Vojka Koper – Filatelističnem klubu Koper od leta Slavnostna seja je bila v restavraciji čimer se je zaključilo praznovanje 30- 30 članov, mentorici Ljubočka Mara- 1965 do 1976, v katerega so bili ves čas Capris v Kopru. V Pokrajinskem muze- letnice Filatelističnega kluba Koper. spin in Karla Fjuričič vključeni tudi mladinci: ju je bila organizirana razstava osnut- Različnim podjetjem in organizacijam - OŠ Vojke Šmuc Izola – 18 članov, - leta 1965 50 članov kov znamk akademskega slikarja Boži- je bilo poslanih 100 prošenj za dotacije. mentorica Jadranka Cerkvenik - leta 1966 72 članov darja Jakca. To je bila hkrati tudi prva Ob različnih praznikih je klub pripravil - OŠ Dekani – 12 članov, mentorica množico malih latelističnih razstav v Metka Kovač Kopru, Izoli, Strunjanu, Piranu, Porto- - OŠ Pinka Tomažič – 7 članov, rožu in Sežani, vse stroške razstav pa je mentorica Mira Stančič krila PTT Koper. Aprila je v Koper Mladinci teh krožkov in mladin- pripeljal prvi vlak, kar je bila priložnost ci FK Koper so sodelovali na mednaro- za izdajo spominske ovojnice in žiga. dni mladinski razstavi v Bernu v Švici, Na enem od sestankov so predlagali, kjer so prejeli mednarodno priznanje. V naj se raje vsako leto pripravi eno Sežani je klub pomagal ustanoviti veliko latelistično razstavo namesto latelistično društvo, ki je imelo že na cele množice manjših. Iz Pulja so bili začetku 30 članov. V tem letu je izšlo 27 vrnjeni razstavni eksponati Božidarja serij znamk, za člane je klub kupoval Jakca. 39 eksponatov je bilo vrednih 250 serij za distribucijo. 100.000.000 dinarjev. Člani našega V letu 1980 je imel član kluba kluba so pomagali pri iskanju klub- Bruno Škerlavaj (tako je navedeno v skega prostora za Filatelistični klub reverzu) na domu v varstvu zbirko Portorož – Piran in pri oživljanju njego- Slavnostna seja ob 30-letnici FK Koper četverčkov STT – VUJA. Klub je kupil 88 89 3000 serij znamk »konji« iz leta 1969. poštnih pošiljk s poštno kočijo od Izdane so bile sledeče spominske Dunaja do Trsta preko Lipice. Za izdajo ovojnice z žigi: »konferenca jadranskih lipicanca na spominski znamki se je mest v Portorožu«, »igre brez meja v skupaj s člani kluba v Beogradu zavze- Portorožu« in »zbor pionirjev Jugo- mal sam akademik Božidar Jakac, ki je slavije v Lipici«. naredil tudi likovni osnutek za znamko. Sestankov kluba se je udele- S srečelovom, ki naj bi bil izveden v ževalo v povprečju od 5 do 10 članov. Lipici, naj bi klub zbiral sredstva za Po polemiki na FZS o »resnici« o svoje delovanje. Izdanih naj bi bilo Lovrencu Koširju je bila v našem klubu 5000 srečk, zadela pa naj bi prav vsaka. izražena želja, da se razišče zgodovin- Občina je prvič ocenila in ovrednotila ska resnica o njem in na podlagi klubski prostor. V klubu je bilo skupaj temeljitih in tehtnih dokazov ugotovi 101 članov, od tega 64 odraslih in 37 dejstvo, da je bil Lovrenc Košir oče in mladincev. Jugoslavija je v tem letu pionir poštne znamke. V tem letu je izdala 31 serij znamk, za člane pa je bilo vladala prava delovna mrzlica pri nabavljenih 320 serij. Seveda pa je bil pripravah na 400-letnico Kobilarne glavni poudarek na razkošnem prazno- Lipica, saj je Bogomil Lilija celoten vanju 400-letnice Kobilarne Lipica. program zastavil zelo širokopotezno. Preden so se motivi za spomin- Izdali naj bi namreč priložnostno ske ovojnice delali z računalniško Kovinski klišeji znamko s podobo lipicanca, zlatnik, opremo (še prej s lmi), so zanje izde- Izoli in v Dekanih), je klub razdelil 160 kupljenih 300 serij vsake izdaje. srebrnik, serijo dvanajstih malih spo- lovali kovinske klišeje, s katerimi so se spominskih ovojnic. Klub je sodeloval V letu 1982 je Kulturna skupnost minskih ovojnic in serijo šestih velikih motivi tiskali na spominske ovojnice. V pri izdaji druge knjige dr. Frana Juriše- Občine Koper klubu dodelila 50 % več ovojnic, pa še poseben žig in posebne spomin na te »kovinske« čase hrani FK viča z naslovom S pošto skozi prete- sredstev kot v prejšnjem letu. Žal pa je poštne žige na vsaki postaji, kjer naj bi Koper nekaj takih klišejev. klost Slovenskega primorja in Istre. Dr. imel FK Koper zaradi prirejanja late- se na poti od Dunaja do Trsta ustavila 15. marca leta 1981 je bil sklican Fran Juriševič je prejel medaljo za svoj lističnih razstav iz prejšnjega leta še poštna kočija. Ker se je pripravljala občni zbor. Predsednik kluba je postal prispevek k lateliji. Na sestankih FZS precej neporavnanih računov. Klub je mednarodna razstava v hotelu Maesto- Alojz Vilhar. Filatelistični krožki so so govorili o ustanovitvi poštno-late- kupil šest novih stolov in mizo. Za raz- so v Lipici, je bilo potrebno napisati pod okriljem Filatelističnega kluba lističnega muzeja v Škofji Loki. Izdane stavo v Škofji Loki se je prijavil Igor pravila razstave v slovenščini in nem- Koper delovali na osnovnih šolah so bile spominske ovojnice z žigom ob Pelan. Na PTT sta bila poslana dva ščini. Delegati kluba so se odpravili na Janka Premrla - Vojka, Pinka Tomažiča, 40-letnici Osvobodilne fronte in ob 60- predloga za spominski znamki, in sicer obisk na Dunaj, da bi se dogovorili o Dušana Bordona, Antona Ukmarja, letnici marežanskega upora. Klub je ob 400-letnici izida Dalmatinove Bibli- poti poštne kočije. Na vse možne nači- Vojke Šmuc v Izoli in v Dekanih. Štirim imel 72 članov, in sicer 51 odraslih in je in 900-letnici kartuzije Pleterje. V ne so izvajali akcije za izdajo konja lipi- osnovnim šolam, na katerih so ti 21 mladincev. Jugoslavija je izdala 29 tem letu je bilo v klub včlanjenih 81 canca na spominski znamki, začele pa aktivno delovali (Janka Premrla - serij znamk, za člane je bilo na pošti odraslih in 24 mladincev, skupaj torej so se tudi intenzivne priprave na prevoz Vojka, Pinka Tomažiča, Vojke Šmuc v 90 91 3000 serij znamk »konji« iz leta 1969. poštnih pošiljk s poštno kočijo od Izdane so bile sledeče spominske Dunaja do Trsta preko Lipice. Za izdajo ovojnice z žigi: »konferenca jadranskih lipicanca na spominski znamki se je mest v Portorožu«, »igre brez meja v skupaj s člani kluba v Beogradu zavze- Portorožu« in »zbor pionirjev Jugo- mal sam akademik Božidar Jakac, ki je slavije v Lipici«. naredil tudi likovni osnutek za znamko. Sestankov kluba se je udele- S srečelovom, ki naj bi bil izveden v ževalo v povprečju od 5 do 10 članov. Lipici, naj bi klub zbiral sredstva za Po polemiki na FZS o »resnici« o svoje delovanje. Izdanih naj bi bilo Lovrencu Koširju je bila v našem klubu 5000 srečk, zadela pa naj bi prav vsaka. izražena želja, da se razišče zgodovin- Občina je prvič ocenila in ovrednotila ska resnica o njem in na podlagi klubski prostor. V klubu je bilo skupaj temeljitih in tehtnih dokazov ugotovi 101 članov, od tega 64 odraslih in 37 dejstvo, da je bil Lovrenc Košir oče in mladincev. Jugoslavija je v tem letu pionir poštne znamke. V tem letu je izdala 31 serij znamk, za člane pa je bilo vladala prava delovna mrzlica pri nabavljenih 320 serij. Seveda pa je bil pripravah na 400-letnico Kobilarne glavni poudarek na razkošnem prazno- Lipica, saj je Bogomil Lilija celoten vanju 400-letnice Kobilarne Lipica. program zastavil zelo širokopotezno. Preden so se motivi za spomin- Izdali naj bi namreč priložnostno ske ovojnice delali z računalniško Kovinski klišeji znamko s podobo lipicanca, zlatnik, opremo (še prej s lmi), so zanje izde- Izoli in v Dekanih), je klub razdelil 160 kupljenih 300 serij vsake izdaje. srebrnik, serijo dvanajstih malih spo- lovali kovinske klišeje, s katerimi so se spominskih ovojnic. Klub je sodeloval V letu 1982 je Kulturna skupnost minskih ovojnic in serijo šestih velikih motivi tiskali na spominske ovojnice. V pri izdaji druge knjige dr. Frana Juriše- Občine Koper klubu dodelila 50 % več ovojnic, pa še poseben žig in posebne spomin na te »kovinske« čase hrani FK viča z naslovom S pošto skozi prete- sredstev kot v prejšnjem letu. Žal pa je poštne žige na vsaki postaji, kjer naj bi Koper nekaj takih klišejev. klost Slovenskega primorja in Istre. Dr. imel FK Koper zaradi prirejanja late- se na poti od Dunaja do Trsta ustavila 15. marca leta 1981 je bil sklican Fran Juriševič je prejel medaljo za svoj lističnih razstav iz prejšnjega leta še poštna kočija. Ker se je pripravljala občni zbor. Predsednik kluba je postal prispevek k lateliji. Na sestankih FZS precej neporavnanih računov. Klub je mednarodna razstava v hotelu Maesto- Alojz Vilhar. Filatelistični krožki so so govorili o ustanovitvi poštno-late- kupil šest novih stolov in mizo. Za raz- so v Lipici, je bilo potrebno napisati pod okriljem Filatelističnega kluba lističnega muzeja v Škofji Loki. Izdane stavo v Škofji Loki se je prijavil Igor pravila razstave v slovenščini in nem- Koper delovali na osnovnih šolah so bile spominske ovojnice z žigom ob Pelan. Na PTT sta bila poslana dva ščini. Delegati kluba so se odpravili na Janka Premrla - Vojka, Pinka Tomažiča, 40-letnici Osvobodilne fronte in ob 60- predloga za spominski znamki, in sicer obisk na Dunaj, da bi se dogovorili o Dušana Bordona, Antona Ukmarja, letnici marežanskega upora. Klub je ob 400-letnici izida Dalmatinove Bibli- poti poštne kočije. Na vse možne nači- Vojke Šmuc v Izoli in v Dekanih. Štirim imel 72 članov, in sicer 51 odraslih in je in 900-letnici kartuzije Pleterje. V ne so izvajali akcije za izdajo konja lipi- osnovnim šolam, na katerih so ti 21 mladincev. Jugoslavija je izdala 29 tem letu je bilo v klub včlanjenih 81 canca na spominski znamki, začele pa aktivno delovali (Janka Premrla - serij znamk, za člane je bilo na pošti odraslih in 24 mladincev, skupaj torej so se tudi intenzivne priprave na prevoz Vojka, Pinka Tomažiča, Vojke Šmuc v 90 91 105 članov. V Jugoslaviji je izšlo 26 V letu 1984 je bilo izvoljeno ovojnice in žigi: »40 let osvoboditve za Jankovič, tokrat prvič na računalnik. serij znamk, klub pa je za svoje člane častno razsodišče s šestimi člani in FND Izola«, »50 let ukinitve proge Vsak član kluba je brezplačno dobil en kupoval 320 serij. Zaradi nezmožnosti trajajočim mandatom do 31. 12. 1985. Trst–Poreč« in ovojnica »v spomin na izvod ovojnice. Raznim osnovnim plačevanja najemnine za klubski pro- Ob takratnem dnevu republike je bila partizanske kurirje«. polam je klub v dveh letih podaril stor so zaprosili Luko Koper, če bi pripravljena razstava, in to kar v klub- V letu 1986 je bilo v naš klub 85.000 znamk. V avgustu je imel član lahko kot klubski prostor uporabljali skem prostoru, v njem pa je istočasno včlanjenih 42 odraslih in 35 mladincev, kluba Julij Cergol v Rogaški Slatini luški samski dom. Član Alojz Vilhar je potekla tudi intenzivna prodaja lateli- skupaj torej 77 članov. Zbirka četverč- zelo odmevno razstavo na temo Jugo- bil na FZS izvoljen v komisijo, ki je stičnega materiala, ki je klubu omogo- kov STT – VUJA je bila shranjena pri slavika. Klub je dobil tudi novo napisno ocenjevala delo društev. Izdani sta bili čala boljše nančno poslovanje. Izdana Juliju Cergolu, saj je bil sprejet tablo. dve spominski ovojnici, in sicer ob je bila spominska ovojnica z žigom ob dogovor, da se klubska zbirka hrani pri Že v začetku leta 1989 je klub začetku delovanja Splošne bolnišnice 30-letnici tovarne motorjev Tomos vsakokratnem predsedniku. zelo aktivno deloval, saj je član Alojz Izola in 1. sejmu pobratenih mest. Koper. Predsednik kluba Bogomil Lili- V začetku leta 1987 je bila orga- Vilhar med zimskimi počitnicami pod V letu 1983 je bilo včlanjenih 80 ja je kot novoletno darilo za uslužbenke nizirana letna skupščina Filatelisti- okriljem takratne Zveze prijateljev članov, od tega 64 odraslih in 14 mla- na PTT Koper kupil bombone. čnega kluba Koper. V tem letu je klub mladine za osnovnošolce in dijake dincev. Filatelistično društvo Milje je V letu 1985 se je postopno kupoval po 150 serij vsake znamke, pripravil dve zelo odmevni predavanji klubu podarilo nekaj steklenih lateli- prevažalo razstavne panoje iz skladišča nekatere znamke pa tudi po 500 serij. o lateliji. Za predsednika je bil izvo- stičnih vitrin na kovinskih podstavkih. Splošne banke Koper v klubski prostor. Bruno Škerlavaj je podaril klubu devet ljen Janez Zupan. Stanovanjska skup- Določeno je bilo, da bodo shranjene v To je bil za takratne razmere pravi albumov za znamke. Najemnina pro- nost je zaradi precejšnjega dolga za skladišču Splošne banke Koper. Skli- podvig, saj je prenos potekal z lokalni- stora se je povečala za 50 %. Ker klub ni najemnika zagrozila z izpraznitvijo can je bil sestanek vseh istrskih in pri- mi avtobusnimi prevozi. Klubski mla- imel denarja, najemnine ni plačeval, za prostora. Najemnina klubskega prosto- morskih latelistov za organizacijo dinci so si redno dopisovali s latelisti pomoč pa je prosil sam izvršni svet ra pa se je ob koncu leta kot zanalašč svečane prireditve ob 1000-letnici iz tujih držav. V juniju je bila organizi- Občine Koper. Izdane so bile spomin- povišala še za 27 %. Član Bogomil mesta Pazin in 40-letnici priključitve rana velika latelistična razstava, pri- ske ovojnice in žigi: »zbor pionirjev Lilija, ki je med drugim takrat vodil Istre in Slovenskega primorja k matični pravljeno pa je bilo tudi latelistično Jugoslavije«, »40 let STT – VUJA«, latelistični krožek na Srednji kovinar- domovini. Na PTT je klub uspel z idejo srečanje v Lipici. Člani kluba so šli na »narava – zdravje«. ski in prometni šoli Koper, je predlagal o izdelavi posebnega poštnega žiga izlet v Rim na svetovno latelistično V letu 1988 je klubu je predse- možnost, da se Filatelistični klub Koper 66333 SEČOVLJE – LETALIŠČE razstavo. Pripravljena je bila tudi doval Bruno Škerlavaj. Klub je imel 58 preseli v sejno sobo hotela Triglav, kjer PORTOROŽ. Izdane so bile spominske potujoča latelistična razstava, ki je članov, od tega 54 odraslih in 4 mla- je imel omenjeni krožek svoje tedenska ovojnice za pokal Branka Ivanuše, ob krožno potovala po šolah v Občini dince. Zaradi težkih nančnih razmer si srečanja. Za leto 1989 je bil zastavljen Evrorallyu v Portorožu, 35-letnici FK Koper. Hramba četverčkov STT – klub ob 40-letnici ni mogel privoščiti zelo smel program dela, in sicer: Koper, 40-letnici ustanovitve Istrskega VUJA je bila vedno prioritetna naloga. večje in razkošnejše proslave; izdana je organizacija razstav in izdaja spomin- odreda in 100-letnici pošte v Dekanih. Ker ni bil uresničen sklep odbora o bila le spominska ovojnica z žigom. skih ovojnic in žigov ob dnevu varče- V tem letu je bilo organizirano tudi hrambi na PTT, jih je prevzel takratni Hkrati s omenjenim dogodkom je bila vanja, ob 500-letnici hrastoveljskih medijsko zelo odmevno latelistično predsednik. Klub je imel 45 članov, obeležena tudi 40-letnica izdaje prve fresk, 120-letnici tabora v Kubedu, 40- srečanje v Portorožu z mednarodno predsednik kluba pa je bil Julij Cergol. znamke STT – VUJA. Osnutek za spo- letnici Radia Koper in 40-letnici udeležbo. Izdane so bile sledeče spominske minsko ovojnico je izdelal član Stevo Planinskega društva Koper. Še prav 92 93 105 članov. V Jugoslaviji je izšlo 26 V letu 1984 je bilo izvoljeno ovojnice in žigi: »40 let osvoboditve za Jankovič, tokrat prvič na računalnik. serij znamk, klub pa je za svoje člane častno razsodišče s šestimi člani in FND Izola«, »50 let ukinitve proge Vsak član kluba je brezplačno dobil en kupoval 320 serij. Zaradi nezmožnosti trajajočim mandatom do 31. 12. 1985. Trst–Poreč« in ovojnica »v spomin na izvod ovojnice. Raznim osnovnim plačevanja najemnine za klubski pro- Ob takratnem dnevu republike je bila partizanske kurirje«. polam je klub v dveh letih podaril stor so zaprosili Luko Koper, če bi pripravljena razstava, in to kar v klub- V letu 1986 je bilo v naš klub 85.000 znamk. V avgustu je imel član lahko kot klubski prostor uporabljali skem prostoru, v njem pa je istočasno včlanjenih 42 odraslih in 35 mladincev, kluba Julij Cergol v Rogaški Slatini luški samski dom. Član Alojz Vilhar je potekla tudi intenzivna prodaja lateli- skupaj torej 77 članov. Zbirka četverč- zelo odmevno razstavo na temo Jugo- bil na FZS izvoljen v komisijo, ki je stičnega materiala, ki je klubu omogo- kov STT – VUJA je bila shranjena pri slavika. Klub je dobil tudi novo napisno ocenjevala delo društev. Izdani sta bili čala boljše nančno poslovanje. Izdana Juliju Cergolu, saj je bil sprejet tablo. dve spominski ovojnici, in sicer ob je bila spominska ovojnica z žigom ob dogovor, da se klubska zbirka hrani pri Že v začetku leta 1989 je klub začetku delovanja Splošne bolnišnice 30-letnici tovarne motorjev Tomos vsakokratnem predsedniku. zelo aktivno deloval, saj je član Alojz Izola in 1. sejmu pobratenih mest. Koper. Predsednik kluba Bogomil Lili- V začetku leta 1987 je bila orga- Vilhar med zimskimi počitnicami pod V letu 1983 je bilo včlanjenih 80 ja je kot novoletno darilo za uslužbenke nizirana letna skupščina Filatelisti- okriljem takratne Zveze prijateljev članov, od tega 64 odraslih in 14 mla- na PTT Koper kupil bombone. čnega kluba Koper. V tem letu je klub mladine za osnovnošolce in dijake dincev. Filatelistično društvo Milje je V letu 1985 se je postopno kupoval po 150 serij vsake znamke, pripravil dve zelo odmevni predavanji klubu podarilo nekaj steklenih lateli- prevažalo razstavne panoje iz skladišča nekatere znamke pa tudi po 500 serij. o lateliji. Za predsednika je bil izvo- stičnih vitrin na kovinskih podstavkih. Splošne banke Koper v klubski prostor. Bruno Škerlavaj je podaril klubu devet ljen Janez Zupan. Stanovanjska skup- Določeno je bilo, da bodo shranjene v To je bil za takratne razmere pravi albumov za znamke. Najemnina pro- nost je zaradi precejšnjega dolga za skladišču Splošne banke Koper. Skli- podvig, saj je prenos potekal z lokalni- stora se je povečala za 50 %. Ker klub ni najemnika zagrozila z izpraznitvijo can je bil sestanek vseh istrskih in pri- mi avtobusnimi prevozi. Klubski mla- imel denarja, najemnine ni plačeval, za prostora. Najemnina klubskega prosto- morskih latelistov za organizacijo dinci so si redno dopisovali s latelisti pomoč pa je prosil sam izvršni svet ra pa se je ob koncu leta kot zanalašč svečane prireditve ob 1000-letnici iz tujih držav. V juniju je bila organizi- Občine Koper. Izdane so bile spomin- povišala še za 27 %. Član Bogomil mesta Pazin in 40-letnici priključitve rana velika latelistična razstava, pri- ske ovojnice in žigi: »zbor pionirjev Lilija, ki je med drugim takrat vodil Istre in Slovenskega primorja k matični pravljeno pa je bilo tudi latelistično Jugoslavije«, »40 let STT – VUJA«, latelistični krožek na Srednji kovinar- domovini. Na PTT je klub uspel z idejo srečanje v Lipici. Člani kluba so šli na »narava – zdravje«. ski in prometni šoli Koper, je predlagal o izdelavi posebnega poštnega žiga izlet v Rim na svetovno latelistično V letu 1988 je klubu je predse- možnost, da se Filatelistični klub Koper 66333 SEČOVLJE – LETALIŠČE razstavo. Pripravljena je bila tudi doval Bruno Škerlavaj. Klub je imel 58 preseli v sejno sobo hotela Triglav, kjer PORTOROŽ. Izdane so bile spominske potujoča latelistična razstava, ki je članov, od tega 54 odraslih in 4 mla- je imel omenjeni krožek svoje tedenska ovojnice za pokal Branka Ivanuše, ob krožno potovala po šolah v Občini dince. Zaradi težkih nančnih razmer si srečanja. Za leto 1989 je bil zastavljen Evrorallyu v Portorožu, 35-letnici FK Koper. Hramba četverčkov STT – klub ob 40-letnici ni mogel privoščiti zelo smel program dela, in sicer: Koper, 40-letnici ustanovitve Istrskega VUJA je bila vedno prioritetna naloga. večje in razkošnejše proslave; izdana je organizacija razstav in izdaja spomin- odreda in 100-letnici pošte v Dekanih. Ker ni bil uresničen sklep odbora o bila le spominska ovojnica z žigom. skih ovojnic in žigov ob dnevu varče- V tem letu je bilo organizirano tudi hrambi na PTT, jih je prevzel takratni Hkrati s omenjenim dogodkom je bila vanja, ob 500-letnici hrastoveljskih medijsko zelo odmevno latelistično predsednik. Klub je imel 45 članov, obeležena tudi 40-letnica izdaje prve fresk, 120-letnici tabora v Kubedu, 40- srečanje v Portorožu z mednarodno predsednik kluba pa je bil Julij Cergol. znamke STT – VUJA. Osnutek za spo- letnici Radia Koper in 40-letnici udeležbo. Izdane so bile sledeče spominske minsko ovojnico je izdelal član Stevo Planinskega društva Koper. Še prav 92 93 posebej svečano je bila obeležena 120- napisana tudi merila za podelitev FIP (Mednarodno latelistično zvezo). ljudske šole v Ospu je bila organizirana letnica slovenskega tabora v Kubedu, diplom za najbolj zavzete lateliste, FK Koper je dejavno sodeloval s late- državna proslava, naš klub pa je prav pri kateri je zelo dejavno deloval član diplome pa so bile podeljene ob koncu listoma iz Švice in Nemčije. Na takra- tako izdal spominsko ovojnico in kluba Rafael Vidali. Razstava ob dnevu leta. Takrat je bila izdana še ena tno PTT je poslal šest predlogov za pripravil latelistično razstavo. varčevanja je bila tekmovalna, ocenje- spominska ovojnica, in sicer v spomin nove redne in priložnostne znamke za Na skupščini kluba 7. 4. 1995 je vanje razstavljenih eksponatov pa je na plebiscit za samostojno Slovenijo. leto 1993. Izdana je bila spominska bilo ugotovljeno, da prejšnji predse- izvedla strokovna komisija. Ker je Likovno rešitev je tokrat prispeval ovojnica ob 7. svetovnem jadralnem dnik ni sklical novega odbora, da bi se obstajala možnost ukinitve rubrike umetnik Zvest Apollonio, velik del za- prvenstvu v razredu Evropa v Izoli s konstituiral, da ni opravil primopredaje Filatelija v Dnevniku, so se zbirali slug za njeno izdajo pa je imel tudi spominskim žigom. in da je nepooblaščeno uporabljal žiro podpisi članov, s katerimi so izrazili Leander Cunja s takratne Kulturne sku- V letu 1993 je Mladinska sekcija račun kluba, žig in poštni predal. Skup- svoj protest proti temu. pnosti Občine Koper. Ob zaključku leta latelistov in numizmatikov v sodelo- ščina je naložila novo izvoljenemu 23. 2. 1990 je bila ustanovljena so bile izvedene volitve novih pred- vanju z bežigrajsko galerijo izdala spo- vodstvu, naj opravi primopredajo, Mladinska sekcija latelistov in numi- stavnikov Filatelističnega kluba Koper. minsko ovojnico in razglednico ob 50- predloži vsa poročila (zlasti o nančno- zmatikov, v katero je bilo včlanjenih 30 V letu 1991 je bilo v FK Koper letnici smrti Riharda Jakopiča. Ob materialnem poslovanju v preteklem mladincev in 4 mentorji. 24. 3. 1990 je včlanjenih 43 mladincev in 11 odraslih, dnevu državnosti je bila izdana dopi- obdobju) in zahteva od prejšnjega bila v avli PTT organizirana samostoj- skupaj torej 54 članov. Z osamosvo- snica z dotiskom, organizirana pa je vodstva, da vse klubsko imetje vrne na latelistična razstava, ki jo je na te- jitvijo Slovenije so izšle prve slovenske bila tudi latelistična razstava na glavni najkasneje do 5. maja 1995. Zaradi matiko Gobe pripravil član Karel Čuk. znamke. Filatelisti mladinci so se pove- pošti v Kopru, na kateri je kot gost vseh navedenih nevšečnosti je bila Ob tej priložnosti je bila izdana tudi zali s latelisti Osnovne šole Monošter sodeloval Zdene Skok s svojo enkratno ukinjena distribucija znamk. dopisnica z dotiskom in s spominskim ob slovensko-madžarski meji. FK zbirko verigarjev – prvih slovenskih V razpravi o programu dela je žigom. Izdani sta bili tudi dve spomin- Koper je pripravil veliko latelistično znamk. Ob 350-letnici Antonia Tarsie bila zanimiva pobuda Veselka Guština, ski ovojnici ob 350-letnici ponovne razstavo, na kateri so sodelovali lateli- so občinske organizacije pripravile in sicer predlagati FZS, da se v katalogu posvetitve cerkve sv. Marka na Mar- stični klubi iz Nove Gorice, Idrije, koncert njegove baročne glasbe, naš znamk Slovenije upoštevajo tudi oku- kovcu. Ob 800-letnici denarništva na Postojne, Ilirske Bistrice, Sežane, klub pa je izdal spominsko ovojnico. V pacijske znamke pod zavezniško voja- Slovenskem je bil izdan spominski žig. Trsta, Portoroža in seveda iz Kopra. tem letu je Slovenija praznovala 50- ško upravo (AMG – VG, AMG – FTT). V avli Splošne banke Koper je bila or- Razstava je bila organizirana ob 230- letnico sklepa kočevskega zbora o O delu numizmatične sekcije od leta ganizirana latelistična in numizma- letnici pošte v Kopru, na njej pa je bilo priključitvi Primorske, zato je bila tudi 1990 dalje je poročal mentor Rafael tična razstava. Tudi 500-letnica hrasto- razstavljenih kar 500 eksponatov. Klub ob tej priložnosti izdana spominska Vidali. Izdano je bilo kar 11 zanimivih veljskih fresk je bila obeležena s je pripravil tudi razstavo ob 70-letnici ovojnica. številk glasila Mladi numizmatik. spominsko ovojnico in z žigom, pri- marežganskega upora, ki je bila po V začetku leta 1994 je Mladin- Dogovor je bil, da se ob večji pomoči pravljena pa je bila tudi izčrpna raz- Marezigah postavljena še v Kopru in na ska sekcija latelistov in numizmati- mentorju to delo nadaljuje. Bruno stava v avli Splošne banke Koper. Markovcu. kov pod vodstvom Janeza Zupana Škerlavaj je podal poročilo o spominski Njena posebnost je bila, da je bila Leta 1992 so delegati latelistič- organizirala srečanje latelistov in izdaji ob 50-letnici odločitve kočev- tekmovalnega značaja, zato je na njej nih društev po Sloveniji prvič v novi numizmatikov v Žusterni. Obenem je skega zbora o priključitvi Primorske k razstavljene eksponate ocenjevala državi sprejeli nov statut FZS, Sloveni- bila izdana tudi spominska ovojnica ob Sloveniji, ki jo je založil sam, denar od strokovna komisija. V tem letu so bila ja pa je bila kasneje v tem letu sprejeta v letu družine. Ob 175-letnici slovenske prodaje pa namenil za nakup albuma za 94 95 posebej svečano je bila obeležena 120- napisana tudi merila za podelitev FIP (Mednarodno latelistično zvezo). ljudske šole v Ospu je bila organizirana letnica slovenskega tabora v Kubedu, diplom za najbolj zavzete lateliste, FK Koper je dejavno sodeloval s late- državna proslava, naš klub pa je prav pri kateri je zelo dejavno deloval član diplome pa so bile podeljene ob koncu listoma iz Švice in Nemčije. Na takra- tako izdal spominsko ovojnico in kluba Rafael Vidali. Razstava ob dnevu leta. Takrat je bila izdana še ena tno PTT je poslal šest predlogov za pripravil latelistično razstavo. varčevanja je bila tekmovalna, ocenje- spominska ovojnica, in sicer v spomin nove redne in priložnostne znamke za Na skupščini kluba 7. 4. 1995 je vanje razstavljenih eksponatov pa je na plebiscit za samostojno Slovenijo. leto 1993. Izdana je bila spominska bilo ugotovljeno, da prejšnji predse- izvedla strokovna komisija. Ker je Likovno rešitev je tokrat prispeval ovojnica ob 7. svetovnem jadralnem dnik ni sklical novega odbora, da bi se obstajala možnost ukinitve rubrike umetnik Zvest Apollonio, velik del za- prvenstvu v razredu Evropa v Izoli s konstituiral, da ni opravil primopredaje Filatelija v Dnevniku, so se zbirali slug za njeno izdajo pa je imel tudi spominskim žigom. in da je nepooblaščeno uporabljal žiro podpisi članov, s katerimi so izrazili Leander Cunja s takratne Kulturne sku- V letu 1993 je Mladinska sekcija račun kluba, žig in poštni predal. Skup- svoj protest proti temu. pnosti Občine Koper. Ob zaključku leta latelistov in numizmatikov v sodelo- ščina je naložila novo izvoljenemu 23. 2. 1990 je bila ustanovljena so bile izvedene volitve novih pred- vanju z bežigrajsko galerijo izdala spo- vodstvu, naj opravi primopredajo, Mladinska sekcija latelistov in numi- stavnikov Filatelističnega kluba Koper. minsko ovojnico in razglednico ob 50- predloži vsa poročila (zlasti o nančno- zmatikov, v katero je bilo včlanjenih 30 V letu 1991 je bilo v FK Koper letnici smrti Riharda Jakopiča. Ob materialnem poslovanju v preteklem mladincev in 4 mentorji. 24. 3. 1990 je včlanjenih 43 mladincev in 11 odraslih, dnevu državnosti je bila izdana dopi- obdobju) in zahteva od prejšnjega bila v avli PTT organizirana samostoj- skupaj torej 54 članov. Z osamosvo- snica z dotiskom, organizirana pa je vodstva, da vse klubsko imetje vrne na latelistična razstava, ki jo je na te- jitvijo Slovenije so izšle prve slovenske bila tudi latelistična razstava na glavni najkasneje do 5. maja 1995. Zaradi matiko Gobe pripravil član Karel Čuk. znamke. Filatelisti mladinci so se pove- pošti v Kopru, na kateri je kot gost vseh navedenih nevšečnosti je bila Ob tej priložnosti je bila izdana tudi zali s latelisti Osnovne šole Monošter sodeloval Zdene Skok s svojo enkratno ukinjena distribucija znamk. dopisnica z dotiskom in s spominskim ob slovensko-madžarski meji. FK zbirko verigarjev – prvih slovenskih V razpravi o programu dela je žigom. Izdani sta bili tudi dve spomin- Koper je pripravil veliko latelistično znamk. Ob 350-letnici Antonia Tarsie bila zanimiva pobuda Veselka Guština, ski ovojnici ob 350-letnici ponovne razstavo, na kateri so sodelovali lateli- so občinske organizacije pripravile in sicer predlagati FZS, da se v katalogu posvetitve cerkve sv. Marka na Mar- stični klubi iz Nove Gorice, Idrije, koncert njegove baročne glasbe, naš znamk Slovenije upoštevajo tudi oku- kovcu. Ob 800-letnici denarništva na Postojne, Ilirske Bistrice, Sežane, klub pa je izdal spominsko ovojnico. V pacijske znamke pod zavezniško voja- Slovenskem je bil izdan spominski žig. Trsta, Portoroža in seveda iz Kopra. tem letu je Slovenija praznovala 50- ško upravo (AMG – VG, AMG – FTT). V avli Splošne banke Koper je bila or- Razstava je bila organizirana ob 230- letnico sklepa kočevskega zbora o O delu numizmatične sekcije od leta ganizirana latelistična in numizma- letnici pošte v Kopru, na njej pa je bilo priključitvi Primorske, zato je bila tudi 1990 dalje je poročal mentor Rafael tična razstava. Tudi 500-letnica hrasto- razstavljenih kar 500 eksponatov. Klub ob tej priložnosti izdana spominska Vidali. Izdano je bilo kar 11 zanimivih veljskih fresk je bila obeležena s je pripravil tudi razstavo ob 70-letnici ovojnica. številk glasila Mladi numizmatik. spominsko ovojnico in z žigom, pri- marežganskega upora, ki je bila po V začetku leta 1994 je Mladin- Dogovor je bil, da se ob večji pomoči pravljena pa je bila tudi izčrpna raz- Marezigah postavljena še v Kopru in na ska sekcija latelistov in numizmati- mentorju to delo nadaljuje. Bruno stava v avli Splošne banke Koper. Markovcu. kov pod vodstvom Janeza Zupana Škerlavaj je podal poročilo o spominski Njena posebnost je bila, da je bila Leta 1992 so delegati latelistič- organizirala srečanje latelistov in izdaji ob 50-letnici odločitve kočev- tekmovalnega značaja, zato je na njej nih društev po Sloveniji prvič v novi numizmatikov v Žusterni. Obenem je skega zbora o priključitvi Primorske k razstavljene eksponate ocenjevala državi sprejeli nov statut FZS, Sloveni- bila izdana tudi spominska ovojnica ob Sloveniji, ki jo je založil sam, denar od strokovna komisija. V tem letu so bila ja pa je bila kasneje v tem letu sprejeta v letu družine. Ob 175-letnici slovenske prodaje pa namenil za nakup albuma za 94 95 spominske ovojnice in popravilo oken končno realizirana. Srečanja so od tedaj Numizmatika na Koprskem v klubskem prostoru. nedvomno prijetnejša. Ugotovitev, da se vpisujejo novi, Največ zadovoljstva je klub do- zlasti mladi člani je bila še posebej živel v letu 1997, ko je izšla znamka ob Prav gotovo so različni zbiralci, obliki in pojavil se je skromen list razveseljiva. Od tod se je pojavila tudi 50-letnici priključitve Primorske k med njimi tudi numizmatiki, kot Mladi numizmatik. Urejal ga je Rafael potreba po iskanju ustreznih mentorjev matični domovini. Ob tej obletnici je posamezniki vedno živeli in delovali Vidali iz Škoj, spomladi 1993 pa je za delo z mladimi. klub organiziral bogato, dogodku pri- med nami. V nasprotju s latelisti pa izšla prva številka. Nekaj časa je bila to Treba je bilo določiti, katere merno tematsko latelistično razstavo niso bili organizirani v svojem društvu redna oblika obveščanja mladih, kasne- zbirke bi bile stalne zbirke kluba. v Pokrajinskem muzeju Koper. Na ali klubu. Ko so se med seboj iskali in je pa je list zaradi bolezni izhajal redke- Določene so bile: četverčki STT, OPD otvoritvi razstave je klub kot soizdaja- spoznavali, se je pojavila potreba po je, in sicer po možnostih in potrebah, Slovenije, vse ovojnice, ki jih je izdal telj v sodelovanju z Zgodovinskim dru- organiziranem delovanju. Pogojev, da dokler ni leta 1996 izšla enajsta, zadnja FK Koper sam ali v sodelovanju s FK štvom za južno Primorsko in Znan- bi ustanovili lastno društvo, ni bilo, saj številka. Tudi v bodoče obstajajo Izola, FD Piran in z ostalimi klubi in stveno raziskovalnim središčem Koper je bilo vedno premalo aktivnih numi- možnosti za tovrstno obliko infor- društvi po vsej Sloveniji, ter ovojnice, organiziral predstavitev knjige Poštna ki so jih za območje Občine Koper zgodovina in latelija na Primorskem zmatikov. Ker pa je v skoraj vsakem macij, saj je izdaja lista tehnično lahko izdali PTT, MPZ, FZS in drugi. avtorjev dr. Veselka Guštin in mag. numizmatiku tudi delček latelista in izvedljiva, potrebno bi bilo le nekoliko V letu 1996 je bilo vloženega Branka Morenčiča. Izdan je bil tudi obratno, je bilo povsem naravno, da je več sodelovanja, spodbude in volje. veliko truda za izdajo posebne znamke priložnostni poštni žig in dogodku bila dana možnost za delovanje numi- Iz preteklosti se spomnimo še ob 50-letnici priključitve Primorske k primerna spominska ovojnica. zmatikov v že obstoječem Filateli- enega dogodka, ki je zaznamoval deja- matični domovini. Stekle so priprave za V letu 1998 je bila večina ak- stičnem klubu Koper v okviru sekcije; vnosti kluba. To je bilo večje srečanje izdajo knjige Poštna zgodovina in tivnosti usmerjena v pripravo primerne to se je uradno potrdilo s sprejetjem latelistov, numizmatikov in zbiralcev latelija na Primorskem. Izvedene so obeležbe 50-letnega delovanja Filate- novih društvenih pravil. malih predmetov, ki je potekalo marca bile tri spominske izdaje: 100 let lističnega kluba Koper. Pripravljeno je V preteklem obdobju, ko je delo leta 1994. Morda srečanje ni bilo zelo Posojilnega in konzumnega društva bilo gradivo za izdajo publikacije s Pobegi, 110 let šolstva v Hrpeljah in 40 kratkimi informacijami o prehojeni kluba nekaj časa slonelo predvsem na odmevno, vendar je lahko dobra šola za let Pokrajinskega arhiva Koper. Ob tej poti s slikovnim materialom. Sklicana zagnanosti mladih, je delovala Mladin- organizacijo novega srečanja v prihod- priložnosti je bila v prostorih Pokrajin- je bila seja skupščine kluba, organizi- ska sekcija latelistov in numizma- nosti. skega arhiva tudi velika latelistična rana društvena latelistična razstava in tikov. Člani sekcije so prirejali razne Spomniti velja še na nekatere razstava. Na drugi mednarodni razstavi izdan priložnostni poštni žig s spomin- razstave in občasno vabili tudi starejše dogodke, ki jih lahko štejemo kot FILA 1996 v Mariboru sta naša člana sko pisemsko ovojnico. numizmatike, da so za razstave prispe- pomembne za numizmatiko. V mislih Danijel Vinčec (v mladinski konkure- Povzeto iz bornika izdanega ob vali primerke iz svojih zbirk. Pojavila imam čenturske novce iz najdišč pri nci) in dr. Veselko Guštin prejela zlato 50 letnici FK Koper se je tudi želja, da bi bili starejši Čenturju (pred in po drugi. svetovni odličje. Zaradi pomanjkanja sredstev v Boris Dodič, Ivan Nanut in numizmatiki mentorji mladim v mla- vojni), ki so obdelani in ovrednoteni v preteklosti je bila do sedaj odložena Nevenka Zakrajšek. dinski sekciji. Tako je nastala ideja, da naloga adaptacije klubskega prostora dveh knjigah. Večji del tega zaklada je bi dajali napotke mladim tudi v pisni bil prenesen v Ljubljano. Vprašanje je, 96 97 spominske ovojnice in popravilo oken končno realizirana. Srečanja so od tedaj Numizmatika na Koprskem v klubskem prostoru. nedvomno prijetnejša. Ugotovitev, da se vpisujejo novi, Največ zadovoljstva je klub do- zlasti mladi člani je bila še posebej živel v letu 1997, ko je izšla znamka ob Prav gotovo so različni zbiralci, obliki in pojavil se je skromen list razveseljiva. Od tod se je pojavila tudi 50-letnici priključitve Primorske k med njimi tudi numizmatiki, kot Mladi numizmatik. Urejal ga je Rafael potreba po iskanju ustreznih mentorjev matični domovini. Ob tej obletnici je posamezniki vedno živeli in delovali Vidali iz Škoj, spomladi 1993 pa je za delo z mladimi. klub organiziral bogato, dogodku pri- med nami. V nasprotju s latelisti pa izšla prva številka. Nekaj časa je bila to Treba je bilo določiti, katere merno tematsko latelistično razstavo niso bili organizirani v svojem društvu redna oblika obveščanja mladih, kasne- zbirke bi bile stalne zbirke kluba. v Pokrajinskem muzeju Koper. Na ali klubu. Ko so se med seboj iskali in je pa je list zaradi bolezni izhajal redke- Določene so bile: četverčki STT, OPD otvoritvi razstave je klub kot soizdaja- spoznavali, se je pojavila potreba po je, in sicer po možnostih in potrebah, Slovenije, vse ovojnice, ki jih je izdal telj v sodelovanju z Zgodovinskim dru- organiziranem delovanju. Pogojev, da dokler ni leta 1996 izšla enajsta, zadnja FK Koper sam ali v sodelovanju s FK štvom za južno Primorsko in Znan- bi ustanovili lastno društvo, ni bilo, saj številka. Tudi v bodoče obstajajo Izola, FD Piran in z ostalimi klubi in stveno raziskovalnim središčem Koper je bilo vedno premalo aktivnih numi- možnosti za tovrstno obliko infor- društvi po vsej Sloveniji, ter ovojnice, organiziral predstavitev knjige Poštna ki so jih za območje Občine Koper zgodovina in latelija na Primorskem zmatikov. Ker pa je v skoraj vsakem macij, saj je izdaja lista tehnično lahko izdali PTT, MPZ, FZS in drugi. avtorjev dr. Veselka Guštin in mag. numizmatiku tudi delček latelista in izvedljiva, potrebno bi bilo le nekoliko V letu 1996 je bilo vloženega Branka Morenčiča. Izdan je bil tudi obratno, je bilo povsem naravno, da je več sodelovanja, spodbude in volje. veliko truda za izdajo posebne znamke priložnostni poštni žig in dogodku bila dana možnost za delovanje numi- Iz preteklosti se spomnimo še ob 50-letnici priključitve Primorske k primerna spominska ovojnica. zmatikov v že obstoječem Filateli- enega dogodka, ki je zaznamoval deja- matični domovini. Stekle so priprave za V letu 1998 je bila večina ak- stičnem klubu Koper v okviru sekcije; vnosti kluba. To je bilo večje srečanje izdajo knjige Poštna zgodovina in tivnosti usmerjena v pripravo primerne to se je uradno potrdilo s sprejetjem latelistov, numizmatikov in zbiralcev latelija na Primorskem. Izvedene so obeležbe 50-letnega delovanja Filate- novih društvenih pravil. malih predmetov, ki je potekalo marca bile tri spominske izdaje: 100 let lističnega kluba Koper. Pripravljeno je V preteklem obdobju, ko je delo leta 1994. Morda srečanje ni bilo zelo Posojilnega in konzumnega društva bilo gradivo za izdajo publikacije s Pobegi, 110 let šolstva v Hrpeljah in 40 kratkimi informacijami o prehojeni kluba nekaj časa slonelo predvsem na odmevno, vendar je lahko dobra šola za let Pokrajinskega arhiva Koper. Ob tej poti s slikovnim materialom. Sklicana zagnanosti mladih, je delovala Mladin- organizacijo novega srečanja v prihod- priložnosti je bila v prostorih Pokrajin- je bila seja skupščine kluba, organizi- ska sekcija latelistov in numizma- nosti. skega arhiva tudi velika latelistična rana društvena latelistična razstava in tikov. Člani sekcije so prirejali razne Spomniti velja še na nekatere razstava. Na drugi mednarodni razstavi izdan priložnostni poštni žig s spomin- razstave in občasno vabili tudi starejše dogodke, ki jih lahko štejemo kot FILA 1996 v Mariboru sta naša člana sko pisemsko ovojnico. numizmatike, da so za razstave prispe- pomembne za numizmatiko. V mislih Danijel Vinčec (v mladinski konkure- Povzeto iz bornika izdanega ob vali primerke iz svojih zbirk. Pojavila imam čenturske novce iz najdišč pri nci) in dr. Veselko Guštin prejela zlato 50 letnici FK Koper se je tudi želja, da bi bili starejši Čenturju (pred in po drugi. svetovni odličje. Zaradi pomanjkanja sredstev v Boris Dodič, Ivan Nanut in numizmatiki mentorji mladim v mla- vojni), ki so obdelani in ovrednoteni v preteklosti je bila do sedaj odložena Nevenka Zakrajšek. dinski sekciji. Tako je nastala ideja, da naloga adaptacije klubskega prostora dveh knjigah. Večji del tega zaklada je bi dajali napotke mladim tudi v pisni bil prenesen v Ljubljano. Vprašanje je, 96 97 ali ne bi kazalo imeti vsaj simbolično uveljavila, je odvisno od resnosti in Seznam spominskih izdaj zbirko tega zaklada na vpogled v našem dejavnosti numizmatikov samih, saj so Filatelističnega kluba Koper 1948–2018 Pokrajinskem muzeju Koper in se s tem za to dane vse možnosti. Dobra numi- »domačim zakladom« celo ponašati. zmatična zbirka dobi svojo pravo To bi sicer zahtevalo tudi bolj stroko- vrednost šele takrat, ko je prikazana ali STO – CONA B ven pristop in boljše poznavanje lokal- drugače predstavljena v javnosti. 1. 21. 10. 1951 PIRAN: SECONDA RASSEGNA CULTURALE DELL' UNIONE DEGLI ITALIANI ne zgodovine, vendar bi zelo obogatilo Doma, skrita med štirimi zidovi, je DEL CIRCONDARIO DELL' ISTRIA, priložnostni poštni žig (FDC) znanje domačih numizmatikov. skoraj tako, kot da je ni. 2. 4. 11. 1951 KOPER: 400 LET SLOVENSKE KNJIGE, priložnostni poštni žig (FDC), Ali se bo numizmatična sekcija Rafael Vidali obstaja več barvnih variant lika Primoža Trubarja + dodatna različica napisa STT – VUJA v rdeči barvi pri Filatelističnem klubu Koper bolj 3. 29. 11. 1951 BUJE: TJEDAN HRVATSKE KULTURE, priložnostni poštni žig (FDC) 4. 26. 3. 1952 KOPER: ŠPORT, dnevni poštni žig (FDC) 5. 25. 5. 1952 KOPER: 60 LET ROJSTVA MARŠALA TITA, verjetno priložnostni poštni žig (FDC), obstaja pet barvnih variant maršala Tita 6. 22. 6. 1952 KOPER: TEDEN OTROKA, dnevni poštni žig (FDC) 7. 26. 7. 1952 KOPER: XV. OLIMPISKE IGRE, dnevni poštni žig (FDC), obstajata dve barvni varianti olimpijskega lika – rdeča in zelena 8. 13. 9. 1952 KOPER: DAN MORNARICE, dnevni poštni žig (FDC) 9. 26. 10. 1952 KOPER: TEDEN RDEČEGA KRIŽA, dnevni poštni žig (FDC) 10. 14. 11. 1952 KOPER: VI. KONGRES KPJ, dnevni poštni žig (FDC) 11. 29. 11. 1952 KOPER: FILATELISTIČNA RAZSTAVA, priložnostni poštni žig (FDC) varianta a: znamka v vrednosti 15 din + blok v vrednosti 50 din varianta b: samo znamka v vrednosti 15 din 12. 3. 2. 1953 KOPER: 10-LETNICA SMRTI NIKOLE TESLE, dnevni poštni žig (FDC) 13. 21. 4. 1953 KOPER: PEACE – JUSTICE – SECURITY, ZDRUŽENI NARODI, dnevni poštni žig (FDC) 14. 2. 6. 1953 KOPER: MEDNARODNE AVTO-MOTO DIRKE, dnevni poštni žig (FDC) 15. 8. 7. 1953 15 KOPER: U SPOMEN IZBORA PRVOG PRETSEDNIKA REPUBLIKE, dnevni poštni žig (FDC) 16. 31. 7. 1953 16 KOPER: 38.a UNIVERSALA KONGRESO de ESPERANTO ZAGREB, dnevni poštni žig (FDC) 17. 5. 9. 1953 17 KOPER: 10-LETNICA PRIKLJUČITVE PRIMORSKE OKROGLICA, poštni žig prvi dan (FDC) 18. 3. 10. 1953 18 KOPER: BRANKO RADIČEVIČ, STOLETNICA PESNIKOVE SMRTI, poštni žig prvi dan (FDC) 19. 25. 10. 1953 19 KOPER: TEDEN RDEČEGA KRIŽA, poštni žig prvi dan (FDC) 20. 29. 11. 1953 20 KOPER: X. OBLETNICA USTANOVITVE SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE, poštni žig prvi dan (FDC), obstaja pet barvnih variant maršala Tita 21. 16. 4. 1954 21 KOPER: ZNAMKE REDNA IZDAJA ZA LETALSKO POŠTO, motiv na FDC-ju vodnjak na Mudi, poštni žig prvi dan (dva FDC-ja) 22. 30. 6. 1954 22 KOPER: ZNAMKE SPOMINSKA IZDAJA FAUNA JUGOSLAVIJE, motiv na FDC- ju vodnjak na Mudi, poštni žig prvi dan (dva FDC-ja) 23. 8. 10. 1954 23 KOPER: 150-LETNICA PRVE SRBSKE VSTAJE, poštni žig prvi dan (FDC) 98 99 ali ne bi kazalo imeti vsaj simbolično uveljavila, je odvisno od resnosti in Seznam spominskih izdaj zbirko tega zaklada na vpogled v našem dejavnosti numizmatikov samih, saj so Filatelističnega kluba Koper 1948–2018 Pokrajinskem muzeju Koper in se s tem za to dane vse možnosti. Dobra numi- »domačim zakladom« celo ponašati. zmatična zbirka dobi svojo pravo To bi sicer zahtevalo tudi bolj stroko- vrednost šele takrat, ko je prikazana ali STO – CONA B ven pristop in boljše poznavanje lokal- drugače predstavljena v javnosti. 1. 21. 10. 1951 PIRAN: SECONDA RASSEGNA CULTURALE DELL' UNIONE DEGLI ITALIANI ne zgodovine, vendar bi zelo obogatilo Doma, skrita med štirimi zidovi, je DEL CIRCONDARIO DELL' ISTRIA, priložnostni poštni žig (FDC) znanje domačih numizmatikov. skoraj tako, kot da je ni. 2. 4. 11. 1951 KOPER: 400 LET SLOVENSKE KNJIGE, priložnostni poštni žig (FDC), Ali se bo numizmatična sekcija Rafael Vidali obstaja več barvnih variant lika Primoža Trubarja + dodatna različica napisa STT – VUJA v rdeči barvi pri Filatelističnem klubu Koper bolj 3. 29. 11. 1951 BUJE: TJEDAN HRVATSKE KULTURE, priložnostni poštni žig (FDC) 4. 26. 3. 1952 KOPER: ŠPORT, dnevni poštni žig (FDC) 5. 25. 5. 1952 KOPER: 60 LET ROJSTVA MARŠALA TITA, verjetno priložnostni poštni žig (FDC), obstaja pet barvnih variant maršala Tita 6. 22. 6. 1952 KOPER: TEDEN OTROKA, dnevni poštni žig (FDC) 7. 26. 7. 1952 KOPER: XV. OLIMPISKE IGRE, dnevni poštni žig (FDC), obstajata dve barvni varianti olimpijskega lika – rdeča in zelena 8. 13. 9. 1952 KOPER: DAN MORNARICE, dnevni poštni žig (FDC) 9. 26. 10. 1952 KOPER: TEDEN RDEČEGA KRIŽA, dnevni poštni žig (FDC) 10. 14. 11. 1952 KOPER: VI. KONGRES KPJ, dnevni poštni žig (FDC) 11. 29. 11. 1952 KOPER: FILATELISTIČNA RAZSTAVA, priložnostni poštni žig (FDC) varianta a: znamka v vrednosti 15 din + blok v vrednosti 50 din varianta b: samo znamka v vrednosti 15 din 12. 3. 2. 1953 KOPER: 10-LETNICA SMRTI NIKOLE TESLE, dnevni poštni žig (FDC) 13. 21. 4. 1953 KOPER: PEACE – JUSTICE – SECURITY, ZDRUŽENI NARODI, dnevni poštni žig (FDC) 14. 2. 6. 1953 KOPER: MEDNARODNE AVTO-MOTO DIRKE, dnevni poštni žig (FDC) 15. 8. 7. 1953 15 KOPER: U SPOMEN IZBORA PRVOG PRETSEDNIKA REPUBLIKE, dnevni poštni žig (FDC) 16. 31. 7. 1953 16 KOPER: 38.a UNIVERSALA KONGRESO de ESPERANTO ZAGREB, dnevni poštni žig (FDC) 17. 5. 9. 1953 17 KOPER: 10-LETNICA PRIKLJUČITVE PRIMORSKE OKROGLICA, poštni žig prvi dan (FDC) 18. 3. 10. 1953 18 KOPER: BRANKO RADIČEVIČ, STOLETNICA PESNIKOVE SMRTI, poštni žig prvi dan (FDC) 19. 25. 10. 1953 19 KOPER: TEDEN RDEČEGA KRIŽA, poštni žig prvi dan (FDC) 20. 29. 11. 1953 20 KOPER: X. OBLETNICA USTANOVITVE SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE, poštni žig prvi dan (FDC), obstaja pet barvnih variant maršala Tita 21. 16. 4. 1954 21 KOPER: ZNAMKE REDNA IZDAJA ZA LETALSKO POŠTO, motiv na FDC-ju vodnjak na Mudi, poštni žig prvi dan (dva FDC-ja) 22. 30. 6. 1954 22 KOPER: ZNAMKE SPOMINSKA IZDAJA FAUNA JUGOSLAVIJE, motiv na FDC- ju vodnjak na Mudi, poštni žig prvi dan (dva FDC-ja) 23. 8. 10. 1954 23 KOPER: 150-LETNICA PRVE SRBSKE VSTAJE, poštni žig prvi dan (FDC) 98 99 24. 9. 10. 1954 21 KOPER: ZNAMKA SPOMINSKA IZDAJA ZA LETALSKO POŠTO, motiv na 42. 22. 9. 1979 8/79 KOPER: VERIGARJI 1919–1979, (FDC) uporabljen priložnostni poštni žig FDC-ju vodnjak na Mudi, poštni žig prvi dan (FDC) od prejšnje izdaje: MEDNARODNO LETO OTROKA 25. 25. 10. 1954 ŠKOFIJE: 5. X. 1954 LONDONSKI MEMORANDUM, dnevni poštni žig (FDC) 43. 6. 10. 1979 9/79 PORTOROŽ: SREČANJE BORCEV DRUGIH NARODOV UDELEŽENCEV V NOV IN PO SLOVENIJE, priložnostni poštni žig (FDC) 44. 12. 10. 1979 10/79 PIRAN: MEDNARODNO LETO OTROKA, OBČINSKA KONFERENCA ZVEZE FLRJ SOCIALISTIČNE MLADINE SLOVENIJE, dnevni poštni žig (FDC) 45. 29. 10. 1979 11/79 IZOLA: MEDNARODNO LETO OTROKA, priložnostni poštni žig (FDC) 26. 26. 10. 1954 KOPER: KONEC VOJNE UPRAVE JUGOSLOVANSKE LJUDSKE ARMADE, 46. 21. 10. 1979 12/79 MOMJAN: 35 LET BATALJON ALME VIVODA HRVOJI–KUČIBREG, dnevni dnevni poštni žig (FDC) poštni žig (FDC) 27. 12. 6. 1955 KOPER: POKRAJINSKI ZLET PARTIZANA, priložnostni poštni žig (FDC), 47. 26. 11. 1979 13/79 KOPER: TOMOS 25 LET, priložnostni poštni žig (FDC) obstajata dve varianti napisa na FDC-ju 48. 10. 11. 1979 14/79 KOPER: OBALNO PLANINSKO DRUŠTVO 30 LET, priložnostni poštni žig varianta a: napis v slovenskem jeziku (FDC) varianta b: napis v slovenskem in italijanskem jeziku 49. 27. 11. 1979 15/79 IZOLA: OTVORITEV PRENOVLJENE OŠ VOJKA ŠMUC, priložnostni poštni žig (FDC) SFRJ 50. 17. 4. 1980 16/80 KOPER: 5. KONFERENCA KGOJ, priložnostni poštni žig (FDC) 51. 10. 6. 1980 17a/80 PORTOROŽ: IGRE BREZ MEJA, priložnostni poštni žig (FDC) 52. 13. 6. 1980 17b/80 SEŽANA: ZBOR PIONIRJEV JUGOSLAVIJE, LIPICA, priložnostni poštni žig 28. 28. 11. 1967 KOPER: FILATELISTIČNA RAZSTAVA, motiv na FDC-ju vodnjak na Mudi, (FDC) navaden žig (FDC), na FDC-ju je tudi priložnostni poštni žig: OTVORITEV 53. 13. 7. 1980 17/80 LIPICA: 400 LET KOBILARNE: POŠTNA KOČIJA, DUNAJ, TRST, LIPICA – ŽELEZNIŠKE PROGE KOPER–REŠNICA, ki ga je izdalo FD – PTT velika kuverta, priložnostni poštni žig (FDC) Slovenija (28.11.-10.12.1967) 54. 6. -13. 7. 1980 18/80 6. 7. 80 WIEN, 6. 7. 80 WIENER NEUSTADT, 6. 7. 80 BRUCK AN DER 29. 15. 5. 1971 MAREZIGE: MAREZIGE 1921–1971, priložnostni poštni žig MUR, 7. 7. 80 KÖFLACH, 7. 7. 80 GRAZ, 7. 7. 80 SPIELFELD, 8. 7. 80 (RAZGLEDNICA) MARIBOR, 9. 7. 80 PTUJ, dnevni poštni žig 9. 7. 80 CELJE, 10. 7. 80 30. 23. 5. 1972 KOPER: 15 LET LUKE KOPER, priložnostni poštni žig (FDC + 3 LJUBLJANA, 11. 7. 80 POSTOJNA, 13. 7. 80 LIPICA, POŠTNA KOČIJA RAZLIČNE RAZGLEDNICE) DUNAJ - TRST – LIPICA, priložnostni poštni žig (FDC), velika kuverta 31. 9. 5. 1975 KOPER: OF 1945–1975, priložnostni poštni žig (FDC) 55. 13. 7. 1980 19/80 LIPICA: POŠTNA KOČIJA DUNAJ – TRST – LIPICA, POSTAJA MARIBOR, 32. 4. 7. 1976 KOPER: P-2 OB DNEVU BORCA, RAZSTAVA ZNAMK, KOVANCEV, ZNAČK, priložnostni poštni žig (FDC) navaden žig + dnevni poštni žig (FDC) 56. 13. 7. 1980 20/80 LIPICA: POŠTNA KOČIJA DUNAJ – TRST – LIPICA, POSTAJA PTUJ, 33. 24. 11. 1976 KOPER: SIMON GREGORČIČ 24. 11. 1906,priložnostni poštni žig (FDC) priložnostni poštni žig (FDC) obstajata dve barvni varianti: ena z modrim in druga s črnim tiskom + 57. 13. 7. 1980 21/80 LIPICA: POŠTNA KOČIJA DUNAJ – TRST – LIPICA, POSTAJA CELJE, RAZGLEDNICA SIMON GREGORČIČ V OVITKU priložnostni poštni žig (FDC) 34. 23. 5. 1977 KOPER: 20 LET LUKA KOPER, priložnostni poštni žig (FDC) 58. 13. 7. 1980 22/80 LIPICA: POŠTNA KOČIJA DUNAJ – TRST – LIPICA, POSTAJA LJUBLJANA, 35. 17. 12. 1978 KOPER: FILATELISTIČNI KLUB 30 LET 1948–1978, priložnostni poštni priložnostni poštni žig (FDC) žig (FDC) 59. 11. 7. 1980 23/80 POSTOJNA: POŠTNA KOČIJA DUNAJ - TRST - LIPICA, POSTAJA 36. 25. 5. 1979 2/79 KOPER: RADIO KOPER 1949–1979, priložnostni poštni žig (FDC) POSTOJNA, priložnostni poštni žig (FDC) 37. 27. 5. 1979 3/79 KOPER: PRVI VLAK V MESTU KOPER, priložnostni poštni žig (FDC) 60. 13. 7. 1980 24/80 LIPICA: POŠTNA KOČIJA DUNAJ - TRST - LIPICA, POSTAJA LIPICA, 38. 20. 5. 1979 4/79 DEKANI: 500 LET DEKANI, priložnostni poštni žig (FDC) priložnostni poštni žig (FDC) 39. 8. 9. 1979 5/79 IZOLA: RIBIŠKI PRAZNIK, priložnostni poštni žig (FDC) 61. 13. 7. 1980 27/80 LIPICA: POŠTNA KOČIJA DUNAJ - TRST - LIPICA, OB 400 LETNICI 40. 25. 8. 1979 6/79 ŠMARJE: REPUBLIŠKA MLADINSKA DELOVNA AKCIJA ISTRA 79, KOBILARNE LIPICA, priložnostni poštni žig (FDC); varianta a: na kuverti priložnostni poštni žig (FDC), obstajata dve barvni varianti papirja je napis 400 LET KOBILARNE LIPICA, IV. ZBOR PTT DELAVCEV kuvert – bela in modra PRIMORSKE; varianta b: na kuverti je samo napis 400 LET KOBILARNE 41. 22. 9. 1979 7/79 KOPER: MEDNARODNO LETO OTROKA, priložnostni poštni žig (FDC) LIPICA varianta a: na kuverti je napis MEDNARODNO LETO OTROKA 62. 6. -13. 7. 1980 28/80 6. 7. 80 WIEN, 12. 7. 80 TRIESTE, dnevni poštni žig; LIPICA: POŠTNA FILATELISTIČNI KLUB KOPER KOČIJA DUNAJ - TRST - LIPICA, priložnostni poštni žig (FDC) varianta b: na kuverti je napis MEDNARODNO LETO OTROKA FK KOPER 63. 31. 8. 1980 Zelena velika dvodelna kartica JOSIP BROZ TITO, POKROVITELJ ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE OBČINE KOPER PROSLAV, 400 LET KOBILARNE LIPICA, dnevni in priložnostni žigi 100 101 24. 9. 10. 1954 21 KOPER: ZNAMKA SPOMINSKA IZDAJA ZA LETALSKO POŠTO, motiv na 42. 22. 9. 1979 8/79 KOPER: VERIGARJI 1919–1979, (FDC) uporabljen priložnostni poštni žig FDC-ju vodnjak na Mudi, poštni žig prvi dan (FDC) od prejšnje izdaje: MEDNARODNO LETO OTROKA 25. 25. 10. 1954 ŠKOFIJE: 5. X. 1954 LONDONSKI MEMORANDUM, dnevni poštni žig (FDC) 43. 6. 10. 1979 9/79 PORTOROŽ: SREČANJE BORCEV DRUGIH NARODOV UDELEŽENCEV V NOV IN PO SLOVENIJE, priložnostni poštni žig (FDC) 44. 12. 10. 1979 10/79 PIRAN: MEDNARODNO LETO OTROKA, OBČINSKA KONFERENCA ZVEZE FLRJ SOCIALISTIČNE MLADINE SLOVENIJE, dnevni poštni žig (FDC) 45. 29. 10. 1979 11/79 IZOLA: MEDNARODNO LETO OTROKA, priložnostni poštni žig (FDC) 26. 26. 10. 1954 KOPER: KONEC VOJNE UPRAVE JUGOSLOVANSKE LJUDSKE ARMADE, 46. 21. 10. 1979 12/79 MOMJAN: 35 LET BATALJON ALME VIVODA HRVOJI–KUČIBREG, dnevni dnevni poštni žig (FDC) poštni žig (FDC) 27. 12. 6. 1955 KOPER: POKRAJINSKI ZLET PARTIZANA, priložnostni poštni žig (FDC), 47. 26. 11. 1979 13/79 KOPER: TOMOS 25 LET, priložnostni poštni žig (FDC) obstajata dve varianti napisa na FDC-ju 48. 10. 11. 1979 14/79 KOPER: OBALNO PLANINSKO DRUŠTVO 30 LET, priložnostni poštni žig varianta a: napis v slovenskem jeziku (FDC) varianta b: napis v slovenskem in italijanskem jeziku 49. 27. 11. 1979 15/79 IZOLA: OTVORITEV PRENOVLJENE OŠ VOJKA ŠMUC, priložnostni poštni žig (FDC) SFRJ 50. 17. 4. 1980 16/80 KOPER: 5. KONFERENCA KGOJ, priložnostni poštni žig (FDC) 51. 10. 6. 1980 17a/80 PORTOROŽ: IGRE BREZ MEJA, priložnostni poštni žig (FDC) 52. 13. 6. 1980 17b/80 SEŽANA: ZBOR PIONIRJEV JUGOSLAVIJE, LIPICA, priložnostni poštni žig 28. 28. 11. 1967 KOPER: FILATELISTIČNA RAZSTAVA, motiv na FDC-ju vodnjak na Mudi, (FDC) navaden žig (FDC), na FDC-ju je tudi priložnostni poštni žig: OTVORITEV 53. 13. 7. 1980 17/80 LIPICA: 400 LET KOBILARNE: POŠTNA KOČIJA, DUNAJ, TRST, LIPICA – ŽELEZNIŠKE PROGE KOPER–REŠNICA, ki ga je izdalo FD – PTT velika kuverta, priložnostni poštni žig (FDC) Slovenija (28.11.-10.12.1967) 54. 6. -13. 7. 1980 18/80 6. 7. 80 WIEN, 6. 7. 80 WIENER NEUSTADT, 6. 7. 80 BRUCK AN DER 29. 15. 5. 1971 MAREZIGE: MAREZIGE 1921–1971, priložnostni poštni žig MUR, 7. 7. 80 KÖFLACH, 7. 7. 80 GRAZ, 7. 7. 80 SPIELFELD, 8. 7. 80 (RAZGLEDNICA) MARIBOR, 9. 7. 80 PTUJ, dnevni poštni žig 9. 7. 80 CELJE, 10. 7. 80 30. 23. 5. 1972 KOPER: 15 LET LUKE KOPER, priložnostni poštni žig (FDC + 3 LJUBLJANA, 11. 7. 80 POSTOJNA, 13. 7. 80 LIPICA, POŠTNA KOČIJA RAZLIČNE RAZGLEDNICE) DUNAJ - TRST – LIPICA, priložnostni poštni žig (FDC), velika kuverta 31. 9. 5. 1975 KOPER: OF 1945–1975, priložnostni poštni žig (FDC) 55. 13. 7. 1980 19/80 LIPICA: POŠTNA KOČIJA DUNAJ – TRST – LIPICA, POSTAJA MARIBOR, 32. 4. 7. 1976 KOPER: P-2 OB DNEVU BORCA, RAZSTAVA ZNAMK, KOVANCEV, ZNAČK, priložnostni poštni žig (FDC) navaden žig + dnevni poštni žig (FDC) 56. 13. 7. 1980 20/80 LIPICA: POŠTNA KOČIJA DUNAJ – TRST – LIPICA, POSTAJA PTUJ, 33. 24. 11. 1976 KOPER: SIMON GREGORČIČ 24. 11. 1906,priložnostni poštni žig (FDC) priložnostni poštni žig (FDC) obstajata dve barvni varianti: ena z modrim in druga s črnim tiskom + 57. 13. 7. 1980 21/80 LIPICA: POŠTNA KOČIJA DUNAJ – TRST – LIPICA, POSTAJA CELJE, RAZGLEDNICA SIMON GREGORČIČ V OVITKU priložnostni poštni žig (FDC) 34. 23. 5. 1977 KOPER: 20 LET LUKA KOPER, priložnostni poštni žig (FDC) 58. 13. 7. 1980 22/80 LIPICA: POŠTNA KOČIJA DUNAJ – TRST – LIPICA, POSTAJA LJUBLJANA, 35. 17. 12. 1978 KOPER: FILATELISTIČNI KLUB 30 LET 1948–1978, priložnostni poštni priložnostni poštni žig (FDC) žig (FDC) 59. 11. 7. 1980 23/80 POSTOJNA: POŠTNA KOČIJA DUNAJ - TRST - LIPICA, POSTAJA 36. 25. 5. 1979 2/79 KOPER: RADIO KOPER 1949–1979, priložnostni poštni žig (FDC) POSTOJNA, priložnostni poštni žig (FDC) 37. 27. 5. 1979 3/79 KOPER: PRVI VLAK V MESTU KOPER, priložnostni poštni žig (FDC) 60. 13. 7. 1980 24/80 LIPICA: POŠTNA KOČIJA DUNAJ - TRST - LIPICA, POSTAJA LIPICA, 38. 20. 5. 1979 4/79 DEKANI: 500 LET DEKANI, priložnostni poštni žig (FDC) priložnostni poštni žig (FDC) 39. 8. 9. 1979 5/79 IZOLA: RIBIŠKI PRAZNIK, priložnostni poštni žig (FDC) 61. 13. 7. 1980 27/80 LIPICA: POŠTNA KOČIJA DUNAJ - TRST - LIPICA, OB 400 LETNICI 40. 25. 8. 1979 6/79 ŠMARJE: REPUBLIŠKA MLADINSKA DELOVNA AKCIJA ISTRA 79, KOBILARNE LIPICA, priložnostni poštni žig (FDC); varianta a: na kuverti priložnostni poštni žig (FDC), obstajata dve barvni varianti papirja je napis 400 LET KOBILARNE LIPICA, IV. ZBOR PTT DELAVCEV kuvert – bela in modra PRIMORSKE; varianta b: na kuverti je samo napis 400 LET KOBILARNE 41. 22. 9. 1979 7/79 KOPER: MEDNARODNO LETO OTROKA, priložnostni poštni žig (FDC) LIPICA varianta a: na kuverti je napis MEDNARODNO LETO OTROKA 62. 6. -13. 7. 1980 28/80 6. 7. 80 WIEN, 12. 7. 80 TRIESTE, dnevni poštni žig; LIPICA: POŠTNA FILATELISTIČNI KLUB KOPER KOČIJA DUNAJ - TRST - LIPICA, priložnostni poštni žig (FDC) varianta b: na kuverti je napis MEDNARODNO LETO OTROKA FK KOPER 63. 31. 8. 1980 Zelena velika dvodelna kartica JOSIP BROZ TITO, POKROVITELJ ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE OBČINE KOPER PROSLAV, 400 LET KOBILARNE LIPICA, dnevni in priložnostni žigi 100 101 64. 31. 8. 1980 Zelena velika enodelna kartica JOSIP BROZ TITO, POKROVITELJ 87. 4. 6. 1983 43/83 POSTOJNA: 2. PLENUM PARTIZANSKIH UČITELJEV PRIMORSKE, dnevni PROSLAV, 400 LET KOBILARNE LIPICA, z dnevnimi in priložnostnimi poštni žig (FDC) poštnimi žigi 88. 1. 7. 1983 44/83 SEČOVLJE: IV. POKAL BRANKO IVANUŠ, priložnostni poštni žig (FDC) 65. 31. 8. 1980 Zelena velika enodelna kartica brez napisa JOSIP BROZ TITO, 89. 23. 7. 1983 45/83 KOZINA: 40-LETNICA USTANOVITVE ISTRSKEGA ODREDA,priložnostni POKROVITELJ PROSLAV, 400 LET KOBILARNE LIPICA, z dnevnimi in poštni žig (FDC) priložnostnimi poštnimi žigi 90. 8. 6. 1983 46/83 KOPER: JIK BANKA KOPER, poštni žig prvi dan (FDC) 66. 31. 8. 1980 Zelena majhna kartica JOSIP BROZ TITO, POKROVITELJ PROSLAV, 400 91. 27. 8. 1983 47/83 PORTOROŽ: MEDNARODNI FOLKLORNI FESTIVAL, priložnostni poštni žig LET KOBILARNE LIPICA, priložnostni poštni žig (FDC), obstajajo 3 barvne variante tiska – zelena, modra, rdeča 67. 31. 8. 1980 LIPICA: PROSLAVE OB 400 LETNICI KOBILARNE LIPICA, priložnostni 92. 17. 9. 1983 48/83 TRIGLAV: TRIGLAVSKI DOM 2515 M NA KREDARICI, priložnostni poštni poštni žig (FDC) žig (KARTICA) 68. 10. 9. 1980 29/80 PORTOROŽ: DAN JUGOSLOVANSKE MORNARICE, priložnostni poštni žig 93. 16. 9. 1983 49/83 SEČOVLJE: EVROPSKI RALLY PORTOROŽ 200 LET ZRAKOPLOVSTVA, (FDC) priložnostni poštni žig (FDC), obstajata 2 barvni varianti tiska – modra 69. 26. 12. 1980 30/80 KOPER:OTVORITEV OBALNEGA DOMA UPOKOJENCEV, priložnostni poštni in zlata žig (FDC) 94. 1. 10. 1983 50/83 TOLMIN: 60 LET PRVE SLOVENSKE MATURE NA UČITELJIŠČU V 70. 24. 1. 1981 31/81 KOPER: KRVODAJALCI ZGP PRIMORSKI TISK KOPER SOUR RUDI TOLMINU, priložnostni poštni žig (FDC) ČAJEVEC RO - PE BANJA LUKA POBRATENI, poštni žig prvi dan (FDC) 95. 16. 10. 1983 51/83 PREM: SREČANJE KURIRJEV NOV PRELOŽE P-2a, priložnostni poštni žig 71. 27. 4. 1981 32/81 KOPER: 40 LET USTANOVITVE OF SLOVENIJE SZDL - ASPL, priložnostni (FDC) poštni žig (FDC) 96. 26. 11. 1983 52/83 KOPER: OTVORITEV PTT CENTRA, priložnostni poštni žig (FDC) 72. 25. 5. 1981 33/81 KOPER: OTVORITEV NOVE OSNOVNE ŠOLE ANTON UKMAR, priložnostni 97. 1983 53/83 SPOMLADANSKI IZLET PO GORENJSKI – S STILOM, brez žigov poštni žig (FDC) (KARTICA) 73. 15. 5. 1981 34/81 MAREZIGE: 60 LETNICA MAREŽGANSKEGA UPORA SLOVENSKA ISTRA, 98. 1983 54/83 VSTALA PRIMORSKA SI V NOVO ŽIVLJENJE, brez žigov (KARTICA), priložnostni poštni žig (FDC) obstajata 2 barvni varianti tiska – zelena in modra 74. 14. 5. 1982 34/82 KOPER: 1. SEJEM POBRATENIH MEST: KOPER, FERRARA, MUGGIA, 99. 25. 2. 1984 55/84 PORTOROŽ: I. MIKOLOŠKA RAZSTAVA, priložnostni poštni žig (KARTICA) ZADAR, NIKŠIČ, PRILEP, JAJCE, VALJEVO, priložnostni poštni žig (FDC) 100. 17. 3. 1984 56/84 PIRAN: I. MIKOLOŠKA RAZSTAVA, dnevni poštni žig (KARTICA) 75. 27. 6. 1982 35/82 IDRIJA: SREČANJE KURIRJEV NOV MRZLA RUPA P-6, priložnostni poštni 101. 19. 3. 1984 57/84 KOPER: I. MIKOLOŠKA RAZSTAVA, priložnostni poštni žig (KARTICA) žig (FDC) 102. 19. 3. 1984 KOPER: I. MIKOLOŠKA RAZSTAVA, priložnostni poštni žig (DOPISNICA) 76. 8. 8. 1982 35/82 KNEŽAK: SREČANJE KURIRJEV NOV MAŠUN P-1, priložnostni poštni žig 103. 4. 4. 1984 58/84 IZOLA: I. MIKOLOŠKA RAZSTAVA, dnevni poštni žig (KARTICA) (FDC) 104. 8. 7. 1984 POSTOJNA: POSTOJNSKA JAMA 20.000.000 OBISKOVALEC, priložnostni 77. 28. 8. 1982 35/82 SENOŽEČE: SREČANJE KURIRJEV NOV LAŽE P-3, priložnostni poštni žig poštni žig (RAZGLEDNICA) (FDC) 105. 14. 8. 1984 59/84 POSTOJNA: 100 LETNICA PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA 78. 11. 9. 1982 36/82 KOPER: II. ŠPORTNE IGRE GRAFIČNIH DELAVCEV PRIMORSKE, poštni POSTOJNA, dnevni poštni žig (KARTICA) žig prvi dan (FDC) 106. 15. 9. 1984 60/84 POSTOJNA: I. MIKOLOŠKA RAZSTAVA, OTVORITEV, priložnostni poštni žig 79. 27. 11. 1982 37/82 IZOLA: NOVA BOLNIŠNICA IZOLA OTVORITEV, priložnostni poštni žig (KARTICA) (FDC) 107. 26. 11. 1984 60/84 KOPER: TOMOS 30 LETA DELA IN USPEHOV, priložnostni poštni žig 80. 15. 3. 1983 38/83 DEKANI: 100 LETNICA POŠTE DEKANI, priložnostni poštni žig (FDC) (FDC), obstajata 2 barvni varianti tiska - modra in rdeča 81. 22. 5. 1983 39/83 ŠTANJEL: SREČANJE KURIRJEV NOV ŠTJAK 2P-14, priložnostni poštni 108. 26. 8. 1984 61/84 POSTOJNA: 40 LETNICA RELEJNE POSTAJE ŠMIHEL P-4a, priložnostni žig (FDC) poštni žig (KARTICA) 82. 3. 7. 1983 39/83 ČEPOVAN: SREČANJE KURIRJEV NOV GORNJA TREBUŠA P-7, 109. 22. 9. 1984 61/84 POSTOJNA: I. MIKOLOŠKA RAZSTAVA, KONEC, priložnostni poštni žig priložnostni poštni žig (FDC) (KARTICA) 83. 16. 10. 1983 39/83 PREM: SREČANJE KURIRJEV NOV PRELOŽE P-2a, priložnostni poštni žig 110. 29. 9. 1984 PRESTRANEK: DAN PIONIRJEV – ŠOLSKA PIONIRSKA ZADRUGA, izdan (FDC) samo priložnostni poštni žig 84. 15. 3. 1983 40/83 ČRNI KAL: STOLETNICA POŠTE ČRNI KAL, priložnostni poštni žig (FDC) 111. 6. 10. 1984 MAREZIGE: 40 LET LOPAR, izdan samo priložnostni poštni žig 85. 23. 7. 1983 41/83 KOZINA: 40 LETNICA USTANOVITVE ISTRSKEGA ODREDA, priložnostni 112. 8. 6. 1985 SEŽANA: 2. MEDNARODNO SREČANJE FILATELISTOV IN NUMIZMATIKOV, poštni žig (FDC) KOBILARNA LIPICA, priložnostni poštni žig (FDC) 86. 23. 7. 1983 42/83 KOZINA: 40 LETNICA USTANOVITVE ISTRSKEGA ODREDA, priložnostni 113. 11. 7. 1985 1/85 IZOLA: OBČINSKI PRAZNIK, priložnostni poštni žig (FDC) poštni žig (FDC) 102 103 64. 31. 8. 1980 Zelena velika enodelna kartica JOSIP BROZ TITO, POKROVITELJ 87. 4. 6. 1983 43/83 POSTOJNA: 2. PLENUM PARTIZANSKIH UČITELJEV PRIMORSKE, dnevni PROSLAV, 400 LET KOBILARNE LIPICA, z dnevnimi in priložnostnimi poštni žig (FDC) poštnimi žigi 88. 1. 7. 1983 44/83 SEČOVLJE: IV. POKAL BRANKO IVANUŠ, priložnostni poštni žig (FDC) 65. 31. 8. 1980 Zelena velika enodelna kartica brez napisa JOSIP BROZ TITO, 89. 23. 7. 1983 45/83 KOZINA: 40-LETNICA USTANOVITVE ISTRSKEGA ODREDA,priložnostni POKROVITELJ PROSLAV, 400 LET KOBILARNE LIPICA, z dnevnimi in poštni žig (FDC) priložnostnimi poštnimi žigi 90. 8. 6. 1983 46/83 KOPER: JIK BANKA KOPER, poštni žig prvi dan (FDC) 66. 31. 8. 1980 Zelena majhna kartica JOSIP BROZ TITO, POKROVITELJ PROSLAV, 400 91. 27. 8. 1983 47/83 PORTOROŽ: MEDNARODNI FOLKLORNI FESTIVAL, priložnostni poštni žig LET KOBILARNE LIPICA, priložnostni poštni žig (FDC), obstajajo 3 barvne variante tiska – zelena, modra, rdeča 67. 31. 8. 1980 LIPICA: PROSLAVE OB 400 LETNICI KOBILARNE LIPICA, priložnostni 92. 17. 9. 1983 48/83 TRIGLAV: TRIGLAVSKI DOM 2515 M NA KREDARICI, priložnostni poštni poštni žig (FDC) žig (KARTICA) 68. 10. 9. 1980 29/80 PORTOROŽ: DAN JUGOSLOVANSKE MORNARICE, priložnostni poštni žig 93. 16. 9. 1983 49/83 SEČOVLJE: EVROPSKI RALLY PORTOROŽ 200 LET ZRAKOPLOVSTVA, (FDC) priložnostni poštni žig (FDC), obstajata 2 barvni varianti tiska – modra 69. 26. 12. 1980 30/80 KOPER:OTVORITEV OBALNEGA DOMA UPOKOJENCEV, priložnostni poštni in zlata žig (FDC) 94. 1. 10. 1983 50/83 TOLMIN: 60 LET PRVE SLOVENSKE MATURE NA UČITELJIŠČU V 70. 24. 1. 1981 31/81 KOPER: KRVODAJALCI ZGP PRIMORSKI TISK KOPER SOUR RUDI TOLMINU, priložnostni poštni žig (FDC) ČAJEVEC RO - PE BANJA LUKA POBRATENI, poštni žig prvi dan (FDC) 95. 16. 10. 1983 51/83 PREM: SREČANJE KURIRJEV NOV PRELOŽE P-2a, priložnostni poštni žig 71. 27. 4. 1981 32/81 KOPER: 40 LET USTANOVITVE OF SLOVENIJE SZDL - ASPL, priložnostni (FDC) poštni žig (FDC) 96. 26. 11. 1983 52/83 KOPER: OTVORITEV PTT CENTRA, priložnostni poštni žig (FDC) 72. 25. 5. 1981 33/81 KOPER: OTVORITEV NOVE OSNOVNE ŠOLE ANTON UKMAR, priložnostni 97. 1983 53/83 SPOMLADANSKI IZLET PO GORENJSKI – S STILOM, brez žigov poštni žig (FDC) (KARTICA) 73. 15. 5. 1981 34/81 MAREZIGE: 60 LETNICA MAREŽGANSKEGA UPORA SLOVENSKA ISTRA, 98. 1983 54/83 VSTALA PRIMORSKA SI V NOVO ŽIVLJENJE, brez žigov (KARTICA), priložnostni poštni žig (FDC) obstajata 2 barvni varianti tiska – zelena in modra 74. 14. 5. 1982 34/82 KOPER: 1. SEJEM POBRATENIH MEST: KOPER, FERRARA, MUGGIA, 99. 25. 2. 1984 55/84 PORTOROŽ: I. MIKOLOŠKA RAZSTAVA, priložnostni poštni žig (KARTICA) ZADAR, NIKŠIČ, PRILEP, JAJCE, VALJEVO, priložnostni poštni žig (FDC) 100. 17. 3. 1984 56/84 PIRAN: I. MIKOLOŠKA RAZSTAVA, dnevni poštni žig (KARTICA) 75. 27. 6. 1982 35/82 IDRIJA: SREČANJE KURIRJEV NOV MRZLA RUPA P-6, priložnostni poštni 101. 19. 3. 1984 57/84 KOPER: I. MIKOLOŠKA RAZSTAVA, priložnostni poštni žig (KARTICA) žig (FDC) 102. 19. 3. 1984 KOPER: I. MIKOLOŠKA RAZSTAVA, priložnostni poštni žig (DOPISNICA) 76. 8. 8. 1982 35/82 KNEŽAK: SREČANJE KURIRJEV NOV MAŠUN P-1, priložnostni poštni žig 103. 4. 4. 1984 58/84 IZOLA: I. MIKOLOŠKA RAZSTAVA, dnevni poštni žig (KARTICA) (FDC) 104. 8. 7. 1984 POSTOJNA: POSTOJNSKA JAMA 20.000.000 OBISKOVALEC, priložnostni 77. 28. 8. 1982 35/82 SENOŽEČE: SREČANJE KURIRJEV NOV LAŽE P-3, priložnostni poštni žig poštni žig (RAZGLEDNICA) (FDC) 105. 14. 8. 1984 59/84 POSTOJNA: 100 LETNICA PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA 78. 11. 9. 1982 36/82 KOPER: II. ŠPORTNE IGRE GRAFIČNIH DELAVCEV PRIMORSKE, poštni POSTOJNA, dnevni poštni žig (KARTICA) žig prvi dan (FDC) 106. 15. 9. 1984 60/84 POSTOJNA: I. MIKOLOŠKA RAZSTAVA, OTVORITEV, priložnostni poštni žig 79. 27. 11. 1982 37/82 IZOLA: NOVA BOLNIŠNICA IZOLA OTVORITEV, priložnostni poštni žig (KARTICA) (FDC) 107. 26. 11. 1984 60/84 KOPER: TOMOS 30 LETA DELA IN USPEHOV, priložnostni poštni žig 80. 15. 3. 1983 38/83 DEKANI: 100 LETNICA POŠTE DEKANI, priložnostni poštni žig (FDC) (FDC), obstajata 2 barvni varianti tiska - modra in rdeča 81. 22. 5. 1983 39/83 ŠTANJEL: SREČANJE KURIRJEV NOV ŠTJAK 2P-14, priložnostni poštni 108. 26. 8. 1984 61/84 POSTOJNA: 40 LETNICA RELEJNE POSTAJE ŠMIHEL P-4a, priložnostni žig (FDC) poštni žig (KARTICA) 82. 3. 7. 1983 39/83 ČEPOVAN: SREČANJE KURIRJEV NOV GORNJA TREBUŠA P-7, 109. 22. 9. 1984 61/84 POSTOJNA: I. MIKOLOŠKA RAZSTAVA, KONEC, priložnostni poštni žig priložnostni poštni žig (FDC) (KARTICA) 83. 16. 10. 1983 39/83 PREM: SREČANJE KURIRJEV NOV PRELOŽE P-2a, priložnostni poštni žig 110. 29. 9. 1984 PRESTRANEK: DAN PIONIRJEV – ŠOLSKA PIONIRSKA ZADRUGA, izdan (FDC) samo priložnostni poštni žig 84. 15. 3. 1983 40/83 ČRNI KAL: STOLETNICA POŠTE ČRNI KAL, priložnostni poštni žig (FDC) 111. 6. 10. 1984 MAREZIGE: 40 LET LOPAR, izdan samo priložnostni poštni žig 85. 23. 7. 1983 41/83 KOZINA: 40 LETNICA USTANOVITVE ISTRSKEGA ODREDA, priložnostni 112. 8. 6. 1985 SEŽANA: 2. MEDNARODNO SREČANJE FILATELISTOV IN NUMIZMATIKOV, poštni žig (FDC) KOBILARNA LIPICA, priložnostni poštni žig (FDC) 86. 23. 7. 1983 42/83 KOZINA: 40 LETNICA USTANOVITVE ISTRSKEGA ODREDA, priložnostni 113. 11. 7. 1985 1/85 IZOLA: OBČINSKI PRAZNIK, priložnostni poštni žig (FDC) poštni žig (FDC) 102 103 114. 21. 7. 1985 1/85 SEŽANA: 40 LET SVOBODE IN MIRU GABROVICA P13, priložnostni 143. 24. 6. 1989 KOPER: X. KOPRSKA SREČANJA, priložnostni poštni žig (FDC) poštni žig (FDC) 144. 18. 10. 1989 LJUBLJANA: NARAVA - ZDRAVJE - 89, priložnostni poštni žig (KARTICA) 115. 21. 7. 1985 2/85 SEŽANA: 40 LET SVOBODE IN MIRU GABROVICA P13, priložnostni 145. 31. 10. 1989 3/89 KOPER: DAN VARČEVANJA, priložnostni poštni žig (KARTICA) poštni žig (FDC) 146. 28. 11. 1989 CM 1/89 KOPER: FRESKE IZ HRASTOVELJ, priložnostni poštni žig (MAKSIMUM 116. 22. 7. 1985 61/85 KOPER: I. PODVODNA ŠTAFETA, priložnostni poštni žig (FDC) KARTA) 117. 18. 8. 1985 3/85 AJDOVŠČINA: V SPOMIN PARTIZANSKIM KURIRJEM PREDMEJA P5, 147. 28. 11. 1989 CM 3/89 KOPER: FRESKE IZ HRASTOVELJ, priložnostni poštni žig (MAKSIMUM priložnostni poštni žig (FDC) KARTA) 118. 15. 9. 1985 2/85 KOPER: 50 LET UKINITVE PROGE TRST–POREČ, priložnostni poštni žig 148. 28. 11. 1989 CM 4/89 KOPER: FRESKE IZ HRASTOVELJ, priložnostni poštni žig (MAKSIMUM (KARTICA) KARTA) 119. 15. 9. 1985 3/85 KOPER: 50 LET UKINITVE PROGE TRST–POREČ, priložnostni poštni žig 149. 8. 12. 1989 CM 2/89 HRASTOVLJE: FRESKE IZ HRASTOVELJ, priložnostni poštni žig (KARTICA) (MAKSIMUM KARTA) 120. 6. 10. 1985 PORTOROŽ: 28. KONGRES F.I.J.E.T. OD 6. DO 13. 10. 1985, priložnostni 150. 24. 3. 1990 KOPER: GOBE - NARAVA, priložnostni poštni žig (DOPISNICA), napis na poštni žig (FDC AMERIKANKA) dopisnici: KOPER - GOBE - NARAVA 121. 13. 12. 1985 KOPER: 40 LETNICA OBNOVITVE SLOVENSKE ŠOLE V ISTRI, priložnostni 151. 24. 3. 1990 KOPER: GOBE - NARAVA, priložnostni poštni žig (DOPISNICA), napis na poštni žig (FDC) dopisnici: RAZSTAVLJA ČUK KARLO MODOLO 122. 18. 5. 1986 KOPER: POBEŽANSKO KONSUMNO IN POSOJILNO DRUŠTVO V POBEGIH 152. 7. 4. 1990 STRUNJAN: GOBE - NARAVA, priložnostni poštni žig (DOPISNICA) 50 LET, priložnostni poštni žig (RAZGLEDNICA) 153. 24. 6. 1990 1/90 HRASTOVLJE: 500 LET FRESK, priložnostni poštni žig (FDC) 123. 12. 6. 1986 SEŽANA: GOBARSKA RAZSTAVA, priložnostni poštni žig (KARTICA) 154. 24. 6. 1990 1B/90 HRASTOVLJE: 500 LET FRESK, priložnostni poštni žig (FDC), napis na 124. 24. 6. 1986 SEŽANA: GOBARSKA RAZSTAVA, priložnostni poštni žig (KARTICA) FDC-ju: 500 LET HRASTOVSKIH FRESK 1490-1990 125. 25. 6. 1986 SENOŽEČE: MIKOLOŠKA RAZSTAVA, priložnostni poštni žig (KARTICA) 155. 24. 6. 1990 1B/90 HRASTOVLJE: 500 LET FRESK, priložnostni poštni žig (FDC), napis na 126. 5. 7. 1986 5/86 ROGAŠKA SLATINA: 1. SREČANJE FILATELISTOV IN NUMIZMATIKOV, FDC-ju: HRASTOVSKE FRESKE, ter drugačna slika priložnostni poštni žig (KARTICA) 156. 13. 7. 1990 1B/90 ČRNI KAL: 500 LET HRASTOVSKIH FRESK, priložnostni poštni žig (FDC), 127. 18. 9. 1986 6/86 LJUBLJANA: NARAVA - ZDRAVJE, priložnostni poštni žig (KARTICA) napis na FDC-ju: 500 LET HRASTOVSKIH FRESK 1490-1990 128. 15. 12. 1986 KOPER: 25 LETNICA VRTCA SEMEDELA 1961-1986, dnevni poštni žig 157. 13. 7. 1990 1B/90 ČRNI KAL: 500 LET HRASTOVSKIH FRESK, priložnostni poštni žig (FDC), (FDC), obstajata 2 barvni varianti tiska - zelena in modra napis na FDC-ju: HRASTOVSKE FRESKE, ter drugačna slika 129. 25. 2. 1987 KOPER: TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB LOVRENC KOŠIR TRST, 158. 13. 7. 1990 CM 1/89 ČRNI KAL: 500 LET HRASTOVSKIH FRESK, priložnostni poštni žig priložnostni poštni žig (FDC) (MAKSIMUM KARTA) 130. 1. 5. 1987 8/87 SEŽANA: SVETOVNI POKAL V DRESURNEM JAHANJU - CDI LIPICA, 159. 13. 7. 1990 CM 2/89 ČRNI KAL: 500 LET HRASTOVSKIH FRESK, priložnostni poštni žig priložnostni poštni žig (FDC) (MAKSIMUM KARTA) 131. 23. 5. 1987 KOPER: XXII. ZBOR PIONIRJEV JUGOSLAVIJE, priložnostni poštni žig 160. 13. 7. 1990 CM 3/89 ČRNI KAL: 500 LET HRASTOVSKIH FRESK, priložnostni poštni žig (FDC) (MAKSIMUM KARTA) 132. 6. 6. 1987 SEŽANA: IV. MEDNARODNO SREČANJE FILATELISTOV LIPICA, 161. 13. 7. 1990 CM 4/89 ČRNI KAL: 500 LET HRASTOVSKIH FRESK, priložnostni poštni žig priložnostni poštni žig (KARTICA) (MAKSIMUM KARTA) 133. 15. 9. 1987 1/87 KOPER: VUJA - STT 40 LET, priložnostni poštni žig (FDC) 162. 9. 9. 1990 2A/90 KOPER: POSVETITEV CERKVE SV. MARKA, priložnostni poštni žig (FDC) 134. 16. 9. 1987 LJUBLJANA: NARAVA ZDRAVJE 87, priložnostni poštni žig (KARTICA) 163. 9. 9. 1990 2B/90 KOPER: POSVETITEV CERKVE SV. MARKA, priložnostni poštni žig (FDC) 135. 20. 9. 1987 LJUBLJANA: NARAVA ZDRAVJE 87, priložnostni poštni žig (KARTICA) 164. 17. 10. 1990 LJUBLJANA: NARAVA-ZDRAVJE, priložnostni poštni žig (KARTICA) 136. 1. 5. 1988 1/88 KOPER: PRVE ZNAMKE STO - VUJA 40 LET, priložnostni poštni žig (FDC) 165. 31. 10. 1990 3/90 KOPER: 800 LET DENARSTVA NA SLOVENSKEM, priložnostni poštni žig 137. 25. 6. 1988 KOPER: KOPRSKA SREČANJA, priložnostni poštni žig (FDC) (RAZGLEDNICA) 138. 15. 10. 1988 LJUBLJANA: NARAVA ZDRAVJE, priložnostni poštni žig (DOPISNICA) 166. 23. 12. 1990 4/90 KOPER: MOJA DEŽELA JE NAŠA DRŽAVA SLOVENIJA, priložnostni poštni 139. 25. 5. 1989 1/89 KOPER: 40 LET RADIO KOPER, priložnostni poštni žig (FDC) žig (FDC) 140. 14. 5. 1989 2/89 GRAČIŠČE: 1. ISTRSKI TABOR 120 LET KUBED, priložnostni poštni žig 167. 15. 3. 1991 1/91 KOPER: FILATELISTIČNA RAZSTAVA 230 LET POŠTE, priložnostni poštni (FDC) žig (FDC) 141. 14. 5. 1989 CM 1/89 GRAČIŠČE: 1. ISTRSKI TABOR 120 LET KUBED, priložnostni poštni žig 168. 10. 5. 1991 2/91 MAREZIGE: MAREZIGE 1921-1991, priložnostni poštni žig (FDC), (MAKSIMUM KARTA) obstajata 2 barvni varianti tiska zelena z napisom PRAZNIK REFOŠKA, 142. 9. 6. 1989 KOPER: OBALNO PLANINSKO DRUŠTVO 40 LET 1949-1989, priložnostni ter rjava brez tega napisa poštni žig (RAZGLEDNICA) 104 105 114. 21. 7. 1985 1/85 SEŽANA: 40 LET SVOBODE IN MIRU GABROVICA P13, priložnostni 143. 24. 6. 1989 KOPER: X. KOPRSKA SREČANJA, priložnostni poštni žig (FDC) poštni žig (FDC) 144. 18. 10. 1989 LJUBLJANA: NARAVA - ZDRAVJE - 89, priložnostni poštni žig (KARTICA) 115. 21. 7. 1985 2/85 SEŽANA: 40 LET SVOBODE IN MIRU GABROVICA P13, priložnostni 145. 31. 10. 1989 3/89 KOPER: DAN VARČEVANJA, priložnostni poštni žig (KARTICA) poštni žig (FDC) 146. 28. 11. 1989 CM 1/89 KOPER: FRESKE IZ HRASTOVELJ, priložnostni poštni žig (MAKSIMUM 116. 22. 7. 1985 61/85 KOPER: I. PODVODNA ŠTAFETA, priložnostni poštni žig (FDC) KARTA) 117. 18. 8. 1985 3/85 AJDOVŠČINA: V SPOMIN PARTIZANSKIM KURIRJEM PREDMEJA P5, 147. 28. 11. 1989 CM 3/89 KOPER: FRESKE IZ HRASTOVELJ, priložnostni poštni žig (MAKSIMUM priložnostni poštni žig (FDC) KARTA) 118. 15. 9. 1985 2/85 KOPER: 50 LET UKINITVE PROGE TRST–POREČ, priložnostni poštni žig 148. 28. 11. 1989 CM 4/89 KOPER: FRESKE IZ HRASTOVELJ, priložnostni poštni žig (MAKSIMUM (KARTICA) KARTA) 119. 15. 9. 1985 3/85 KOPER: 50 LET UKINITVE PROGE TRST–POREČ, priložnostni poštni žig 149. 8. 12. 1989 CM 2/89 HRASTOVLJE: FRESKE IZ HRASTOVELJ, priložnostni poštni žig (KARTICA) (MAKSIMUM KARTA) 120. 6. 10. 1985 PORTOROŽ: 28. KONGRES F.I.J.E.T. OD 6. DO 13. 10. 1985, priložnostni 150. 24. 3. 1990 KOPER: GOBE - NARAVA, priložnostni poštni žig (DOPISNICA), napis na poštni žig (FDC AMERIKANKA) dopisnici: KOPER - GOBE - NARAVA 121. 13. 12. 1985 KOPER: 40 LETNICA OBNOVITVE SLOVENSKE ŠOLE V ISTRI, priložnostni 151. 24. 3. 1990 KOPER: GOBE - NARAVA, priložnostni poštni žig (DOPISNICA), napis na poštni žig (FDC) dopisnici: RAZSTAVLJA ČUK KARLO MODOLO 122. 18. 5. 1986 KOPER: POBEŽANSKO KONSUMNO IN POSOJILNO DRUŠTVO V POBEGIH 152. 7. 4. 1990 STRUNJAN: GOBE - NARAVA, priložnostni poštni žig (DOPISNICA) 50 LET, priložnostni poštni žig (RAZGLEDNICA) 153. 24. 6. 1990 1/90 HRASTOVLJE: 500 LET FRESK, priložnostni poštni žig (FDC) 123. 12. 6. 1986 SEŽANA: GOBARSKA RAZSTAVA, priložnostni poštni žig (KARTICA) 154. 24. 6. 1990 1B/90 HRASTOVLJE: 500 LET FRESK, priložnostni poštni žig (FDC), napis na 124. 24. 6. 1986 SEŽANA: GOBARSKA RAZSTAVA, priložnostni poštni žig (KARTICA) FDC-ju: 500 LET HRASTOVSKIH FRESK 1490-1990 125. 25. 6. 1986 SENOŽEČE: MIKOLOŠKA RAZSTAVA, priložnostni poštni žig (KARTICA) 155. 24. 6. 1990 1B/90 HRASTOVLJE: 500 LET FRESK, priložnostni poštni žig (FDC), napis na 126. 5. 7. 1986 5/86 ROGAŠKA SLATINA: 1. SREČANJE FILATELISTOV IN NUMIZMATIKOV, FDC-ju: HRASTOVSKE FRESKE, ter drugačna slika priložnostni poštni žig (KARTICA) 156. 13. 7. 1990 1B/90 ČRNI KAL: 500 LET HRASTOVSKIH FRESK, priložnostni poštni žig (FDC), 127. 18. 9. 1986 6/86 LJUBLJANA: NARAVA - ZDRAVJE, priložnostni poštni žig (KARTICA) napis na FDC-ju: 500 LET HRASTOVSKIH FRESK 1490-1990 128. 15. 12. 1986 KOPER: 25 LETNICA VRTCA SEMEDELA 1961-1986, dnevni poštni žig 157. 13. 7. 1990 1B/90 ČRNI KAL: 500 LET HRASTOVSKIH FRESK, priložnostni poštni žig (FDC), (FDC), obstajata 2 barvni varianti tiska - zelena in modra napis na FDC-ju: HRASTOVSKE FRESKE, ter drugačna slika 129. 25. 2. 1987 KOPER: TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB LOVRENC KOŠIR TRST, 158. 13. 7. 1990 CM 1/89 ČRNI KAL: 500 LET HRASTOVSKIH FRESK, priložnostni poštni žig priložnostni poštni žig (FDC) (MAKSIMUM KARTA) 130. 1. 5. 1987 8/87 SEŽANA: SVETOVNI POKAL V DRESURNEM JAHANJU - CDI LIPICA, 159. 13. 7. 1990 CM 2/89 ČRNI KAL: 500 LET HRASTOVSKIH FRESK, priložnostni poštni žig priložnostni poštni žig (FDC) (MAKSIMUM KARTA) 131. 23. 5. 1987 KOPER: XXII. ZBOR PIONIRJEV JUGOSLAVIJE, priložnostni poštni žig 160. 13. 7. 1990 CM 3/89 ČRNI KAL: 500 LET HRASTOVSKIH FRESK, priložnostni poštni žig (FDC) (MAKSIMUM KARTA) 132. 6. 6. 1987 SEŽANA: IV. MEDNARODNO SREČANJE FILATELISTOV LIPICA, 161. 13. 7. 1990 CM 4/89 ČRNI KAL: 500 LET HRASTOVSKIH FRESK, priložnostni poštni žig priložnostni poštni žig (KARTICA) (MAKSIMUM KARTA) 133. 15. 9. 1987 1/87 KOPER: VUJA - STT 40 LET, priložnostni poštni žig (FDC) 162. 9. 9. 1990 2A/90 KOPER: POSVETITEV CERKVE SV. MARKA, priložnostni poštni žig (FDC) 134. 16. 9. 1987 LJUBLJANA: NARAVA ZDRAVJE 87, priložnostni poštni žig (KARTICA) 163. 9. 9. 1990 2B/90 KOPER: POSVETITEV CERKVE SV. MARKA, priložnostni poštni žig (FDC) 135. 20. 9. 1987 LJUBLJANA: NARAVA ZDRAVJE 87, priložnostni poštni žig (KARTICA) 164. 17. 10. 1990 LJUBLJANA: NARAVA-ZDRAVJE, priložnostni poštni žig (KARTICA) 136. 1. 5. 1988 1/88 KOPER: PRVE ZNAMKE STO - VUJA 40 LET, priložnostni poštni žig (FDC) 165. 31. 10. 1990 3/90 KOPER: 800 LET DENARSTVA NA SLOVENSKEM, priložnostni poštni žig 137. 25. 6. 1988 KOPER: KOPRSKA SREČANJA, priložnostni poštni žig (FDC) (RAZGLEDNICA) 138. 15. 10. 1988 LJUBLJANA: NARAVA ZDRAVJE, priložnostni poštni žig (DOPISNICA) 166. 23. 12. 1990 4/90 KOPER: MOJA DEŽELA JE NAŠA DRŽAVA SLOVENIJA, priložnostni poštni 139. 25. 5. 1989 1/89 KOPER: 40 LET RADIO KOPER, priložnostni poštni žig (FDC) žig (FDC) 140. 14. 5. 1989 2/89 GRAČIŠČE: 1. ISTRSKI TABOR 120 LET KUBED, priložnostni poštni žig 167. 15. 3. 1991 1/91 KOPER: FILATELISTIČNA RAZSTAVA 230 LET POŠTE, priložnostni poštni (FDC) žig (FDC) 141. 14. 5. 1989 CM 1/89 GRAČIŠČE: 1. ISTRSKI TABOR 120 LET KUBED, priložnostni poštni žig 168. 10. 5. 1991 2/91 MAREZIGE: MAREZIGE 1921-1991, priložnostni poštni žig (FDC), (MAKSIMUM KARTA) obstajata 2 barvni varianti tiska zelena z napisom PRAZNIK REFOŠKA, 142. 9. 6. 1989 KOPER: OBALNO PLANINSKO DRUŠTVO 40 LET 1949-1989, priložnostni ter rjava brez tega napisa poštni žig (RAZGLEDNICA) 104 105 194. 22. 4. 1999 2/99 PODGORJE: 90 LET REDNE POŠTE PODGORJE, priložnostni poštni žig SLOVENIJA (FDC) 195. 25. 5. 1999 3/99 KOPER: 50 LET RADIO KOPER, priložnostni poštni žig (FDC) 196. 29. 11. 2000 1/00 ČRNI KAL: 50 LET USTANOVITVE ŠOLE V KASTELCU, priložnostni poštni 169. 4. 7. 1992 1/92 IZOLA: 7. SVETOVNO PRVENSTVO RAZREDA EVROPA, priložnostni poštni žig (DOPISNICA) žig (FDC) 197. 24. 2. 2001 1/01 POŠTA NA MORJU 6315: PRINCE OF VENICE, priložnostni poštni žig 170. 4. 7. 1992 IZOLA: 7. SVETOVNO PRVENSTVO RAZREDA EVROPA, priložnostni poštni (FDC) žig (DOPISNICA) 198. 24. 2. 2001 1/01 POŠTA NA MORJU 6315: PRINCE OF VENICE, priložnostni poštni žig 171. 21. 4. 1993 KOPER: BEŽIGRAJSKA GALERIJA MEDUZA RIHARD JAKOPIČ, priložnostni (DOPISNICA) poštni žig (FDC) 199. 19. 5. 2001 2/01 MAREZIGE: 80 LET UPORA, priložnostni poštni žig (FDC) 172. 21. 4. 1993 KOPER: BEŽIGRAJSKA GALERIJA MEDUZA RIHARD JAKOPIČ, priložnostni 200. 23. 5. 2001 3/01 KOPER: KOPERFILA 2001, priložnostni poštni žig (FDC) poštni žig (FDC AMERIKANKA) 201. 26. 5. 2001 4/01 KOPER: SREČANJE FILATELISTOV, priložnostni poštni žig (FDC) 173. 21. 4. 1993 KOPER: BEŽIGRAJSKA GALERIJA MEDUZA RIHARD JAKOPIČ, priložnostni 202. 18. 5. 2002 1/2002 KOPER: SREČANJE FILATELISTOV IN NUMIZMATIKOV, priložnostni poštni poštni žig (RAZGLEDNICA) žig (FDC) 174. 25. 6. 1993 KOPER: RAZSTAVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE, 203. 30. 5. 2002 2/2002 KOPER: SVETOVNO PRVENSTVO V NOGOMETU, priložnostni poštni žig poštni žig prvi dan (DOPISNICA) (FDC) 175. 25. 6. 1993 KOPER: brez napisa RAZSTAVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI REPUBLIKE 204. 7. 6. 2002 3/2002 KOPER: POT ZDRAVJA IN PRIJATELJSTVA, POREČANKA, priložnostni SLOVENIJE, poštni žig prvi dan (DOPISNICA) poštni žig (FDC) 176. 25. 6. 1993 KOPER: RAZSTAVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE, 205. 15. 12. 2002 4/02 KOPER: 100 LET ŽELEZNIŠKE PROGE TRST-POREČ, priložnostni poštni poštni žig prvi dan (PISMO: EVROPA V MALEM, Bajta na Veliki planini) žig (FDC) 177. 17. 9. 1993 KOPER: ANTONIO TARSIA 1643-1993, priložnostni poštni žig (FDC) 206. 5. 10. 2003 1/2003 KOPER: 60 LET PREKOMORCI, priložnostni poštni žig (FDC), obstajata 2 178. 3. 10. 1993 2/93 KOPER: PRIKLJUČITEV PRIMORSKE 50 LET, priložnostni poštni žig (FDC) barvni varianti tiska - črna in modra 179. 19. 3. 1994 1/94 KOPER: 1. SREČANJE FILATELISTOV, priložnostni poštni žig (DOPISNICA) 207. 22. 1. 2004 1-2004 KOPER: 6. EVROPSKO PRVENSTVO V ROKOMETU ZA MOŠKE, 180. 19. 3. 1994 1a/94 KOPER: 1. SREČANJE FILATELISTOV, priložnostni poštni žig (FDC) priložnostni poštni žig (FDC) 181. 19. 3. 1994 1a/94 KOPER: 1. SREČANJE FILATELISTOV, priložnostni poštni žig (PISMO: 208. 5. 10. 2004 2/2004 KOPER: 50 LET LONDONSKI MEMORANDOM, priložnostni poštni žig EVROPA V MALEM, Mlin na Muri) (FDC) 182. 5. 11. 1994 2/94 OSP: 1. SLOVENSKA LJUDSKA ŠOLA V ISTRI 175 LET, priložnostni poštni 209. 25. 10. 2004 ŠKOFIJE: 50. OBLETNICA LONDONSKEGA MEMORANDUMA, dnevni žig (PISMO: EVROPA V MALEM - Kraški koš) poštni žig (DOPISNICA) 183. 5. 11. 1994 2/A OSP: 1. SLOVENSKA LJUDSKA ŠOLA V ISTRI 175 LET, priložnostni poštni 210. 29. 4. 2005 1/2005 KOPER: 60 LET OSVOBODITVE KOPRA, priložnostni poštni žig (FDC) žig (KARTICA) 211. 22. 4. 2006 ČRNI KAL: 130 LET ŽELEZNICE IN VODOVODA RAKITOVEC, priložnostni 184. 15. 8. 1995 1/95 KOPER: PRIMORSKA 50 LET PRVIH ZNAMK ZA SLOVENSKO PRIMORJE, poštni žig (RAZGLEDNICA) priložnostni poštni žig (FDC) 212. 1. 9. 2006 1/2006 KOPER: OTVORITEV OSNOVNE ŠOLE KOPER, priložnostni poštni žig 185. 10. 9. 1995 2/95 KOPER: ZVEZA PRIMORSKIH PARTIZANOV - 10. 9. 1945,priložnostni (FDC) poštni žig (FDC) 213. 13. 5. 2007 1/2007 KOPER: 5. SLOVENSKI ČEBELARSKI PRAZNIK, priložnostni poštni žig 186. 20. 10. 1995 3/95 KOPER: 50 LET GIMNAZIJE KOPER, priložnostni poštni žig (FDC) (FDC) 187. 12. 10. 1996 1/96 POBEGI: 100 LET POSOJILNO IN KONSUMNO DRUŠTVO POBEGI, varianta a: napis na FDC-ju OBALNO ČEBELARSKO DRUŠTVO KOPER v priložnostni poštni žig (RAZGLEDNICA) eni vrstici 188. 24. 10. 1996 2/96 KOPER: 40 LET POKRAJINSKI ARHIV, priložnostni poštni žig (FDC) varianta b: napis na FDC-ju OBALNO ČEBELARSKO DRUŠTVO KOPER v 189. 26. 10. 1996 3/96 KOZINA: 110 LET ŠOLSTVA V HRPELJAH, priložnostni poštni žig (FDC) dveh vrsticah 190. 23. 5. 1997 1/97 MAREZIGE: 25. PRAZNIK REFOŠKA, priložnostni poštni žig (FDC) 214. 15. 9. 2007 2/07 KOPER: 60 LET PRIKLJUČITVE PRIMORSKE, priložnostni poštni žig 191. 15. 9. 1997 2/97 KOPER: 50 LET PRIKLJUČITVE PRIMORSKE, priložnostni poštni žig (FDC) (FDC) 215. 29. 11. 2008 1/2008 KOPER: TEKMOVALNA FILATELISTIČNA RAZSTAVA KOPERFILA, 192. 17. 12. 1998 1/98 KOPER: 50 LET FILATELISTIČNI KLUB KOPER, priložnostni poštni žig priložnostni poštni žig (FDC) (FDC) 216. 7. 12. 2008 2/2008 KOPER: 50 LET PRIHODA PRVE LADJE LUKA KOPER, priložnostni poštni 193. 4. 3. 1999 1/99 KOPER: 50 LET OBALNEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA, priložnostni poštni žig (FDC) žig (FDC)V KASTELCU, priložnostni poštni žig (DOPISNICA) 106 107 194. 22. 4. 1999 2/99 PODGORJE: 90 LET REDNE POŠTE PODGORJE, priložnostni poštni žig SLOVENIJA (FDC) 195. 25. 5. 1999 3/99 KOPER: 50 LET RADIO KOPER, priložnostni poštni žig (FDC) 196. 29. 11. 2000 1/00 ČRNI KAL: 50 LET USTANOVITVE ŠOLE V KASTELCU, priložnostni poštni 169. 4. 7. 1992 1/92 IZOLA: 7. SVETOVNO PRVENSTVO RAZREDA EVROPA, priložnostni poštni žig (DOPISNICA) žig (FDC) 197. 24. 2. 2001 1/01 POŠTA NA MORJU 6315: PRINCE OF VENICE, priložnostni poštni žig 170. 4. 7. 1992 IZOLA: 7. SVETOVNO PRVENSTVO RAZREDA EVROPA, priložnostni poštni (FDC) žig (DOPISNICA) 198. 24. 2. 2001 1/01 POŠTA NA MORJU 6315: PRINCE OF VENICE, priložnostni poštni žig 171. 21. 4. 1993 KOPER: BEŽIGRAJSKA GALERIJA MEDUZA RIHARD JAKOPIČ, priložnostni (DOPISNICA) poštni žig (FDC) 199. 19. 5. 2001 2/01 MAREZIGE: 80 LET UPORA, priložnostni poštni žig (FDC) 172. 21. 4. 1993 KOPER: BEŽIGRAJSKA GALERIJA MEDUZA RIHARD JAKOPIČ, priložnostni 200. 23. 5. 2001 3/01 KOPER: KOPERFILA 2001, priložnostni poštni žig (FDC) poštni žig (FDC AMERIKANKA) 201. 26. 5. 2001 4/01 KOPER: SREČANJE FILATELISTOV, priložnostni poštni žig (FDC) 173. 21. 4. 1993 KOPER: BEŽIGRAJSKA GALERIJA MEDUZA RIHARD JAKOPIČ, priložnostni 202. 18. 5. 2002 1/2002 KOPER: SREČANJE FILATELISTOV IN NUMIZMATIKOV, priložnostni poštni poštni žig (RAZGLEDNICA) žig (FDC) 174. 25. 6. 1993 KOPER: RAZSTAVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE, 203. 30. 5. 2002 2/2002 KOPER: SVETOVNO PRVENSTVO V NOGOMETU, priložnostni poštni žig poštni žig prvi dan (DOPISNICA) (FDC) 175. 25. 6. 1993 KOPER: brez napisa RAZSTAVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI REPUBLIKE 204. 7. 6. 2002 3/2002 KOPER: POT ZDRAVJA IN PRIJATELJSTVA, POREČANKA, priložnostni SLOVENIJE, poštni žig prvi dan (DOPISNICA) poštni žig (FDC) 176. 25. 6. 1993 KOPER: RAZSTAVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE, 205. 15. 12. 2002 4/02 KOPER: 100 LET ŽELEZNIŠKE PROGE TRST-POREČ, priložnostni poštni poštni žig prvi dan (PISMO: EVROPA V MALEM, Bajta na Veliki planini) žig (FDC) 177. 17. 9. 1993 KOPER: ANTONIO TARSIA 1643-1993, priložnostni poštni žig (FDC) 206. 5. 10. 2003 1/2003 KOPER: 60 LET PREKOMORCI, priložnostni poštni žig (FDC), obstajata 2 178. 3. 10. 1993 2/93 KOPER: PRIKLJUČITEV PRIMORSKE 50 LET, priložnostni poštni žig (FDC) barvni varianti tiska - črna in modra 179. 19. 3. 1994 1/94 KOPER: 1. SREČANJE FILATELISTOV, priložnostni poštni žig (DOPISNICA) 207. 22. 1. 2004 1-2004 KOPER: 6. EVROPSKO PRVENSTVO V ROKOMETU ZA MOŠKE, 180. 19. 3. 1994 1a/94 KOPER: 1. SREČANJE FILATELISTOV, priložnostni poštni žig (FDC) priložnostni poštni žig (FDC) 181. 19. 3. 1994 1a/94 KOPER: 1. SREČANJE FILATELISTOV, priložnostni poštni žig (PISMO: 208. 5. 10. 2004 2/2004 KOPER: 50 LET LONDONSKI MEMORANDOM, priložnostni poštni žig EVROPA V MALEM, Mlin na Muri) (FDC) 182. 5. 11. 1994 2/94 OSP: 1. SLOVENSKA LJUDSKA ŠOLA V ISTRI 175 LET, priložnostni poštni 209. 25. 10. 2004 ŠKOFIJE: 50. OBLETNICA LONDONSKEGA MEMORANDUMA, dnevni žig (PISMO: EVROPA V MALEM - Kraški koš) poštni žig (DOPISNICA) 183. 5. 11. 1994 2/A OSP: 1. SLOVENSKA LJUDSKA ŠOLA V ISTRI 175 LET, priložnostni poštni 210. 29. 4. 2005 1/2005 KOPER: 60 LET OSVOBODITVE KOPRA, priložnostni poštni žig (FDC) žig (KARTICA) 211. 22. 4. 2006 ČRNI KAL: 130 LET ŽELEZNICE IN VODOVODA RAKITOVEC, priložnostni 184. 15. 8. 1995 1/95 KOPER: PRIMORSKA 50 LET PRVIH ZNAMK ZA SLOVENSKO PRIMORJE, poštni žig (RAZGLEDNICA) priložnostni poštni žig (FDC) 212. 1. 9. 2006 1/2006 KOPER: OTVORITEV OSNOVNE ŠOLE KOPER, priložnostni poštni žig 185. 10. 9. 1995 2/95 KOPER: ZVEZA PRIMORSKIH PARTIZANOV - 10. 9. 1945,priložnostni (FDC) poštni žig (FDC) 213. 13. 5. 2007 1/2007 KOPER: 5. SLOVENSKI ČEBELARSKI PRAZNIK, priložnostni poštni žig 186. 20. 10. 1995 3/95 KOPER: 50 LET GIMNAZIJE KOPER, priložnostni poštni žig (FDC) (FDC) 187. 12. 10. 1996 1/96 POBEGI: 100 LET POSOJILNO IN KONSUMNO DRUŠTVO POBEGI, varianta a: napis na FDC-ju OBALNO ČEBELARSKO DRUŠTVO KOPER v priložnostni poštni žig (RAZGLEDNICA) eni vrstici 188. 24. 10. 1996 2/96 KOPER: 40 LET POKRAJINSKI ARHIV, priložnostni poštni žig (FDC) varianta b: napis na FDC-ju OBALNO ČEBELARSKO DRUŠTVO KOPER v 189. 26. 10. 1996 3/96 KOZINA: 110 LET ŠOLSTVA V HRPELJAH, priložnostni poštni žig (FDC) dveh vrsticah 190. 23. 5. 1997 1/97 MAREZIGE: 25. PRAZNIK REFOŠKA, priložnostni poštni žig (FDC) 214. 15. 9. 2007 2/07 KOPER: 60 LET PRIKLJUČITVE PRIMORSKE, priložnostni poštni žig 191. 15. 9. 1997 2/97 KOPER: 50 LET PRIKLJUČITVE PRIMORSKE, priložnostni poštni žig (FDC) (FDC) 215. 29. 11. 2008 1/2008 KOPER: TEKMOVALNA FILATELISTIČNA RAZSTAVA KOPERFILA, 192. 17. 12. 1998 1/98 KOPER: 50 LET FILATELISTIČNI KLUB KOPER, priložnostni poštni žig priložnostni poštni žig (FDC) (FDC) 216. 7. 12. 2008 2/2008 KOPER: 50 LET PRIHODA PRVE LADJE LUKA KOPER, priložnostni poštni 193. 4. 3. 1999 1/99 KOPER: 50 LET OBALNEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA, priložnostni poštni žig (FDC) žig (FDC)V KASTELCU, priložnostni poštni žig (DOPISNICA) 106 107 217. 7. 12. 2008 2/2008 KOPER: 50 LET PRIHODA PRVE LADJE LUKA KOPER, priložnostni poštni 244. 9. 7. 2016 4/2016 IZOLA: EUROMED POSTAL, priložnostni poštni žig (FDC) žig (FDC AMERIKANKA) 245. 9. 7. 2016 MC 9/2016 IZOLA: EUROMED POSTAL, priložnostni poštni žig (MAKSIMUM KARTA) 218. 17. 12. 2008 3/2008 KOPER: 60 LET FILATELISTIČNI KLUB KOPER, priložnostni poštni žig 246. 22. 7. 2016 MC 10A/2016 KOPER: KOPRSKI OLIMPIJCI RIO 2016, priložnostni poštni žig (FDC) (MAKSIMUM KARTA) 219. 18. 6. 2009 1/2009 ANKARAN: 100 LET ORTOPEDSKE BOLNIŠNICE VALDOLTRA, 247. 22. 7. 2016 MC 10B/2016 KOPER: KOPRSKI OLIMPIJCI RIO 2016, priložnostni poštni žig priložnostni poštni žig (FDC) (MAKSIMUM KARTA) 220. 1. 5. 2010 1/2010 KOPER: PRVA ISTRSKA POKRAJINSKA RAZSTAVA 100 LET, priložnostni 248. 22. 7. 2016 MC 10C/2016 KOPER: KOPRSKI OLIMPIJCI RIO 2016, priložnostni poštni žig poštni žig (FDC) (MAKSIMUM KARTA) 221. 1. 5. 2010 MK 1/2010 KOPER: PRVA ISTRSKA POKRAJINSKA RAZSTAVA 100 LET, priložnostni 249. 22. 8. 2016 MC 11/2016 IZOLA: NAJVEČJI USPEHI VASILIJ ŽBOGAR, priložnostni poštni žig poštni žig (MAKSIMUM KARTA) (MAKSIMUM KARTA) 222. 1. 5. 2010 2/2010 KOPER: PRVA ISTRSKA POKRAJINSKA RAZSTAVA 100 LET, priložnostni 250. 1. 9. 2016 5/16 KOPER: 10 LET OSNOVNE ŠOLE KOPER, priložnostni poštni žig (FDC) poštni žig (FDC AMERIKANKA) 251. 1. 9. 2016 5/16 KOPER: 10 LET OSNOVNE ŠOLE KOPER, priložnostni poštni žig (FDC 223. 18. 6. 2011 1/2011 KOPER: POKRAJINSKI MUZEJ KOPER 1911-2011, priložnostni poštni žig AMERIKANKA) (FDC) 252. 30. 9. 2016 MC 11/2016 PORTOROŽ: KRAJINSKI PARK STRUNJAN, priložnostni poštni žig 224. 18. 6. 2011 MC 2/2011 KOPER: POKRAJINSKI MUZEJ KOPER 1911-2011, priložnostni poštni žig (MAKSIMUM KARTA) (MAKSIMUM KARTA) 253. 1. 10. 2016 6/2016 KOPER: POGODBENA POŠTA SEMEDELA, priložnostni poštni žig 225. 19. 1. 2012 1/2012 KOPER: PROJEKT DANTE, priložnostni poštni žig (RAZGLEDNICA) (DOPISNICA) 226. 19. 1. 2012 MK 03/2012 KOPER: PROJEKT DANTE, priložnostni poštni žig (MAKSIMUM KARTA), 254. 26. 10. 2016 6/2016 KOPER: ODHOD ZADNJEGA VOJAKA JUGO VOJSKE FORMA VIVA, opozorilo: drugačen priložnostni poštni žig kot na razglednici priložnostni poštni žig (FDC) 227. 29. 11. 2012 MK 04/2012 KOPER: FILATELISTIČNA RAZSTAVA 60 LET, priložnostni poštni žig 255. 22. 10. 2016 7/2016 IZOLA: IZOLSKA LEGENDA, priložnostni poštni žig (FDC) (MAKSIMUM KARTA) 256. 25. 10. 2016 MC 12/2016 KOPER: UMIK JUGOSLOVANSKE ARMADE 25 LET, priložnostni poštni žig 228. 15. 12. 2012 MK 05/2012 KOPER: POREČANKA 110 LET, priložnostni poštni žig (MAKSIMUM (MAKSIMUM KARTA) KARTA) 257. 25. 10. 2016 8/2016 KOPER: UMIK JUGOSLOVANSKE ARMADE 25 LET, priložnostni poštni žig 229. 15. 3. 2013 MK 6/2013 DEKANI: 130 LET POŠTE DEKANI, priložnostni poštni žig (MAKSIMUM (FDC) KARTA) 258. 3. 12. 2016 MC 13/2016 KOPER: MUDA 1516-2016, priložnostni poštni žig (MAKSIMUM KARTA) 230. 4. 9. 2013 7/2013 KOPER: EUROBASKET SLOVENIJA 2013, priložnostni poštni žig (FDC) 259. 1. 3. 2017 1/2017 KOPER: SLOVENSKA POMORSKO TRGOVSKA AKADEMIJA 1947-2017, 231. 29. 11. 2013 8/2013 KOPER: PRIMORSKA 70 LET, priložnostni poštni žig (FDC) dnevni poštni žig (FDC) 232. 28. 5. 2014 1/2014 ČRNI KAL: SPOMIN NA ŽRTVE NACIFAŠIZMA 70 LET GABROVICA, 260. 23. 5. 2017 MC 14/2017 KOPER: 60 LET LUKA KOPER, priložnostni poštni žig (MAKSIMUM priložnostni poštni žig (FDC) KARTA) 233. 28. 5. 2014 MK 7/2014 ČRNI KAL: SPOMIN NA ŽRTVE NACIFAŠIZMA 70 LET GABROVICA, 261. 12. 7. 2017 MC 15/2017 KOPER: 50 LET POMORSKE POLICIJE, priložnostni poštni žig priložnostni poštni žig (MAKSIMUM KARTA) (MAKSIMUM KARTA) 234. 25. 10. 2014 2/2014 ŠKOFIJE: LONDONSKI MEMORANDUM 60 LET, priložnostni poštni žig 262. 12. 7. 2017 MC 16/2017 KOPER: 50 LET LETALSKE POLICIJE, priložnostni poštni žig (MAKSIMUM (FDC) KARTA) 235. 25. 11. 2014 3/2014 KOPER: ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE SLOVENIJE, priložnostni poštni žig 263. 15. 9. 2017 2/2017 KOPER: 70 LET PARIŠKE MIROVNE POGODBE, priložnostni poštni žig (FDC) (FDC) 236. 6. 2. 2015 1/2015 KOPER: 300 LET PALAČE BRUTI - KNJIŽNICA KOPER, priložnostni poštni 264. 6. 2. 2018 1/18 KOPER: 500 LET PROTESTANTIZMA, priložnostni poštni žig (FDC) žig (FDC) 265. 23. 3. 2018 MC 17/2018 KOPER: TURIZEM, priložnostni poštni žig (MAKSIMUM KARTA) 237. 29. 4. 2015 2/2015 SEŽANA: 70 LET OSVOBODITVE TRSTA, priložnostni poštni žig (FDC) 266. 29. 11. 2018 2/2018 KOPER: 75 LET PRIKLJUČITVE PRIMORSKE, priložnostni poštni žig 238. 29. 4. 2015 MK 8/2015 SEŽANA: 70 LET OSVOBODITVE TRSTA, priložnostni poštni žig (FDC) (MAKSIMUM KARTA) 267. 17. 12. 2018 3/2018 KOPER: 70 LET FILATELISTIČNEGA KLUBA KOPER, priložnostni pošni 239. 30. 4. 2015 3/2015 KOPER: 70 LET OSVOBODITVE KOPRA, priložnostni poštni žig (FDC) žig, (FDC) 240. 6. 11. 2015 4/2015 KOPER: GLAGOLJAŠI, priložnostni poštni žig (FDC) 241. 26. 2. 2016 1/2016 KOPER: 18 LET NARAVNI REZERVAT ŠKOCJANSKI ZATOK, priložnostni poštni žig (FDC) 242. 7. 5. 2016 2/2016 KOPER: 20 LET IPA KOPER, priložnostni poštni žig (FDC) 243. 1. 7. 2016 3/2016 IZOLA: PO SLEDEH ČIPKE, priložnostni poštni žig (FDC) 108 109 217. 7. 12. 2008 2/2008 KOPER: 50 LET PRIHODA PRVE LADJE LUKA KOPER, priložnostni poštni 244. 9. 7. 2016 4/2016 IZOLA: EUROMED POSTAL, priložnostni poštni žig (FDC) žig (FDC AMERIKANKA) 245. 9. 7. 2016 MC 9/2016 IZOLA: EUROMED POSTAL, priložnostni poštni žig (MAKSIMUM KARTA) 218. 17. 12. 2008 3/2008 KOPER: 60 LET FILATELISTIČNI KLUB KOPER, priložnostni poštni žig 246. 22. 7. 2016 MC 10A/2016 KOPER: KOPRSKI OLIMPIJCI RIO 2016, priložnostni poštni žig (FDC) (MAKSIMUM KARTA) 219. 18. 6. 2009 1/2009 ANKARAN: 100 LET ORTOPEDSKE BOLNIŠNICE VALDOLTRA, 247. 22. 7. 2016 MC 10B/2016 KOPER: KOPRSKI OLIMPIJCI RIO 2016, priložnostni poštni žig priložnostni poštni žig (FDC) (MAKSIMUM KARTA) 220. 1. 5. 2010 1/2010 KOPER: PRVA ISTRSKA POKRAJINSKA RAZSTAVA 100 LET, priložnostni 248. 22. 7. 2016 MC 10C/2016 KOPER: KOPRSKI OLIMPIJCI RIO 2016, priložnostni poštni žig poštni žig (FDC) (MAKSIMUM KARTA) 221. 1. 5. 2010 MK 1/2010 KOPER: PRVA ISTRSKA POKRAJINSKA RAZSTAVA 100 LET, priložnostni 249. 22. 8. 2016 MC 11/2016 IZOLA: NAJVEČJI USPEHI VASILIJ ŽBOGAR, priložnostni poštni žig poštni žig (MAKSIMUM KARTA) (MAKSIMUM KARTA) 222. 1. 5. 2010 2/2010 KOPER: PRVA ISTRSKA POKRAJINSKA RAZSTAVA 100 LET, priložnostni 250. 1. 9. 2016 5/16 KOPER: 10 LET OSNOVNE ŠOLE KOPER, priložnostni poštni žig (FDC) poštni žig (FDC AMERIKANKA) 251. 1. 9. 2016 5/16 KOPER: 10 LET OSNOVNE ŠOLE KOPER, priložnostni poštni žig (FDC 223. 18. 6. 2011 1/2011 KOPER: POKRAJINSKI MUZEJ KOPER 1911-2011, priložnostni poštni žig AMERIKANKA) (FDC) 252. 30. 9. 2016 MC 11/2016 PORTOROŽ: KRAJINSKI PARK STRUNJAN, priložnostni poštni žig 224. 18. 6. 2011 MC 2/2011 KOPER: POKRAJINSKI MUZEJ KOPER 1911-2011, priložnostni poštni žig (MAKSIMUM KARTA) (MAKSIMUM KARTA) 253. 1. 10. 2016 6/2016 KOPER: POGODBENA POŠTA SEMEDELA, priložnostni poštni žig 225. 19. 1. 2012 1/2012 KOPER: PROJEKT DANTE, priložnostni poštni žig (RAZGLEDNICA) (DOPISNICA) 226. 19. 1. 2012 MK 03/2012 KOPER: PROJEKT DANTE, priložnostni poštni žig (MAKSIMUM KARTA), 254. 26. 10. 2016 6/2016 KOPER: ODHOD ZADNJEGA VOJAKA JUGO VOJSKE FORMA VIVA, opozorilo: drugačen priložnostni poštni žig kot na razglednici priložnostni poštni žig (FDC) 227. 29. 11. 2012 MK 04/2012 KOPER: FILATELISTIČNA RAZSTAVA 60 LET, priložnostni poštni žig 255. 22. 10. 2016 7/2016 IZOLA: IZOLSKA LEGENDA, priložnostni poštni žig (FDC) (MAKSIMUM KARTA) 256. 25. 10. 2016 MC 12/2016 KOPER: UMIK JUGOSLOVANSKE ARMADE 25 LET, priložnostni poštni žig 228. 15. 12. 2012 MK 05/2012 KOPER: POREČANKA 110 LET, priložnostni poštni žig (MAKSIMUM (MAKSIMUM KARTA) KARTA) 257. 25. 10. 2016 8/2016 KOPER: UMIK JUGOSLOVANSKE ARMADE 25 LET, priložnostni poštni žig 229. 15. 3. 2013 MK 6/2013 DEKANI: 130 LET POŠTE DEKANI, priložnostni poštni žig (MAKSIMUM (FDC) KARTA) 258. 3. 12. 2016 MC 13/2016 KOPER: MUDA 1516-2016, priložnostni poštni žig (MAKSIMUM KARTA) 230. 4. 9. 2013 7/2013 KOPER: EUROBASKET SLOVENIJA 2013, priložnostni poštni žig (FDC) 259. 1. 3. 2017 1/2017 KOPER: SLOVENSKA POMORSKO TRGOVSKA AKADEMIJA 1947-2017, 231. 29. 11. 2013 8/2013 KOPER: PRIMORSKA 70 LET, priložnostni poštni žig (FDC) dnevni poštni žig (FDC) 232. 28. 5. 2014 1/2014 ČRNI KAL: SPOMIN NA ŽRTVE NACIFAŠIZMA 70 LET GABROVICA, 260. 23. 5. 2017 MC 14/2017 KOPER: 60 LET LUKA KOPER, priložnostni poštni žig (MAKSIMUM priložnostni poštni žig (FDC) KARTA) 233. 28. 5. 2014 MK 7/2014 ČRNI KAL: SPOMIN NA ŽRTVE NACIFAŠIZMA 70 LET GABROVICA, 261. 12. 7. 2017 MC 15/2017 KOPER: 50 LET POMORSKE POLICIJE, priložnostni poštni žig priložnostni poštni žig (MAKSIMUM KARTA) (MAKSIMUM KARTA) 234. 25. 10. 2014 2/2014 ŠKOFIJE: LONDONSKI MEMORANDUM 60 LET, priložnostni poštni žig 262. 12. 7. 2017 MC 16/2017 KOPER: 50 LET LETALSKE POLICIJE, priložnostni poštni žig (MAKSIMUM (FDC) KARTA) 235. 25. 11. 2014 3/2014 KOPER: ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE SLOVENIJE, priložnostni poštni žig 263. 15. 9. 2017 2/2017 KOPER: 70 LET PARIŠKE MIROVNE POGODBE, priložnostni poštni žig (FDC) (FDC) 236. 6. 2. 2015 1/2015 KOPER: 300 LET PALAČE BRUTI - KNJIŽNICA KOPER, priložnostni poštni 264. 6. 2. 2018 1/18 KOPER: 500 LET PROTESTANTIZMA, priložnostni poštni žig (FDC) žig (FDC) 265. 23. 3. 2018 MC 17/2018 KOPER: TURIZEM, priložnostni poštni žig (MAKSIMUM KARTA) 237. 29. 4. 2015 2/2015 SEŽANA: 70 LET OSVOBODITVE TRSTA, priložnostni poštni žig (FDC) 266. 29. 11. 2018 2/2018 KOPER: 75 LET PRIKLJUČITVE PRIMORSKE, priložnostni poštni žig 238. 29. 4. 2015 MK 8/2015 SEŽANA: 70 LET OSVOBODITVE TRSTA, priložnostni poštni žig (FDC) (MAKSIMUM KARTA) 267. 17. 12. 2018 3/2018 KOPER: 70 LET FILATELISTIČNEGA KLUBA KOPER, priložnostni pošni 239. 30. 4. 2015 3/2015 KOPER: 70 LET OSVOBODITVE KOPRA, priložnostni poštni žig (FDC) žig, (FDC) 240. 6. 11. 2015 4/2015 KOPER: GLAGOLJAŠI, priložnostni poštni žig (FDC) 241. 26. 2. 2016 1/2016 KOPER: 18 LET NARAVNI REZERVAT ŠKOCJANSKI ZATOK, priložnostni poštni žig (FDC) 242. 7. 5. 2016 2/2016 KOPER: 20 LET IPA KOPER, priložnostni poštni žig (FDC) 243. 1. 7. 2016 3/2016 IZOLA: PO SLEDEH ČIPKE, priložnostni poštni žig (FDC) 108 109 V latelistični klub Koper sem se včlanil leta 2008 kot začetnik numizmatik, željan novega znanja in spoznanj. Med samim zbiranjem in obiskovanjem latelističnih in numizmatičnih sejmov sem se navdušil nad zbiranjem starih razglednic rojstnega kraja Ankarana. Na ta način sem postal tudi latelist v kategoriji kartolov, čeprav ne zbiram znamk. Ker je FK Koper pridno in redno izdajal spominske ovojnice, sem spoznal tudi to tematiko, v katero sem se malo bolj poglobil. Zanimale so me vse izdaje, ki jih je izdal FK Koper. Na ta način sem prišel do spoznanja, da ima vsak član kluba nekaj izdaj, ampak ne vseh, ter da ne obstaja kompletni seznam teh izdaj. Z nekaj truda in s pomočjo delnih seznamov, arhiva FK Koper, zbirk starejših članov FK Koper ter njihovih pričevanj sem sestavil seznam spominskih izdaj od leta 1948 do 70-letnice FK Koper. Določene izdaje je FK Koper izdal skupaj z drugimi latelističnimi klubi ali organizacijami. Na seznamu so nekatere izdaje opremljene z zaporedno številko izdaje, na nekaterih je ta številka podvojena, na nekaterih pa je tudi ni ali pa je celo preskočena. Zato sem se trudil, da je seznam sestavljen kronološko po datumu na priložnostnem poštnem žigu ali dnevnem poštnem žigu. Po zaporedni številki izdaje sledi kraj izdaje ter napis na priložnostnem poštnem žigu ter vrsta izdaje – FDC, dopisnica, kartica itd. Če ni bil izdan priložnostni poštni žig, je spominska izdaja zavedena na seznam po napisu na FDC-ju. Upam, da bo bil ta seznam v pomoč vsem ljubiteljem spominskih izdaj. Zdenko Kalizan 110 111 V latelistični klub Koper sem se včlanil leta 2008 kot začetnik numizmatik, željan novega znanja in spoznanj. Med samim zbiranjem in obiskovanjem latelističnih in numizmatičnih sejmov sem se navdušil nad zbiranjem starih razglednic rojstnega kraja Ankarana. Na ta način sem postal tudi latelist v kategoriji kartolov, čeprav ne zbiram znamk. Ker je FK Koper pridno in redno izdajal spominske ovojnice, sem spoznal tudi to tematiko, v katero sem se malo bolj poglobil. Zanimale so me vse izdaje, ki jih je izdal FK Koper. Na ta način sem prišel do spoznanja, da ima vsak član kluba nekaj izdaj, ampak ne vseh, ter da ne obstaja kompletni seznam teh izdaj. Z nekaj truda in s pomočjo delnih seznamov, arhiva FK Koper, zbirk starejših članov FK Koper ter njihovih pričevanj sem sestavil seznam spominskih izdaj od leta 1948 do 70-letnice FK Koper. Določene izdaje je FK Koper izdal skupaj z drugimi latelističnimi klubi ali organizacijami. Na seznamu so nekatere izdaje opremljene z zaporedno številko izdaje, na nekaterih je ta številka podvojena, na nekaterih pa je tudi ni ali pa je celo preskočena. Zato sem se trudil, da je seznam sestavljen kronološko po datumu na priložnostnem poštnem žigu ali dnevnem poštnem žigu. Po zaporedni številki izdaje sledi kraj izdaje ter napis na priložnostnem poštnem žigu ter vrsta izdaje – FDC, dopisnica, kartica itd. Če ni bil izdan priložnostni poštni žig, je spominska izdaja zavedena na seznam po napisu na FDC-ju. Upam, da bo bil ta seznam v pomoč vsem ljubiteljem spominskih izdaj. Zdenko Kalizan 110 111 112 113 112 113 VSEBINA Pozdrav Mestne občine Koper 3 Pogled na latelijo, (Ivan Nanut) 5 Spoštovani (PeterSuhadolc) 7 Spomini (Mitja Pelicon) 9 Začetki kluba (Mitja Pelicon) 10 Razmišjanje mladega latlista (Manuel Fischer) 14 Moja latelistična pot (Ivan Nanut) 15 Razstave – spomini (Bruno Škerlevaj) 20 Spomini na očeta Bogomila Lilijo (Draguška Rupnik) 21 Delo z mladimi latelisti (Niti Krota Bagari) 24 Delo z mladimi latelisti II. Marko Krota, mag.prof. 25 Izjemen odnos (Manja Krapež) 27 40 let s koprskimi latelisti (Janez Janežič) 29 Slovenski latelistični klub Lovrenc Košir iz Trsta (Igor Tuta) 31 Pozdrav iz Pirana (Mitja Jančar) 34 Umetno ime se ni uveljavilo (Branko Morenčič) 37 Ovitki prvega dne Svobodnega tržaškega ozemlja STO (Veselko Guštin, dr.) 39 Poštni žigi Kopra (Veselko Guštin, dr.) 41 Priprava razstavne zbirke – razstavljanje (ne le) za začetnike (Peter Suhadolc) 54 Ustanovitev in delovanje Filatelističnega kluba Koper 17. 12. 1948–25. 10. 1954 (Bruno Škerlevaj) 71 Zanimivosti iz klubskega arhiva (Boris Dodič, Ivan Nanut in Nevenka Zakrajšek) 85 Numizmatika na Koprskem (Rafael Vidali) 97 ® Franšizna enota Koper Seznam spominskih izdaj Filatelističnega kluba Koper 1948-2018 Unifakt, računovodski servis, d.o.o. (Zdenko Kalizan) 99 Šmarska cesta 7/a, Koper Tel.: 05 625 11 11 114 115 VSEBINA Pozdrav Mestne občine Koper 3 Pogled na latelijo, (Ivan Nanut) 5 Spoštovani (PeterSuhadolc) 7 Spomini (Mitja Pelicon) 9 Začetki kluba (Mitja Pelicon) 10 Razmišjanje mladega latlista (Manuel Fischer) 14 Moja latelistična pot (Ivan Nanut) 15 Razstave – spomini (Bruno Škerlevaj) 20 Spomini na očeta Bogomila Lilijo (Draguška Rupnik) 21 Delo z mladimi latelisti (Niti Krota Bagari) 24 Delo z mladimi latelisti II. Marko Krota, mag.prof. 25 Izjemen odnos (Manja Krapež) 27 40 let s koprskimi latelisti (Janez Janežič) 29 Slovenski latelistični klub Lovrenc Košir iz Trsta (Igor Tuta) 31 Pozdrav iz Pirana (Mitja Jančar) 34 Umetno ime se ni uveljavilo (Branko Morenčič) 37 Ovitki prvega dne Svobodnega tržaškega ozemlja STO (Veselko Guštin, dr.) 39 Poštni žigi Kopra (Veselko Guštin, dr.) 41 Priprava razstavne zbirke – razstavljanje (ne le) za začetnike (Peter Suhadolc) 54 Ustanovitev in delovanje Filatelističnega kluba Koper 17. 12. 1948–25. 10. 1954 (Bruno Škerlevaj) 71 Zanimivosti iz klubskega arhiva (Boris Dodič, Ivan Nanut in Nevenka Zakrajšek) 85 Numizmatika na Koprskem (Rafael Vidali) 97 ® Franšizna enota Koper Seznam spominskih izdaj Filatelističnega kluba Koper 1948-2018 Unifakt, računovodski servis, d.o.o. (Zdenko Kalizan) 99 Šmarska cesta 7/a, Koper Tel.: 05 625 11 11 114 115 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 656.835.91(497.4Koper)(091) FILATELISTIČNI klub Koper [Sedemdeset] 70 let Filatelističnega kluba Koper / [glavni urednik Mitja Pelicon]. - Koper : Filatelistični klub, 2018 ISBN 978-961-288-959-3 1. Pelicon, Mitja 297638144 Zbornik ob 70-letnici Filatelističnega kluba Koper – Izdajatel: Filatelistični klub Koper, Verdijeva ulica, Koper – Glavni in odgovorni urednik: Mitja Pelicon – Oblikovanje: Mitja Jančar, naslovnica Matjaž Učakar – Uredniški odbor: Boris Dodič, Rikardo Groselj, Zdenko Kalizan, Ivan Nanut, Mitja Pelicon, – Lektoriranje: Klarič Maja, prof. – Tisk: Luglioprint, Domio, 107 - 34018 San Dorligo della Valle - Trieste – Naklada: 200 kom 116 117 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 656.835.91(497.4Koper)(091) FILATELISTIČNI klub Koper [Sedemdeset] 70 let Filatelističnega kluba Koper / [glavni urednik Mitja Pelicon]. - Koper : Filatelistični klub, 2018 ISBN 978-961-288-959-3 1. Pelicon, Mitja 297638144 Zbornik ob 70-letnici Filatelističnega kluba Koper – Izdajatel: Filatelistični klub Koper, Verdijeva ulica, Koper – Glavni in odgovorni urednik: Mitja Pelicon – Oblikovanje: Mitja Jančar, naslovnica Matjaž Učakar – Uredniški odbor: Boris Dodič, Rikardo Groselj, Zdenko Kalizan, Ivan Nanut, Mitja Pelicon, – Lektoriranje: Klarič Maja, prof. – Tisk: Luglioprint, Domio, 107 - 34018 San Dorligo della Valle - Trieste – Naklada: 200 kom 116 117 118 117