Lažka granata in svinja. Z južnega bojišča se poroča: »Ob bojni črti se marsikaj doživi, sliši in vidi, lcar se ne more in ne sme javno zipisati; so to dogodki, ki v človeku vzbujajo zdaj smeh, z5aj .^ok; tu se človeku nudi v resnici le »gola resnica«. V misli imam dogodek, ki se je višil v jako žalostnih trenutkih, ia vendar je povzročil mnogo smeha pri častnikih, vojakih in kmetib. Povem ga po resnici z navedbo kraja in dneva. Bilo je dne 25. ok obra t. 1. ob pol 11. predpoldne, ko so Lahi nenadoma začeli obstreljevati s topovi vas Levpo na Kanalskem. Vse je začelo bežati ia vpiti, vojaki, možje, žene, otroci; iz vseh hiš so izganjali živino, zakaj re atera poslopja so že pričela goreti. Tako je tudi cerkvenk, v kojega hišo je pri!etela graData in jo zažgala, priganjal svojo debelo svinjo izpred hiše in jo hotel spraviti V vaFen kraj, toda tej nesrečni živali se nikakor ni mudilo, tako da jo je moral cerkvenik prepustiti njeni negotovi U3odi in sam zbežati v varno zavetje. Vse je gledaJo iz varne daljave, kam se bo sedaj ta žival obrnila in kaj bo z njo. Marsikate remu so tekle sline pri misli, zakaj se ni to v teh časih tako dragoceno žival pravočasno zaklalo in mirno použiloj pa scdaj ni bi!o več časa za take požrešne misli. Granate so go&to priletevale, in vsak je nehote, dasi so žere in otroci vpili, gledal na vas, kaj bo z v njej edno živem ostalem bitju — 8 svinjo. Kar pade granata petdeset korakov daleč od živali; vsik je mislil, da bo sedaj obležala ali pa bežala Ne, rasprolno. Mahnila jo je popolnoma mirnim in zdravim korakom proti od granate skopani in se kadeči jami; ko to prevoha, se lepo mirno vleže vanjo. Dasi so bili trenutki skrajno resni in ža'ostni, ?endar se je vsak smejal živali, ki je tako malo vpoštevala laško granato. Pa še ni konec prizora. Dvajset korakov od jame, kamor se je vlegla debeluharca, pade zopet druga granata in napravi novo se kadečo jamo, daleč raznašajoč kamenje in železne drobce izstrelka. Vsak je bil prepriJan, da je sedaj žival gotovo proč. Pa ne. V veliko zaCudenje vseh opazovalcev vstane zdrava iz jame in jo reže naravnost k novi jami, jo ovoha in se zopet vleže vanjo. Castniki in vojaki so noreli nai smešnim prizorom. Vsklikov: svinjska sreča ni manjkalo. Dasi so granate Se vedno žvižgale v vas, je kmalu nato debela žival zdrava vstala iz jame in izginila med hišami v vasi. Kaj si je ta žival noislila ali ne mislila, ko se je vlegla v jame laških granat, to prepustim v rešitev študiranim ljudem; eno je bilo pa takoj na mestu gotovo: da s svojim obnašanjem nikakor ni povzdignila pri vojakih in kmetih čuta spoštovanja do laških granat. In to je tudi res; že prej ga ni bilo, aedaj pa še manj.