Peitnfn« plačan« v gotovim MaribonM. Cena 1 Din Leto IV. (XI.), štev. 62 Maribor, sobota 15. marca 1930 Telefon Uredit, 2440 Uprava 2455 »JUTRA .... €< Izhaja razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri R«£un pri po8tn«m 6«k. zav. v Ljubljtni it, 11.409 V*l]» mesečno, prejema« v upravi ali po pošti 10 Din, doatavljen na dom pa 12 Din Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it, 13 Oflaal po tarif« Oglaie eprejam« tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulloa št. 4- Raznarodovanje slovenskega Korotana pod Avstrijo je v polnem teku. Nele da jc avstrijska državna uprava po Mussolinijevem vzorcu uničila slovensko šolstvo, kar ga je še bilo, in da o kakršnikoli pravici slivenskega jezika v uradih ni govora, tudi sicer se dela s polno paro na tem, da se činiprej zabrišejo sledovi slovenstva v njegovi zibelki, tam, kjer so Slovenci svoj čas sami imeli svoje kneze in svoj knežji prestol. Značilen je članek, ki ga je 7. t. m. objavil nemško-nacijonalni tednik »Karntner Heimat« (Koroška domovina), pisan v nemškem in deloma tudi še v slovenskem jeziku, ki je glasilo koroškega »Heimatbuuda«. la organizacija si je postavila za nalogo popolno ponemčenje vsega Koroškega, kar ga je na podlagi usodnega Plebiscita padlo pod Avstrijo, in že Pred 2 letoma ie započela akcijo za na seljevanje Nemcev iz rajha. »Koroška domovina« poroča v navedenem članku o lepih uspehih te akcije. Iz najrazličnejših krajev nemškega rajha so se naselili na Koroškem večinoma poljedelci in si nakupili zemljišča. Vseh teh naseljencev je doslej že 139, od katerih se jih je naselilo tekom zad njih dveh let 76, in sicer 29 v nemškem delu Koroške, 47 pa v — kakor pravi »Kor, dom.« — »mešano-jezi-kovnem«. to je slovenskem področju. Dve tretjini vse zemlje, ki so jo pokupili rajhovski naseljenci, je v slovenskem ozemlju. List dodaja konstatacijo, da je remija tam cenejša, prilika za vnovčenje pridelkov pa najmanj tako ugodna ko drugod. Nemški naseljenci so doslej izpla-Čali za zemljo krog 3 in pol milijona šilingov (28 milijonov dinarjev) in sicer vse v rajhovskih markah. Ce pri-dodamo k temu 5e krog milijon šilingov prometne glavnice, lahko računamo, da so tl naseljenci prinesli v deželo krog 36 milijonov dinarjev. »Heimatbund« je s temi naseljenci v stalnih stikih in oblasti jim gredo na vse načine na roko pri izboljšanju načina kmetovanja in dosegi boljših kvalitet proizvodov. Naseljenci so si ustvarili ne le močne gospodarske organizacije, ampak imajo tudi med seboj po svojih voditeljih stalne zveze. yse pa pod vrhovnim vodstvom »Heimatbunda«. Iz tega razvoja — končuje list —- se lahko vidi. da se sveža nemška kri dotaka na Koroško in rodi tudi dobre kulturno-politične in gospodarske uspehe. List končno poziva vsakogar, , Prodati posestvo ali pa izve za kakšno posestvo, ki je na prodaj, naj se obrne na »Heimatbund* v Celovcu. Smisel in tendenca vsega tega dela v zvezi z raznarodovalnimi tendencami državne šolsko politike sta jas-tra. In za nas je tudi jasno, da je to popolnoma ista taktika, kakoršne se v \jekoIiko drugačni obliki poslužuje fa-(zein napram našim rojakom v Ita-Jasap^samj^ tudi, zakaj Sofijska pogodba pred sobranjem PRITISK FRANCOZOV IN ANGLEŽEV NA BOLGARSKO VLADO. - ZUNANJI ODBOR SOBRANJA POGODBO 2E SPREJEL. SOFIJA, 15. marca. Po tridnevnem posvetovanju je zunanji odsek sobranja z večino glasov sprejel sofijski jugoslo-vansko-bolgarski dogovor. Vlada je že sklenila, da predloži to pogodbo z vsemi priveski že v torek plenarni seji sobranja v ratifikacijo. Z ozirom na to, da je med razpravo v zunanjem odseku cela vrsta parlamentarno zagovarjala Macedonce In njihova dejanja, pa ste Francija in Anglija sklenili, da intervenirate pri bolgarski vladi. Kakor se v zvezi s tem poroča, je snoči tukajšnji anglegki poslanik Watter-Io\v poseti! zunanjega ministra Burova in ga imenom angleške in francoske vla- de pozval, naj izposluje od bolgarske vlade najostrejše ukrepe proti na Bol* garskem nahajajočim se Macedoncein. V nasprotnem slučaju bi bili Francija in Anglija prisiljeni, da odrečeta dosedanjo naklonjenost Bolgarski. V oficijelnih bolgarskih krogih sicer zanikajo vest, da bi bil poset angleškega poslanika v zvezi s kako demaršo, kljub temu pa oficijozno priznavajo, da je pri tej priliki vendarle šlo za jugoslo-vansko-bolgarsko razmerje. Uradni krogi naglašajo, da bodo storili vse, kar je v njihovih močeh, da striktno izpolnijo vse določbe sofijskega doncvorn. Reka — svobodna luka VELIKANSKO OGORČENJE IN DEMONSTRACIJE V TRSTU. REKA, 15. marca. Na šesto obletnico aneksije Reke Italiji, bo objavljen dekret, s katerim bo Reka z najbližjo okolico in liburnijsko rivijero proglašena za svobodno reško cono pod Imenom Kvarnerska svobodna cona. V coni bodo Reka, Volosko, Opatija, Veprimac, Učka, Ika, Lovrana, Moš-čenička Draga in Sv. Ivan. Izvršene so že priprave za izvedbo načrta. Italijanski listi se nadejajo, da lx) s tem rešeno končno tudi gospodarsko vprašanje Reke. TRST, 15. marca. Vest »Agende Stefani«, da bo Reka proglašena za svobodno pristanišče, je povzročila v tukajšnjih trgovskih in kupčijskih kro gih velikansko ogorčenje, ker se boje, da bo radi tega Trst gospodarsko oškodovan. V Rim so bile odposlane številne spomenice. Sinoči in danes so v znak protesta vse trgovine zaprte. Prišlo je tudi do težkih demonstracij in je morala končno nastopiti policija. Podrobnosti še niso znane, vendar pa so imeli orožniki baje precej dela. Posebna deputacija bo v Rimu prosila, naj se tudi Trst proglasi za svobodno luko. U Londonu zopet optimizem PARIZ, 15. marca. Pozno zvečer se je vršila seja ministrskega sveta, da se vlada pred odhodom ministrskega predsednika v London posvetuje o stališču Francije napram vprašanju francoskih predlogov o znižanju tona-že in varnostni pogodbi. Vlada hoče tudi pospešiti ratifikacijo Youngove pogodbe, tako da bi se mogla izvrši-t! ureditev izplačila prvega dela repa-racijskega posojila dne 1. junija. LONDON, 15. marca. Med iranco-sko in italijansko delegacijo se vrše pogajanja za ureditev raznih spornih vprašanj, ki bi mogla postati sicer usodna za brodovno konferenco. Grandi in Briand sta imela včeraj dolg razgovor, tekom katerega je predložil Grandi nove predloge glede tonaž-nega razmerja in sredozemske pogodbe. Francoska delegacija bo danes preštudirala italijanske predloge. Tudi japonsko-amerlška pogajanja napredujejo ugodno in je zato upati, da se bo Macdonaldu vendarle posreči- lo preprečiti polom konference. Nouo ekspedicijo na lužni tečaj pripravljajo v Londonu. Ekspedicija bo pod vodstvom Worsleya, ki je spremljal sira Ernesta Shakietona pri dveh ekspedicijah v Antarktiku in je poveljnik ladje »Endurance«. Nova ekspedicija bo bolje opremljena nego vse dosedanje. Naši javnosti! Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« praznuje letos petindvajsetletnico svojega obstoja. Iz skromnih početkov se je društvo razvilo v pomemben kulturno-naroden faktor za povzdigo pevske umetnosti. Z vnetim in smotrenim delom je pomagalo k duhovnemu zbližanju jugoslovanskih plemen, zlasti še z obiskom Beograda v politično nevarnem letu 1910., s svojo založniško produkcijo in z dolgo vrsto koncertnih nastopov po ožji in širši domovini. Tudi poteče letos 20 let, odkar je pevovodja in artistični vodja »Ljubljanskega Zvona« popularni slovenski skladatelj, urednik »Zborov«, g, Z o r k o P r e * lovec, čigar ime je tesno spojeno z razvojem in napredkom »Ljubljanskega Zvona«. »Ljubljanski Zvon« namerava prosla* viti svoj jubilej z dvema koncertoma; na sporedu bodo nove, še neizvajane slovenske zborovske skladbe, ki lih je društvo večinoma sdmo založilo in izdalo. Prvi koncert, ki je namenjen mladini vseh ljubljanskih šol, se bo vršil dne 23. marca dopoldne v Unionu v Ljubljani, drugi, slavnostni koncert, pa dne 24. marca zvečer istotam. Ob tej priliki izide tudi jubilejna slavnostna številka društvene glasbene revije »Zbori«, ki letos že šesto leto prinaša nove zborovske skladbe novejše dobe in glas-beno-književne dokumente minulega in sedanjega časa. »Ljubljanski Zvon« je poleg svojega koncertnega in založniškega delovanja vedno požrtvovalno sodeloval pri vseh prireditvah narodnih in dobrodelnih društev, zato bodi častna dolžnost naše javnosti, da poseti njegov slavnostni koncert in da ob jubileju moralno in gmotno podpre glasbeno založništvo društva, zlasti glasbeni list »Zbori«, in jim tako zagotovi njih bodočnost. Petindvajsetletnica »Ljubljanskega Zvona« bodi praznik naše pesmi! Pevke in pevci »Ljubljanskega Zvona« kakor tudi njegov idealni pevovodja so svojo dolžnost v prospeh te pesmi častno vršili in le naklonjenost javnosti bo pokazala, bo li mogoče uspešno vršiti jo tudi vnaprej. Žena svojemu možu, ki ie raje čitab> kakor se z njo razgovarjal: »Jaz bi se rada izpremenila v knjigo, da bi se ti boli pečal z menoj.« »Se strinjam s tem,« je odgovori! mož. »toda samo pod tem pogojem, da se izpremeniš v koledar, ki ga morem vsako leto izpremeniti.« faeminiaite te CM o strijskem časopisju zadnje čase velik molk o preganjanjih Nemcev na Tirolskem. G. Mussolini Je obljubil dr. Schobrti gotove koncesije glede tirolskih Nemcev, oba kompaciscenta pa sta obenem dogovorila, da bosta vsak na svoj način nadaljevala z Iztrebljenjem slovenskega elementa v Italiji in Avstriji. Zato moremo samo z nasmehom kvltlrati. ako se nemško-avstriisko časopisje od časa do časa zgraža nad fašistično politiko preganjanja in iztrebljanja slovanskega elementa. ker dobro čutimo, da tečejo ob takih prilikah krokodilske solze. Z Istega vidika moramo seveda presojati Izjave, kakoršne so bile podane n. pr. oi> otvoritvi mostu v Radgoni, o dobrih In prijateljskih sosedskih od-nošajih. ker Imajo takšne Mave sa* zabnosti zločinsko politiko raznarodovanja naših rojakov. In če se vočigled vsemu temu hodijo dr. Miihleisen in tovariši kot zastopniki »nemške manjšine« pritože-vat na manjšinske kongrese pad razmerami, v katerih Žive Nemci v Jugoslaviji, Je to navaden humbug. Za vse nemške otroke, za katere ie dokazano, da so nemških starlšev otroci, so povsod nemške šole ali vsaj paralelke. Nikjer se ne izriva nemških kmetov, trgovcev in obrtnikov. Tuji 'državljani, Nemci, imajo pri nas gostilniške koncesije in druge obrti, ljudje, ki žive ves Čas v Jugoslaviji, pa niso optirali, češ da nimajo svojih sinov za jugoslovanskega kralja. Vkljub temu pa jim nihče ne skrivi lasu. Naši uradi so mnogokrat celo m« nam^. da po^ če^ mero 1 ibtera&i JP zacijl celo s strankami, ki so čisto slovenskega pokolenja, ki pa iz kljubovalnosti govore nemški'. Nemški industrija in nemški kapital sploh uživata polno zaščito oblasti, mnogokrat celo na škodo slovenskega delavstva. Niti sence sledu kakšnega raznarodovanja bodisi na deželi bodisi v mestih. V mnogih naših državnih uradih sede ljudje, ki so med vojno naš« ljudi gonili v graške zapore, jih opljuvali in zasramovali. Takšne so »krivice«, ki se god« Nemcem pri nas in o katerih sta se nedavno v Bruslju na manjšinskem kongresu pritoževala zastopnika^ naših Nemcev, in takšne so na drugt strani sladkosti, ki so Jih deležni nasi rojaki pod Avstrijo na Koroškem. Kdor zna misiliti, si bo nanray.il j«> . sodbo sam,. , _ Stran 1 Mariborski V H H w m k *«ora >————a——m»—ni«ini«ii»jiu 1.1 a u j o r u, ciiie 10 lli. iyy:j Zapeljevanje k umoru pred malim senatom POSLEDICA ZAKONSKE DISHARMONIJE. — OBTOŽENEC OBSOJEN NA 3 LETA TEŽKE JEČE. Pred malim senatom, ki so ga tvorili gg. sodniki Guzelj kot predsednik, Lešnik in Kolšek kot prisednika ter Berlic kot zapisnikar, je stal čeraj dopoldne dne 11. aprila 1892. v Gornji Gorici pri Pragerskem rojeni delavec in bivši posestnik Anton Sauko, obtožen da je lansko leto skušal po najetih pomočnikih zastrupiti kmečkega hlapca Matevža Mačka, ker mu je odtujil ženo in imel ž njo ljubavno razmerje. Obtožnica je navajala, da je Anton Pauko podedoval kmalu po prevratu krog 12 oralov obsegajoče posestvo v Gornji Gorici in se na njem naselil s svojo mlado ženo. Ker pa je moral na račun dedščine izplačati večje vsote, ker je dvakrat pogorel in ker je žena imela ljubavna razmerja z drugimi, je svoje delo začel zanemarjati in popivati ter je naposled prispel tako daleč, da je moral posestvo prodati in mu je od izkupička ostalo samo še 14.GOO Din, katere je razdeli! z ženo na dve enaki polovici. Postal je tako zopet delavec brez premoženja, a želel si je še vedno, da bi žive! z ženo in svojimi tremi otroki skupaj, čemur se je pa žena upirala, ker ji ni bilo do njega, temveč do drugih. Tako je v obtoženem Pauku vedno bolj dozorevalo sovraštvo do hlapca Matevža Mačka, katerega je smatral za glavni vzrok, da ga žena ne mara in se je naposled odločil, da ga spravi s pota. Tako je nekega dne v jeseni lanskega leta skušal pregovoriti svojega znanca Ljudevita Miklošiča, da bi Mačka, ko bo šel k njegovi ženi, ustrelil, pištolo in naboje pa da mu bo sam preskrbel. Ta namera sc pa ni obnesla, ker nagovorjeni dejanja ni hotel storiti, zato mu je dne 19. oktobra 1929. izročil zavitek strihnina, nekaj dni pozneje pa še dve zastrupljeni klobasi, kateri naj bi Miklošič izročil Mačku. Miklošič je izročeno sicer sprejel, toda zavrgel in Pauko si je moral iskati drugega pomagača. Našel ga je v osebi Franca Zebca, ki sc je bil pravkar vrnil od vojakov. Temu je izročil najprej dve steklenici mošta, eno zastrupljeno, drugo pa ne in mu naročil, naj ju ponese Mačku na čelofigo-vo posestvo, kjer je bil zaposlen kot hlapec. Vendar pa Zebcu ni povedal, da je mošt v drugi steklenici zastrupljen, ampak mu je dejal, da je le pomešan z nekim čarobnim praškom, ki bo povzročil, da se bo Mačku Paukova žena zagabila. Zebec je naročilo zares izvršil. Odšel je k Mačku in sta potem skupaj spila prvo, nezastrupljeno steklenico, ko pa je Maček pokusil drug >, je opazil, da ima mošt čudno grenak okus, zato je požirek izpljunil, ostalo vsebino pa je Zebec sam izlil na tla. Tako se je izjalovil tudi ta tretji poizkus in Pauko se je moral odločiti za novo sredstvo. Izročil je Zebcu belkast prašek in ga poslal k Mačku z naročilom, da mu ga izroči, bodisi da ga bo polagal na rane ali pa popil. Ko pa je Zebec ta prašek oddal, ga je Maček odnesel k orožnikom in vso zadevo prija vil. Na podlagi te prijave je bil Anton Pauko dne 13. novembra lani aretiran, pri analizi, katero je izvršil inž. Mohorčič v Mariboru pa se je ugotovilo, da je bil oni belkast prašek strihninov nitrat ki bi bil v izročeni količini zadostova za usmrtitev 2 do 7 odrastlih oseb. Pri razpravi je obtoženi tajil, da bi bil nameraval Mačka zastrupiti ali usmrtiti, priznal pa je. da ga je nameraval začarati z nekim čarobnim praškom, ka terega je bil iobil od nekoga na Hrva škem, tako da bi bil pustil njegovo ženo in prekinil ž njo ljubavno razmerje. Kot priče so bili zaslišani: Ljudevit Miklošič, Franc Zebec, Franc Kselman in Ma tevž Maček. Državno pravdništvo je zastokal g. dr. Zorjan, obtoženca pa je branil odvetnik g. Ravnikar. Na podlagi posvetovanja, ki je bilo končano krog 13. ure. je senat osvojil mnenje, da trije poizkusi niso dovolj dokazani, zato je obsodil Antona Pauka le zaradi nagovarjanja k zavratnemu urno ru, ki se pa ni posrečilo, v slučaju ta strupljenih klobas. Obsodil ga je tedaj na 3 leta težke ječe In povračilo taks in stroškov, ki pa niso izterljivi. V kazen pa mu je vštel preiskovalni zapor od 13. nov. lani do dne razprave. Obsojeni je kazen sprejel, pridržal pa si je pra vico do priziva proti previsoko odmerjeni kazni. f in dnemi NEGRO REVELLERS ZAMORCI IZ OBALE MISSISSIPIJA PRIDEJO! Osebna vest. Za komisarja vodne zadruge v Dolnji Lendavi je z odločitvijo ministra gradie-vin imenovan inženjer Josip M u r-s a. ljutomerski rojak, doslej pri ministrstvu gradjevin. Aretacije v delavnici drž. železnic. V delavnici drž. železnic je izvršil obmejni policijski komisarijat te dni celo vrsto aretacij tamkaj zaposlenih pomožnih delavcev in profesijonalistov. Vsi so osumljeni komunistične propagande in so bile pri njih izvršene tudi hišne pre-■ ^mejni Policijski komisarijat je izročil včeraj vse osumljence z zapletenim materijalom vred okrožnemu sodiščuv Mariboru, ki bo sklepalo o nadaljnjih korakih. Pregledovanje potnih listov na obmel-nem policijskem komisarijatu. Koinisaiijat železniške in obmejne policije v Mariboru opozarja prebivalstvo mesta ittaribora, ki namerava potovati z železnico v inozemstvo, da naj vsakdo po možnosti osebno, 24 ur pred od-potovanjem, predloži v pisarni komisari-jata svoj potni list na vpogled. Društvo hišnih posestnikov za Maribor In okolico nam sporoča, da je prevzel društveno tajništvo g. Albin Novak in da isto zopet redno posluje. Najemninske knjižice se dobe v društveni pisarni. Smrtna kosa. Snoči je umrla v Mariboru v 78 letu starosti gospa Jožefa C i j a n. roj. Mavrič, mati blagajniškega kontrolorja direkcije drž. železnic v Beogradu, g. Josipa Cijana, primorskega rojaka iz Vrtojbe in bivšega predsed nika mariborskega »Jadrana«. Po greh vrle slovenske matere bo v nedeljo 16. t. m. ob 16. uri izpred mrt vašnicc na Pobrežju. Bodi ji ohra njen blag spomin, žalujočim naše tS' kreno sožalje.! Jadranaši! Ihnrla je mati našega bivšega pred' sednika, gospa Josipina C i j a n. Po' greb bo v nedeljo, ob 16. uri na Pobrežju. Pridite vsi! — La h. 2. tV. - SOČI — STABAT MATER - 2. IV. Ljudska univerza v Mariboru. V pondeljek, 17. marca, ob 8. zvečer predava g. prof. Brodar iz Celja o temi: Pračlovek na Olševi. Skioptične slike. Velepomembna so odkritja v Potočki zi-jalki na Olševi. Jama je ena največjih teh vrst in meri okrog 4000 m’. Nahaja se v višini 1700 m, je iz starejše kame-nene dobe in je bival pračlovek v njej že pred več kot 20.000 leti. Čeravno se je še pred kratkim pričelo z izkopavanjem, so vendar odkritja že sedaj prav znatna. Najdenih je več kot 100 izdelkov pračloveka, več ognjišč, kjer je pra-dovek kuril, se grel in si pekel meso. Dosedaj izkopani deli okostij pripadajo več sto poedincem najrazličnejše starosti. Potočka zijalka je poleg Krapine edina paleolitska postaja v vsej državi. Razstava plinskih aparatov in predavanja o kuhanju s plinom. Dobro urejeno gospodinjstvo tvori danes v veliki meri tudi harmonijo družinskega življenja. Saj današnje slabe gospodarske prilike takorekoč silijo razumno gospodinjo, da poceni in olajša kuhinjski obrat. Kako se kuha in peče z malimi stroški udobno in vedno pravočasno ter ceneje kakor s premogom, to bo povedano in pokazano na predavanjih 20., 21. in 22. trn. v dvorani Zadružne gospodarske banke, kjer bo tudi razstava plinskih štedilnikov in kuhalnikov. Predavanja bodo v večjem obsegu in sicer dnevno ob 15. uri, predavala pa bo gospodinjska učiteljica tvrdke Pro-metheus iz Nemčije. Predavateljica bo omenjene dni od 9. do 12. ure posetni-kom razstave na razpolago z informacijami. Obisk prost. Motorni vozači brez voznih dovolil Pri včerajšnjem uradnem pregledu motornih vozil se je pojavilo z motornimi kolesi tudi 9 vozačev, ki se niso mogli izkazati, da imajo v smislu zakonskih predpisov položene izpite in niso imeli voznih dovolil. Vsi so bili pridržani na policiji in bodo seveda deležn predpisanih kazni. Razglas. Finačna direkcija v Ljubljani razglaša: Na podstavi naredbe gospoda ministra za finance z dne 24. januarja 1930 se pozivajo vse one osebe, ki so podpisale 1% investicijsko posojilo iz le"a 1921, a še niso prejele obveznice, da predlo' že v dveh mesecih po objavi tega razglasa ministrstvu za finance, oddelku za državno računovodstvo in proračun, za odsek glavnega državnega knjigovodstva prošnje za izdajo obveznic. Prošnjo naj predlože upravičenci pristojnim davčnim upravam, Prilože naj jim izkaze, iz katerih naj bo razvidno, pri kateri blagajni, kdaj, v kakšnih zneskih in koliko so skupaj plačale 7% investicijskega posojila. Članicam ženskega društva! Opozarjamo naše članice, da se bo vršila velika javna tombola v prid kolonije na Pohorju v nedeljo, dne 6. aprila. Članice, ki bi nam hotele podariti v ta namen kak dobitek, naj ga oddajo v trgovini ge. Zlate Brišnik, Dobrodošla so tudi ročna dela. Savez udruženja gostilničarjev, ho telirjev in kavarnarjev je imel 14. t. m. v Beogradu svoj redni občni zbor. Izvoljeni so bili po triie predsedniki in po trije podpredsedniki: za predsednike Gjorgje Popadič iz Beograda, Jbsip Urbanec iz Zagreba in Franjo K a v č i č iz Ljub-janc, med podpredsedniki pa je tudi Franjo Z e m 1 j i č iz Maribora. Sprejem gojencev v brodarsko pod oficirsko šolo volne mornarice. Komanda brodske podoficirske šo-e vojne mornarice v Šibeniku razglaša, da sprejme v tekočem letu 180 mladeničev v starosti od 17 do 19 let v podoficirsko šolo- Natančnejši spre :emni pogoji so interesentom med uradnimi urami na vpogled v mestnem vojaškem uradu, Slomškov trg št. 11. T. G. Masaryk v »Ljudski knjižnici«. Ker je potrebno, da zlasti naša inte-igenca podrobneje prouči delovanje in spise prezidenta Masaryka, je nabavila »Ljudska knjižnica« celo vrsto slovenskih, čeških in nemških spisov o Masa-ryku in njegovih glavnih sotrudnikih. Med drugim so čitateljem v »Ljudski rnjižnici« na razpolago sledeči Masary-tovi spisi in o Masaryku: Masaryk T. G.: »Osm hodin prače«, »Masarykova Slova«, »Za Masarykem«; Jan Herben: Chudy chlapec ktery se proslavil, Ma-saryk T. G.: J. A. Komensky, Češka Otazka, Jan Hus, — Hovory s T. G. Masarykom —, Masaryk T. G.: K de-satemu vyroči republiky, Dr. Soukup: »18 Rijen« 1. in II. del, dr. Bencš E.: »Svetova valka« I., II., III. del, Masaryk T. G.: »Svčtova revoluce«, Nazory T. G. Masaryka o socialismu, Ernest Rych-nowsky: »Masaryk«, (v nemščini), dr. Tr. Soukup: »T. G. Masaryk«, J. B. Kozak: »Masarykova prače«, Gustav Ha-Jcrman: »Aus meinem Leben«, G. ftp-berinati: »Me vzpominky z va!ky«, prof. Orožen: »Masarykova čitanka«. Zdravstveno stanje v Mariboru. Mariborskemu mestnemu fizikatu so bili od 8. do 14. trn. prijavljeni od nalezljivih bolezni 4 slučaji obolelosti za škrlatinko in 1 slučaj davice. Opereta »Grofica Marica« na ljutomerskem Sokolskem odru. Z razdobjem, ki je nastopilo z zakonom o Sokolu, zaključuje ljutomerski Sokol desetletnico dobo uspešnega delovanja svojega dramatskega odseka. Delovanje dramatskega odseka je bilo že od začetka od leta 1919 živahno, ovirano pa je bilo s tem, da društvo ni imelo pripravne dvorane do leta 1927, ko si je otvorilo svoj lastni Sokolski dom s prostornim odrom. Mnogo lepih gledaliških prireditev smo videli v minuli dobi na Sokolskem odru, mnogo truda je žrtvovalo dramatsko osobje, toda z veseljem, hoteč samega sebe izpopolniti v igralski rutini, predvsem pa zabavati in vzgajati gledališko publiko iz mesta in okolice. 102 gledališki predstavi sta rezultat desetletnega kulturnega dela ljutomerskega Sokola na gledališkem odru. Izmed režiserjev te dobe posebno omenjamo nad vse sposobnega br. R. Ogrina. Desetletnico dramatskega delovanja bo proslavil ljutomerski Sokol z vprizo-ritvijo operete »Grofice Marice«, prvič na dan 18. marca ob pol osmih, z reprizama na dan 23. marca ob 2.30 in 25. marca ob 2.30. Opereto je izrežiral br. Ogrin. Glavni vlogi grofice Marice in Tasila sta zastopani po s. dr. Stojanovi in br. Stoparju; ostale vloge so prevzeli ss. in fcflr.: Kukovčeva, Vilar, Miki, Dr-venikova, Rajbova, Horvat, Vargazon, Martinak, Zvveckova in Urbič. Pevski zbor sta naštudirala br. Seršen Ivo in sa. Herzogova, sodelujoči orkester Glasbenega društva pa br. Zacherl, ki je hkratu dirigent, vodstvo je v rokah predsednika dram. odseka br. dr. Stojana. Nekoliko drzno se zdi to početje z »Grofico Marico«. Upamo pa, da bo vztrajno delo imelo uspeh. Končno hoče s tem Ljutomer kot kulturno središče Murske pokrajine javnosti pokazati, kat zmore z lastnimi močmi. Nova doba Sokolstva zahteva vse razpoložljive moči za telovadno vzgojo mladine. Vendar nova uprava Sokola tudi v bodoče ne bo mogla prezreti gledališkega delovanja, ki je tudi važen či-nitelj prosvete. Treba bo podvojiti moči, da bo mogel še dalje delovati tudi dra-matski odsek. Opozarjamo na današnji baletni večet Fromanovih, prvakov zagrebške opere. v gledališču. Radi nenadne obolelosti baritonista g. Draga Hržiča nastopi mesto njega koloraturna primadona zagrebške opere ga. Zlata Li-povščak-Rajičeva, ki zapoje arije i* oper: Hoffmannove pripovedke, Lak-me. Traviata, Rigoletto itd. Hotel Halbwldl. Vsako soboto večerni koncert. V nedeljo jutranji in večerni koncert Unionsko Bock- in marčno pivo. Prvovrstna vina. meščanskt kuhinja. Jožefovo predslavje bo v nedeljo, dne 16. marca, na travniku prejšnjega Kreuzhofa, kjer sc bo staro in mlado imenitno zabavalo. Zvečer bajna razsvetljava! 791 Ljudje, ki so bolni na žolčnih-Iedvičnih n kamenih v mehurju, ter oni, ki trne na prekomerni tvoritvi sečne kisline in napadih protina, uravnavajo leno delovanje črevesa z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »Franz Jo-sefova« voda sigurno skrajno prizanes-jivo delujoče salinično odvajalno sredstvo, tako da jo priporočajo tudi pri ki-ah trebušnih, natrgani danki iti hipertrofiji prostate. »Franz josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. I V smrt, ker je bila »po šoli«. V Feldkirchetiu se je 12. trn. vrgla v potok in utonila 11-letna učenka ljudske šole Jrmgard Mislei. ker je morala ostati v šoli po pouku in sc jo bala, da bo še doma radi tega kaznovana. Velika tatvina slik v Londonu. Minoli pondeljek je bilo v neki londonski umetnostni trgovini ukradenih l.S slik v vrednosti 30.000 funtov, med njimi 4 Rembrandtove V M a r , r> v f u. dne 15. III. TS8B. friAfcMtot vpcrPNiK Tutta rswr* l82iovor o Ptujskem domu — ki ga ie ni Ptuj, sredi marca. Da, Ptujski dom«! Ptuj se je zganil, hvala Bogu, in optimisti pričakujemo od njega novih gibov, počasnega vzbujanja, vstajenja, okrevanja, ozdravljenja in — dela. V mislih imamo namreč delo za večjo dvorano za naše večje narodne in kulturne potrebe.- Projektov za povečanje dvorane ;e več. Eni hočejo povečati sedanjo dvorano v Narodnem domu, ki naj bi zadostovala vsaj za »nadaljnih deset let«. Drugi so zato. da se adaptirata za dvorano sedanje prvo in drugo nadstropje bivše dominikanske cerkve. Tretji hočejo, da se v to cerkev preseli gledališče in da naj se pri ureditvi gledališča vpošteva tudi možnost pospeševanja kinematografske kulture, sedanje gledališče pa •naj se adaptira za kavarno. Za prvi projekt je malo ogrevanja, ker nam povečana dvorana v Narodnem domu zaradi njene lege in pomanjkanja primernih postranskih prostorov ne bi dala dovolj prostora za velike prireditve. Tudi je vprašanje, ali bi zidovje preneslo povečano dvorano, dvorana sama pa večje ostrešje. Končno je omeniti še možnost, da bi oblastvo glede na statiko, ventilacijo, zasilne izhode, stranišča in dr. utegnilo staviti take pogoje, ki bi potencirali nerentabilnost izvršitve. Drugi projekt peša na rentabilnosti. Izvedljiv pa je. Adaptacija cerkve v veliko dvorano z dostojnim stopniščem iz pritličja v prvo nadstropje in s potrebnimi postranskimi prostori res ne bi bila po ceni in dela težave ravno vprašanje postranskih prostorov. Ogledali smo si cerkev. Dvorana bi se morala napraviti iz sedanjega prvega in drugega nadstropja, ki na zunaj nista vidna. Pritličje ne prihaja za adaptacijo v poštev, ker je doloma že zasedeno po muzeju, ki si je lani tamkaj uredil lapidarij; s pritličjem vred bi bila dvorana tudi previsoka. Baročna fasada cerkve nikakor ne bo v škodo njeni notranji gotiki, ki niti ni tako izrazita. Po vzorcu nekaterih naših gotskih cerkev, ki harmonizirajo s svojo notranjo baročno ureditvijo in opremo, bi se moralo napraviti lepo stopnišče iz pritličja v prvo nadstropje. Pod stopniščem mislimo masivno učinkujoče dvo-krilne, morda nalahno zaokrožene stopnice z vsemi pripadki v pritličju. Najbolje barok in nekaj plastike v lesu. Rav-notoliko pozornosti bi bilo posvetiti prvemu nadstropju, t. j. prehodu stopnišča v foyer in v druge postranske prostore, ter vhodu v dvorano. Galerija v dvorani in ureditev notranjosti dvorane ne bi delala posebnih, vsaj ne statičnih težav. Sedanji prizidek stranišč na sredi desne strani cerkve se mora itak podreti. To vse bi stalo res dosti denarja. O teni, da bi čitalnica, zabijala žeblje v tujo barko, ne more biti govora. Pa čitalnica ni edina, ki bi imela i pravico i dolžnost skrbeti za naše narodne potrebe. Če je res, da nismo več ne »liberalci« ne »klerikalci« in da prav vsi občutimo potrebo po večji strehi, se mora najti tudi način kritja stroškov. Ker nam mestna občina ne sme biti osovražena in neljubeča mačeha, je pričakovati, da bo tudi ona prispevala k stroškom. Saj gre za njeno sedanjo lastnino. Razun tega imamo še Sokola, Bralno društvo in še več drugih društev, ki nimajo lastne strehe, a niso brez denarja. Obe naši posojilnici omenjamo kot zadnji samo z Žciio, da bi krili, kar se drugače ne bi dalo zbrati. Končno moramo povdariti, da pri ohranitvi enega najlepših ptujskih spomenikov ne bi smela igrati glavne vloge rentabilnost adaptacije. I udi ni izključeno, da se ne bi izposlovala državna podpora za delež ohranitve ccrkve. Simpatičen bi bil tudi tretji predlog, da se v cerkvi tircdi pravo gledališče, ;z sedanjega gledališča pa napravi kavarna. Res je, da je sedanje gledališče ne samo ob filmskih premijerah, ampak tudi ob dramskih predstavah včasi premajhno. V gneči so tudi posetniki lož v življenjski nevarnosti. O nevarnosti ognja je bolje, da ne govorimo. Radi bi so preselili kam drugam, kjer bomo z gotovostjo računali, da se lahko prerinemo do plačanih prostorov, kar nam v sedanjem gledališču ne uspe vsakokrat Verjamemo tudi, da bi črna kava jn sladoled sredi krasnega stebrišča sedanjega gledališča marsikomu bolje teknila nego v kakem drugem lokalu, ki ni bil s takim arhitektonskim okusom adaptiran za kavarno. Pri tem se namenoma izogibamo vprašanju pijetete. Z eno besedo, uvidimo potrebo povečanja gledališča. Vprašati pa se moramo predvsem, ie li dominikanska cerkev dovolj široka za ureditev modernega gledališča v njeni sedanji notranjščini. Ker je gledališče v prvem nadstropju velika redkost, bi se moral iz pritličja odstraniti lani dokončani lapidarij. Svet bi se moral v pritličju zasipati odnosno parter gledališča dvigniti v primeri s sedanjim pritličjem na običajni visoki parter. Vzlic temu bi bilo gledališče morda še vedno previsoko. Finančna stran realizacije tega tretjega projekta je seveda še bolj neugodna, ker gre za dvojne investicije. Vsekakor pa bi se bilo pred izvršitvijo kateregakoli projekta posvetovati tudi s priznanim arhitektom in estetom. Imamo pa, ne ustrašite se, še četrto možnost. Na prostoru, kjer bi se bila imela svojčas zidati justična palača, postavimo monumentalen »Ptujski dom«, ki bi se lahko tudi drugače imenoval. Monumentalen naj ne bo samo zato. da s svojo fronto zakrije goloto razpadajočega zidovja za stolno cerkvijo in druge estetske nedostatke tega trga. temveč zato, da tudi mi pustimo zanamcem viden spomenik zavesti osvobojenja in ujedinjenja. Kako naj se zida ter kaj in kdo naj. pride pod streho novega doma, o tem bosta odločala arhitekt in denar. Če ni sredstev za dvojne investicije tretjega predloga, t. j. za povečanje gledališča in za napravo večje dvorane, naj se v novi stavbi napravi prava gledališčna dvorana, ki bo ustrezala obema namenoma. Odkod denar? Če spadamo res vsi skupaj in če ni več sramota biti naroden, najdemo tudi sredstva. Pravijo, da Čitalnica ni pasivna, da sta obe naši posojilnici na dobrih nogah, da imajo tudi ostala društva nekaj denarja, da našim petičnikom rodoljubje ni samo fraza in da bi se znali tudi manj premožni sloji z dejanji navdušiti za kaj lepega in velikega. Na delnice ali na zadružne deleže bi morali od posameznikov zbrati milijon dinarjev. Vsaj toliko bi lahko prispevali denarni zavodi in druge juridi-Čne osebe. Za kaj večjega bi se dobil kredit. Ako računamo s tem, da bi uradniki in njim slični prispevali 500 do 1000 Din, bi morala lestvica v pravični progresiji rasti do 50.000 Din za bolj premožne posameznike. Kdo pravi, da je denar izgubljen? Razumljivo je, da deleži ae bi nosili bančnih obresti, toda s popolno izgubo tudi ne smemo strašiti. Ako bi se pravilno kalkulirala^ rentabilnost dvorane z neizogibnim kinom, nadalje rentabilnost stanovanj, pisarn in trgovskih lokalov, bi bilo celo pričakovati, da se bodo deleži v kratkem času primerno obrestovali mariborsko gledalce repertoar. Sobota, 15. marca ob 20. uri »Baletni večer Fromanovih s sodelovanjem *e Zlate Lipovščok - Raič. Nedelja, 16. marca ob 15. uri »Takrat v starih Časih«. Znižane cene. Kuponi. — Ob 20. uri »Naš gospod župnik*. Kuponi. Pondeljek, 17. marca. Zaprto. _ Torek, 18. marca ob 20. uri »Nas gospod župnik«, ab. A. Kuponi. Sreda, 19. marca ob 15. uri »Radikalna kura«. Kmečka predstava. — Ob 20. uri »Netopir«. Gostovanje ge Matilde Kraljeve. Kuponi. ‘ . Gostovanje se Ma'llde Kraljeve v ma riborskem gledališču. Bivša operetna diva beograjske, osješke in novosadske operete, ga Matilda Kraljeva gostuje tudi v marib. gledališču in sicer na Jožefovo, 19. tm. zvečer v vlogi sobarice Adele v klasični Strausovi opereti :>NC' topir«. Opozarjamo že danes na to inte' resantno gostovanje. I Ml TRDIMO SAMO TO KAR MOREMO TUDI DOKAZATI KADAR KUPUJETE MILO, NE DOPUSTITE DA SE VAM DA NAVIDEZ NAJBOLŠE MILO ZAHTEVAJTE IZRECNO ALBUS TESPEHTIHOVO MILO ALBUS terpentinovo milo se izdeijuje iz -■■i. t - NAJBOLJŠIH MASTI. VARUJE PERILO IN GA ABSOLUTNO NE KVARI DOSLEJ GA NI NAD-KRILILO NITI ENO MILC Lltterarla Slovene Tolstoj: The baiflif Yemey and hls rlghts. Pod tem malo čudnim naslovom je izšel te dni v založbi Johna Rodkerja v Londonu, 1. Farringdon Avenne, E. C. 4. in v prevodu ge. S. Je-rasove Cankarjev «Hlapec Jernej«. Dasi to ni prvi prevod tega slovenskega dela na angleški jezik, ker je bil prvi že prsd leti natisnjen v Ameriki, je za Angleže vendaf Tiov. Zdi pa se, da se namera dati Angležem našega Cankarja po njego- vi najbolj značilni mojstrovini, ni povsem posrečila, in to prvič zaradi tega, ker je reklama s »Slovenskim Tolstojem« zgre šena in nepravilna, drugič zaradi tega, ker je g. univ. prof. Janko Lavrin, ki je napisal predgovor, premalo objasnil delo z najvažnejšega, t. j. socijalnega stališča in tretjič, ker tudi prevod sam ne nudi tiste Cankarjeve jezikovne in du-hovno-notranje svojstvenosti, ki je za njegova dela najbolj bistvena in se je v nemških prevodih ge. Jirku vse bolje o-hranila. Zaradi tega tudi sodba angleške kritike zdaleka ni tako ugodna, kakor je bila n. pr. nemška, italijanska, češka, romunska itd. Verjetno pa je, da je tudi delo kot tako praktičnim Angležem bolj tuje kakor je narodom srednje in vzhodne Evrope. Saj je n. pr. veleznačilno, da Shakespeare, Oskar Wilde, Bernard Shaw itd., torej največji angleški literarni duhovi, zdaleka ne pomenijo Angležem to, kar pomenijo ostalemu svetu, posebno Nemcem, Romanom in Slovanom. Vendar smo pa mnenja, naj bi se pri bodočih sličnih prevodih bolj pazilo na razne okolnosti, ki so pri propagiranju naše kulture in umetnosti v tujem svetu odločilne važnosti. Naposled pa naj bi v tuje jezike prevajali naša dela le oni, katerim je jezik v katerega prevajajo — materinščina. Nova slovenska komedija. Član Narodnega gledališča v Ljubljani, Fran Lipah je napisal novo komedijo »Glavni dobitek«, ki je bila prejšnji teden prvič uprizorjena. Komedija je zajeta iz življenja našega srednjega stanu, je tehnično dobro izvedena, sicer pa ne presega splošne povprečnosti sličnih domačih in tujih del. Pripravna pa je tudi za podeželske odre, kjer bo gotovo dosegla uspeh. Platonov »Phaldon«. Prevel prof. Platonov »Phaidon«. Prevel prof. Anton Sovre, izdalo »Društvo humanistične gimnazije« v Ljubljani. — Za »Sokratovim zagovorom« nam je prof. Sovrč ponašil sedaj še to znamenito dolo velikega starogrškega filozofa Platona, v katerem na najgloblji način razmotriva vprašanje nesmrtnosti člove- ške duše. Delo pa je znamenito tudi zaradi tega, ker vsebuje nekatere temelje, na katere se je postavilo tudi poznejše krščanstvo. Slovenska izdaja je odlično opremljena po načrtu arh. univ. prof. Plečnika in stane broširan izvod 40.— Din, vezan pa 52.— Din. Dr. Karl Ozvald: Duševna rast otroka in mladostnika. Izdala Slovenska Šolska Matica v Ljubljani. — Vzgoji mladine posveča sodobno človeštvo veliko več pažnje kakor jo je posvečalo o prejšnjih generacijah. Število knjig, ki se pečajo s pedagoškimi problemi, narašča pri velikih kulturnih narodih v ogromne knjižnice. Zato je treba z veseljem pozdraviti tudi to najnovejše delo slovenskega pedagoga, v katerem obravnava vse probleme razvoja otroka od rojstva do srelih let. V pregledno razčlenjenih poglavjih in odstavkih je nakopičeno veliko in skrbno izbrano ter obdelano delo, ki bo zanimalo vsakogar, ki ima opraviti z otroci in z mladino, pa bodisi da je že učitelj, profesor ali pa samo oče. Kdor bo Ozvaldovo knjigo skrbno prečital, bo razumel marsikaj in bo potem tudi v praktičnem življenju mogel izkoristiti. Josip Wester: Življenje čebel. Po M. Maeterlinckovi knjigi: »La vie des abeilles«. Kmetijska Matica v Ljubljani, 1929. Strani IX+99. — Prof. Wester je v tej knjigi ponašil znamenito Maeter-linckovo delo o čebelah, ki je bilo doslej prevedeno že skoraj na vse kulturne jezike. Škoda je le, da je delo skrajšal in priredil bolj za praktične potrebe čebelarja. Služilo pa bo kljub temu tudi slovenskemu čitatelju in mu odkrilo marsikatero lepoto. Vse v tej rubriki omenjene knlige se dobe tudi v knjigarni Tiskovne zadruge v Mariboru, Aleksandrova cesta. Podeželska morala Pred poroto v Welsu so 12. tm. razpravljati sledeči zanimiv slučaj: 29-let-ni kmečki posestnik Mihael Schafleitner iz Zellau ob Moois je imel ljubavno razmerje z Terezo GierbI, 29-letno posestniško hčerko od isto tam. Toda dekletov oče se je odločno upiral hčerkini možitvi, zato ga je Miha Schafleitner v noči od 7. na 8. jan. iz zasede ustrelil in nato še s staro francosko sabljo do smrti potolkel. Pri razpravi se je izkazalo, da se je oče samo zato upiral hčerkini om«" žitvi, ker jo je hotel imeti zase. Ponovno jo je poskušal posiliti. Hčerka epred porotniki izjavila, da ji je bilo prav, da je ljubček očeta ubil. Ubualec je JbH Oh, kajneda ne?... Ali me boste pustili od tod? Ali me boste dali spraviti nazaj k Rafaelu?« »Gotovo da... to vam obljubljam...« Rosita je vzkriknila v brezumnem veselju. Zdaj je prijela ona papeža za roko ter jo dvignila do svojih ustnic. »O, vi ste dobri! Saj sem vedela, da me boste rs* šili! Lahko bom odšla takoj, kajneda?« »Ne, dete moje, takoj ni mogoče... Poslušaj me.. Treba je, da ostanete dva ali tri dni še tukaj...« Rosita se je vrgla nazaj in prebledela. Strašna misel, katere se je bila prej ubranila, jo je zdaj premagala z neodoljivo silo. »Ah.« je vzkliknila, »vi sami ste me dali ugrabiti.. Vi!... Papež!... Ah!...« Borgia je vzdrhtel Izgubljal je pamet. Naglo je sto-pil k Rositi ter jo prijel za obedve zapestji. »Da. jaz!« ji je rekel z zamolklim glasom v obraz. »Jaz sem te dal prijeti. Da, jaz sem papež. Ali se drzneš upirati poveljem najvišjega Pastirja?« Rosita ni odgovorila. Krivila se je v svoji grozi ter skušala uiti objemu in poljubu, ki ga je čutila že čisto blizu svojih ustnic... »Reci mi le besedo,« je jecljal stari Borgia, pijan od svoje strasti, ki je zdaj divjala brez verige, »reci mi... Povej mi samo, da te me ni groza... da me ne sovražiš. Pusti — oh, pusti me samo, da se rahlo dotaknem tvojih las s svojimi ustnicami!...« »Podlež!« je zahropela Rosita. »Ali hočeš biti vojvodinja . . . kneginja? ... Jaz sem tisti, ki more vse... In ti si moja!« Sledil je kratek boj, Borgia, ustnice razklenjene, oči v plamenu in glavo v zmešnjavi, je poslednjikrat napel svo.;e moči, jeclja je: »Moja si... Držim te...« NjajviSje cene plača za staro zlato, srebro in novce .kakor tudi za zobovje M. Hger-ia sin, Maribor. Gosposka ullr.a 15. 1548 Pralnica In čistilnica, Koroška c. 17 prevzame v likanje vsakovrstno novo in staro perilo, srajce, ovratnike in zavese. Cene nizke, delo prvovrstno. Priporoča se Josipina Osim. 793 Prijatelj keksov, suhorja. potic, rogljičev finih, gibanic iz Prlekije in vinčka, ki ogreva zarjo lic. pridi k meni, da se duša ti napije veselja, zadovoljstva, sreče! Gost noben me nikdar zmerjat neče! Alojzija Šafarič, gostilna pri »Večernem solncu«, Splavarska ulica. 597 Prodam cliromatične harmonike, koncertne citre in pisalno mizo. Studenci, Aleksandrova cesta 1. 781 Lepo, solnčno sobo v bližini parka in kolodvora oddam s 1- aprilom opremljeno ali tudi prazno. Elektr. luč, separ. vhod. Vprašati v upravi. 800 Zahtevajte prospekt o novem Stock Kardan motociklu pri F. Vorsič, Maribor, Gospoka 37. Prodajam jedilnico (staronemško), omare, postelje, predalnik, gramofon, ribolovno mrežo, moške in ženske obleke, čevlje, perilo itd. Starinarna Peteln, Maribor, Orožnova 1, poleg glavne pošte. 772 Spuščene pentlje pri svilenih nogavicah pobiramo takoj in ceneno. Rupnik, Slovenska ulica št. 20. 723 Gospodinja, samostojna, prav pridna in poštena, vajena kuhe in tudi gostilne, z večletnimi izpričevali, želi premeniti službo. Gre najraje k samostojnemu gospodu ali mali družini. Naslov pove uprava Večernika. 776 Kupim marmornate plošče za mize, železno stojalo za obleko. Naslov v upravi lista. 801 Gospoda sprejmem kot sostanovalca. Zidovska ulica 12, I. nadstr. 802 Stole vplefam s prvovrstno trstiko in sprejemam v popravilo vsakovrstne košare in sita. Josip Antloga, košarski in sitarski mojster, samo Trg svobode, zraven mestne tehtnice. 529 Praktikantlnjo za prodajo sprejme modna trgovina Ana Hoba-cher, Aleksandrova cesta 11. 726 Gramofone popravlja najbolje in najceneje mehanična delavnica Justin Gustinčič, Tat-tenbachova ulica. 14. 602 Solnčna soba z 1 ali 2 posteljama, event. 'uporabo kuhinje, pritličje, v Maistrovi ulici se odda takoj ali s 1. aprilom. Poizve se v upravi. 799 Lepo praktično darilo za imendan vseli Jožetov Je hARKEL) ali POTICA *z narn« n#*k~r«o Maribor. 3”rči?eva uMca 6 Na Jožefovo vse pecivo sveže. Da lahko ustreženi željam vseli interesentov, vljudno prosim za pravočasno naročilo. S06 Popravila damskih klobukov, hitro, okusno in ceneno od Din 25.— naprej pri Ana Hobacher, Maribor, Aleksandrova cesta 11. 725 Dve podstrešni sobici, čedno opremljeni, oddam takoj boljšemu gospodu. Prešernova ulica 19. 812 Vsled preselitve sedlarske in torbarske delavnice se prodaja vse 1/lago na Slomškovem trgu št. 6, kakor komati, različne konjske opreme, dokolenice, kovčki za potovanje, ročne torbice, nahrbtniki itd. 10—30% cenejše. Ugodna prilika za nakup.___________________________________ 743 Razglas! V komandi 45. p. p. se bo vršila prva javna ustmena licitacija, za izdajo v zakup vojaške kantine za dobo enega leta. Licitacija se bo vršila v ka^ sarni kralja Aleksandra, Meljska cesta dne 31. marca 1930. ob 11. uri. Pogoji so razvidni v štabu omenjenega polka ob delavnikih dopoldne in popoldne. Kavcije znaša pri licitiranju Din 60 v gotovini ali v drž. vrednostnih papirjih. — Iz komande 45. p. p. št. 2051, 13. III. 1930. 775 Oddam takoj v najem stanovanje s tremi lokali, primerno za obrtnika. Informacije Aleksandrova cesta 169. Oddam tudi novo stelažo in prodajno mizo za trgovino. 733 Naznanilo preselitve! Naznanjam ceuj. občinstvu, da sem svojo čevljarsko delavnico in trgovino s čevlji preselil iz Jurčičeve ulice v paviljone »Scherfešs&sraovš&i S©ka?©v“ 4Kopališka ulica) Cenjenim odjemalcem in občinstvu se najtopleje priporočam in za gotavljam, da bom vsa naročila novih čevljev in popravila izvrševal točno in vestno ter po najnižjih dnevnih cenah. Priporočam se z velespoštovanjem 810______________________________R. Monjac, čevljarski mojster. Zastopnike in potnike, samo agilne, reprezentativne moči pri zasigurnem delovanju iščem. Poizve se pri Radio - Ljubljana, podr. Gosposka 37. 740 Sobo- in črkoslikanie izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič. Grajska ul. 2. 2231 Kupim damska in moška kolesa, nihalne ure, moške obleke ter razno pohištvo pror ti gotovini. Studenci, Aleksandrova cesta 1. 782 Slikarskega In pleskarskega vajenca sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Jurij Juteršnik, Maribor, Magda-lenska ulica 34. 773 Koncert Joškov in Jožic bo v torek, dne 18. marca zvečer in v sredo 19. marca popoldne v gostilni »Dravograd«, Maribor, Smetanova ulica 54. 787 Krasno tneblovano sobo s popolnoma prostim vhodom, soln-čna lega, električna luč, v Tomšičevem drevoredu oddam takoj boljšemu gospodu. Naslov pove uprava lista. _________________________________________ 788 Sobo s štedilnikom iščem za takoj. Naslov pustiti v upravi lista. 789 Oddam ceneno majhno meblirano sobo gospodu. Pobreška cesta 21. 78S Otroški, letni, Brenabor voziček v dobrem stanju prodam. Koseskega ulica 4. 785 Po dolgotrajnem vdano prenašanem trpljenju je naša predobra mamica, stara mamica, tašča, sestra in teta, gospa Služba za mlado mater z malim otrokom. Boljši viničar-krojač v bližini Maribora s slabotno ženo, ki je nesposobna za težja dela, sprejme v službo zdravo, močno žensko z malim otrokom, s katerim ne ve kam. Otroka bi oskrbovala viničarjeva žena, otrokova mati pa bi izvrševala težja domača dela, bi pomagala pri vinogradnih delih ali pri šivanju. Mleka, kruha in jela dovolj. Plača po dogovoru. Dotične se naj zglasijo do 25. marca v Mariboru, Praprotnikova ulica 196. 786 Wmi Oddam kabinet z električno razsvetljavo in hrano starejšemu gospodu ali gospodični. Wil-sonova ulica 20. 766 Pozor uradniki, železničarji in upokojenci v Mariboru! Agrarna skupina Rače pri Mariboru proda na javni dražbi in na licu mesta dne 30. marca 1930 ob 14. uri stavbi-šča na razparceiiranem pašniku tik kolodvora Rače-Fram. Ker bodo cene stavbišč razmeroma jako nizke in je jako ugodna lega istih, ter dobra zveza z mestom, ne zamudite interesenti te ugodne prilike._______________________808 Prilika ugodnega frakupa »Triumpf« štedi'nika (dve pečici), »Diirkopf« šivalni stroj, ledenik izborno ohranjeno. Heine, Grillparzerjeva dela, nerabljena. Poizvedbe brezplačno (osebno): »Marstan«, Koroška 10. 798 Občina žlvljenskih pokretašev, okultistov, teozofov, vegetarijancev m sličnih se ustanavlja. Pojasnila: Uredništvo »Domačije«, Maribor, Koroška cestalO._____________________________797 Nasproti kolodvora oddam s 1. aprilom krasno neopremljeno sobo (event. z manjšo vred), pripravna za pisarno. Alfiksandrova c. 4H/T. 6. 749 Kam? Na koline, dobre vine, krofe in druge tekočine; burgundec, traminec, ruži-ca, sama dobra kapljica, zraven lepa pesmica. Mariborski dvor, Mara Oset. 795 Kegle in kroglje iz »lignum sanctum« kupite najceneje pri J. Krabatu, Maribor, Grajski trg št. 4. 794 Naistarejši zavod za črkosllkarstvo na steklo, les, pločevino in zidovje. Specijalist za svetlobno reklamo na steklo. Ustanovljen 1. 190?. Odlikovan 1. 1922 z zlato medajlo. Gustav Phllipp, Maribor, Vetrinjska ulica 11. Načrti in proračune na zahtevo. 411 v 78. letu svoje starosti, previdena s sv. zakramenti boguvdano v petek zvečer ob 18. uri zapustila nas potrte v neizmerni žalosti. Pogreb se vrši v nedeljo popoldne ob 16. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Sv. maša zadušnica bo v pondeljek, 17. t. m. ob 7. uri v župni cerkvi sv. Magdalene in v stolni cerkvi. 811 VMariboru, dne 15. marca 1930. Josip, sin. Ela, roj. Nodus, snaha. Boris, Davorin, Nada, vnuki ter ostali sorodniki. Cene padajo! Kava žgana poznano naiflnejše mešanice: vse »iste pri Din 4’— ceneje 1 ' Franck V, Din 9-— Knelp V* Din 7-— Sladkor v kockah Din 13*50 Kristal Din 12‘— Mast domača la Din 25*— Moka la ogg Din 4-50 Riž flSplendor" Din 7*— RiŽ »Gigante« Din 9*— Riž Karolina la Din 11*— Bučno olje la Din 16 — Namizno olje fino Din 18*— 790 Makaroni Din 8*50 ŠPECI3ALNA TRGOVINA ZA ŽIVILA 3AŠ in LESJAK, MARIBOR ULICA 10. OKTOBRA ŠTEV. 2. TtlEFON ^ 280. - Vabilo na 48. redni občni zbor Posojilnice v Mariboru, r. z. z o. D. ki se bo vršil v ponde'iek, dne 24. maica 1930 ob 16. url v mali dvorani »Narodnega doma", I. nadstropje. SPORED: 1. Zapisnik občnega zbora z dne 18. marca 1929. 2. Poročilo odbora. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Potrditev računskega zaključka za leto 1929 in razdelitev čistega dobička. 5. Volitev dveh članov odbora. 6. Slučajnosti. Računski zaključek Posojilnice za leto 1929 je zadružnikom na vpogled v posojilnični pisarni v Narodnem domu ob uradnih urah. VMariboru, dne 14. marca 1930. 809 Dr. Viktor Kac, 1. r. predsednik. MOTVOZ (špaga) <96 vrvi za oerllo vrvi za živino itranqe oprli (gurte) slamnjače nudi najugodneje PAVEL NEDOG DRAGO ROSINA Maribor Vetrinjska 26 PARNA BARVARNA IN KEMIČNA ČISTILNICA Gosposka ul. J3, telefon 2127 Razlagova ul. 22, telefon 2280 Mehka drva se radi pomanjkanja prostora oddajo po Din 40*— za ms, pri večjem odjemu po Din 35*— za m3. Mariborska lesna industrija AL. DOM9CELJ KoroSka cesta Stev. 46. tavajte povsod „Veternik!“ kAAAAAAAAAAAAA&AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA» mmmmmmmmmmm m—""!! nai ibiii i i ^liiiuiJii L LASTNIK: EKSP0RTNAHKA„LUNA“ A.PRISTERNIK Maribor, Aleksandrova cesta Stev. 19 Za bližajočo se pomladansko sezijo in velikonočne praznike ItUCSBIffl bogato zalogo in sicer: Otroške nogavice, par od Din 5- naprej, črne. drap, sive, ljave in bele moške nogavice od Din 5'- naprej, damske nogavice od L) /•- naprej, flor nogavice od D I2‘- naprej. Za kakovost prevzamem polno garancijo! Nadalje nudim vezenine pro• m od D -75 naprei, čipke m od D !•- napiei. Razni sukanec, prejico za vezenje, šivanke, gumbe in druge potrebščine za krojače in šivilje po brezkonkurenčnih cenah. Ustna pletilnica in predtiskarija Srajce, spodnje hlače, kravate, palice, dežnike v bogati izbiri po znižanih cenah. Otroške usnjene čeveljčke in sandale ročno delo od D 24-- naprej. ^ ___________:. ■ Srilene trake od Din 1"— naprej. 765 __ Peiskusite naše nove pekarske ipedlalitete ‘‘•kot: Stole a la cokoseHe, Sijajne y okusu In trajne Samostanske rogljička u francoskega testa Pravi tirolski sadni kruh (ni za zamenjat z drugimi Izdelki) v tmVI velikosti, trajen Oaste nsfc! prcpnianec v vseh oblikah« izvrstno čajno pecivo, veselje vsake gospodinje Pravi opatijski prepečenec, izvrstnega okusa Preprodajalci popast! Poiilfa se na vse strani! «WS VMSIIJSKI prepisna«! ui^usi . . |trf m naSi vsestransko znani in priliublieni orehovi rogl|ICkl, polianlakl upo Pekarna Schmid, Maribor, Jurčičeva ulica 6 Sfran S Warm~or 33MH A OLOSS po najugodnejših ansh in najmanjših palčilnlh obrokih ','ednona zalogi v Balonu glasovlrjav F. BODNER Maribor, Gosposka 2 792 TOVARNA OLASBIL IN ORAHOFONOV MEINEI HEROID Gramofoni od Din 1B8*— dalje Mandoline a a 1*8- 9 Violine N 9 05- rt Otte« 9 907-— 9 Trombe • 9 5051- IS Um IvbmAi ta » 85- a M61 Nova Schorbauosova zgradba NA3NOVE35I MODELI NIHALNIH OSI 1930. !MiniiHiiiiiiiiBiMiiiiiiiiiiiiiuyiiiiiiiiiiiiimi[iiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiniiiiiiiiiiiiimiyiiiMiiiiiiiiiiia3iiiyuaiiiBiiyiiiiii«iaiMiiBnnMiiiiiiiui^ LUKSUZNI VOZOVI SPECIJMNI TOVORNI VOZOVI IV2 — 8 ton 1 GENERALNO ZASTOPSTVO ZA JUGOSLAVIJO 2 dlldra 4 cllldre 6 dlldrov ZASTOPSTVO INTERESENTOV ZA MARIBOR STIGE«,^ERNER *«"«*""»mm,,JUGOTEHNIKA“ CELJE lletfltell bencina sioirantka ul. 6 Plačila na male obroke I 77» ZB Velika moda le prispela pomlad v veliki izbiri, — TWEED za plašče, kostume in obleke — Crepella v najmodernejših barvah, volneni georgette, crepp mongol, svileni georgcUct bemberg-svila, crepp de Chine /. t. d, — Velika izbira moškega blaga za površnike in obleke Dolink I Marini, manufakturna trgovina •* Maribor -- Gotposka ulica 27 Koosardi v UnhUznl: oredsttvnlk izdalateUs ta »radalkt FRAN BRO ZOVIC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO DETELA v Mariboru.