Pomurski VESTNIK MURSKA SOBOTA, 15. DEC. 1960 Leto XII. — Štev. 50 Cena 10 din GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE PROSVETI IX KULTURI VEČ POZORNOSTI Investicije d prosveto in kulturo o zveznem, kakor tudi o republiškem merilu sicer počasi, toda vztrajno naraščajo. Za prihodnji petletni načrt je predvidenih več novih objektov, ki bodo s lužili za dvig kulturne ravni, obenem pa za zabavo in razvedrilo delovnih ljudi. V skladu s temi splošnimi težnjami po večjem vlaganju o objekte družbenega standarda se nekaj podobnega opaža tudi d našem okraju. Da ravno na tem področju komune do sedaj niso storile toliko, kot bi morate, je znano. Zanimivo je že dejstvo, da večina občin p perspektivnih načrtih za obdobje 1956 do 1961 investicij v prosveto in kulturo ni planirala; občine, ki so to sicer storile, pa so o ta namen porabile znatno manjša sredstva, kot je bilo predvideno. Pomanjkanje prostorov je tudi tukaj glavni in pereč problem. Dovolj značilen je sam primer Murske Sobote, ki nikakor ne more priti do svojega kulturnega doma. Studijska knjižnica in muzej se stiskata o nekaj grajskih sobah in večine materiala ne moreta pravilno razvrstiti, za umetnostno galerijo ali vsaj za mesto, kjer bi lahko prirejali slikovne razstave, pa sploh ni prostora. Nič boljše ni na vasi. Zadružne dvorane so prevzele zadruge in za svoje usluge zahtevajo precejšnje zneske, ki jih je redkokdo pripravljen plačati. Tudi kadrov ni dovolj. Pomemben faktor v razvoju kulture predstavlja kino. Danes je skoraj celotnemu prebivalstvu našega okraja omogočen reden ogled filmov, pri čemer pa vprašanje kvalitetnega repertoarja o naših kinematografih še ni zadovoljivo rešeno. Prav tako ne moremo biti zadovoljni s stanjem v naših knjižnicah. Knjig je malo, so zastarele in vsebinsko ne odgovarjajo današnjemu socialističnemu razvoju; občutno je zlasti pomanjkanje tehnične in poljudnoznanstvene literature. Novih knjig se malo kupuje, ker so dotacije knjižnicam nizke. Oprema knjižnic je borna in večina jih deluje v neprimernih prostorih. Smo tik pred sprejemanjem novih petletnih načrtov. Njihova realizacija bo tudi o našem predelu pomenila velik korak naprej. Prepričani smo, da tokrat ne bo občine, ki o svojem programu razvoja pod postavko »prosveta in kultura« ne bi predvidela znaten del svojih sredstev, Menda je popolnoma jasno, da moramo v skladu s hitrejšim gospodarskim razvojem tudi prosveti in kulturi posvečati mnogo več pozornosti. I. L. ŠE DVE LETI Šole v Pomurju preživljajo težko personalno krizo, saj nam manjka čez 300 učiteljev in tako jih več kot polovica, zlasti na vaseh, poučuje celodnevno. To veliko pomanjkanje čutijo vsi kraji in vse občine. Vendar je občinskim svetom za šolstvo kljub temu uspelo urediti, da v glavnem pouk teče, ponekod sicer v dokaj skrčeni vsebini. Vsi upi so torej obrnjeni ▼ prve absolvente soboškega učiteljišča, ki bodo na naše šole prišli v večjem številu ob koncu prihodnjega šolskega leta. Računajoč seveda s tem, da naj bi soboško učiteljišče postalo štiriletno, a v tej dobi obdelana učna snov petih letnikov. Učiteljiščniki bodo torej morali delati s polno paro«, da se v štirih letih usposobijo za težke in odgovorne naloge, ki jih čakajo na šolah. Prosvetni organi pa stoje še danes pred vprašanjem, kje najti stalne predavatelje za pedagoško skupino predmetov, ki so doslej le delno zasedeni. Naše šole se že danes vesele prvih domačih absolventov in želijo, da bi bili kos nalogam, ki jih mora obvladati današnji učitelj. Želijo, da bi poleg obilnega strokovnega in splošnega znanja, katerega s pridom pridobivajo na učiteljišču, prinesli s seboj tudi mnogo sposobnosti, volje in veselja do raznih svobodnih aktivnosti, tehničnega, telesno-vzgojnega, glasbenega pouka itd. Tako bodo lahko krepko pomogli svojim tovarišem na šolah, ki danes v težkih pogojih uspešno razvijajo tudi šolske zadruge, pionirske, mladinske organizacije, krožke, razredne in šolske skupnosti in podobno. Naša nacionalno mešana področja rabijo in čakajo učitelje, ki bodo kos poučevati v dvojezičnih šolah, saj so nekatere občine mnoge svoje štipendiste namenile reševanju ne samo številnih, marveč tudi specifičnih potreb svojega šolstva. Kljub temu, da se predavateljski zbor na učiteljišču srečuje s številnimi težavami, daje vse ml sebe, da bo naša družba dobila z novimi našimi učiteljiščniki dragoceno pomoč. Naši šolski odbori in učni zbori na osnovnih šolah pa dobro vedo, da tudi danes v tej situaciji morajo vse storiti, kar se da, da v organizacijskem razvijanju našega šolstva, preveč ne zaostajajo za ostalimi področji v Sloveniji, ki so trenutno v ugodnejšem položaju. (Nadaljevanje na 2. strani) Prebivalci petrovske-šalovske občine pred novimi nalogami Na vrsti je urejanje komunalnih objektov Elektrifikacija v petrovsko — šalovski občini je končana. V vseh 21 vaseh svetijo z električnimi lučmi, povprečno pa ima elektriko 80% vseh gospodarstev. Da, elektrifikacija je končana. Ljudje se z veseljem ozirajo na dosežene uspehe, ki so plod skupnih prizadevanj. Prebivalci so sami prispevali blizu 239 milijonov dinarjev. Manjši delež je pri-spevalo tudi podjetje Elektro Maribor — okolica. Ne samo, da imajo v 1438 gospodarstvih električno luč. Z elektriko je prišlo pravzaprav na ta del Goričkega novo življenje. V dvoletnem obdobju se je povečalo število radijskih sprejemnikov od takratnih 24 baterijskih na 485 elektrlčnlh. Da ne omenjamo še številnih gospodinjskih strojev, aparatov, televizorjev in ostalih strojev, ki sl prav tako hitro utirajo pot tudi na Goričko. S tem se je marsikaj spremenilo in ljudje radi povedo, kakšne težave so imeli, preden so opravili to veliko nalogo. Toda eno delo je kon- čano in na vrsti je drugo. Tokrat ceste, ki so v tem delu okraja še izredno slabe in pogosto skoraj neprevozne. Tudi tu bo potrebnih precej prizadevanj ter prostovolj- nih prispevkov. Ljudje vedo, da se s skupnim delom najhitreje iz-gladijo težave. To dokazujejo tudi nedavne razprave na zborih volivcev in na krajevnih konferencah Socialistične zveze. Marsikje so omenili, da bodo s prostovoljnimi akcijami uredili ceste in ostale komunalne objekte, s sredstvi občinskega investicijskega sklada pa bodo gradili potrebne objekte kot je pekarna, mizarska delavnica, ki so jo že začeli graditi, ter agroservisna delavnica, ki je v surovem dograjena. Seveda ne pozabljajo tudi na stanovanja, ki jih še primanjkuje. Predvideno imajo izdatno obnovo cest Markovci—Adrijanci, Lucova—Ce-pinci, Petrovci-Sulinci—Zenavlje— Boreče-IVIartinje in drugih, ki so težko ali skoraj neprevozne. Pri raznih akcijah so obljubile pomoč tudi kmetijske zadruge. Tako so pred kratkim v zadrugah sklenili, da bodo dali vsaki vasi en dan na razpolago traktor za navoz gramoza. Zadruge So pripravljene sodelovati tudi pri nekaterih ostalih skupnih akcijah. To pa ni edina skupna naloga. Na konferenci Socialistične zveze v Petrovcih so volivci obljubili, da bodo s samoprispevki uredili v pritličju nove šole, ki bo končno dograjena prihodnje leto, primerno telovadnico za šolo ter TVD Partizan. Na posebnih sestankih se bodo pomenili še o nabiralni akciji za ureditev zdravstvenega doma v šolskem poslopju. Tudi tu računajo na izdatno pomoč prebivalstva. Volivci so predlagali tudi nekatere druge gradnje, kakor je gradnja popolne osemletne Sole v Križevcih, prizidava šole v Šalovcih, kjer naj bi zgradili tudi nekaj stanovanj. Velike naloge čakajo prebivalce Goričkega. Precej dela bodo morali vložiti, vendar jih to prav nič ne moti, saj vedo, da gre za skupne koristi. Dobro pa vedo, da je možen korak s časom le s skupnim in vsestranskim prizadevanjem. J. Stolnik letna konferenca ZROP v Ljutomeru Minulo nedeljo so imeli v Ljutomeru letno konferenco občinske organizacije Združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev. Udeležila sta se je tudi član Občinskega komiteja ZKS Ljutomer Tone Truden ter predsednik KO ZB Ljutomer Ciril Rajh. Na konferenci je poročal predsednik ZROP Ljubo (Dražen, ki je poudaril, da se je vsa dejavnost združenja raz- Seja občinskega ljudskega odbora V četrtek je bila v Ljutomeru seja občinskega ljudskega odbora. Med drugim so obravnavali poročilo o delu sodišča ter poravnalnih svetov. Razpravljali pa so tudi o zdravstveni problematiki, zlasti kar zadeva finančno stanje, ki je precej kritično. V razpravi o delu sodišč so ugotovili, da se število obravnav znatno zmanjšuje, k če-mer so prispevali poravnalni sveti. Ti namreč sproti rešujejo domala vse manjše sporne zadeve. Z ozirom na število prebivalstva je imel največ poravnav doslej poravnalni svet na Razkrižju. vijala po pripravljenih planili, ki so jih prejeli od glavnega odbora združenja. Predavanja so bila dobro obiskana. Strelska tekmovanja, ki so bila v maju in juniju, niso posebno uspela, kljub temu, da so bila dobro pripravljena. Na podlagi zaključkov kongresa ZROJ v Beogradu so letos ustanovili osnovne organizacije ZROP v Ljutomeru in Križevcih. Na konferenci so med drugim razpravljali o vključevanju oficirjev in podoficirjev v ostale organizacije. Predlagali so tudi, naj bi prihodnja predavanja za oficirje, podoficirje ter obveznike predvojaške vzgoje bolj povezovali s praktičnimi izvajanji ter jih spremljali s filmi. Sklenili so, da bodo za Dan JLA priredili v Križevcih in Ljutomeru slavnostne akademije in organizirali razna športna tekmovanja. Z ZADNJE SEJE SVETA ZA KULTURO IN PROSVETO ObLo M. SOBOTA POTUJOČA KNJIŽNICA Stanje knjižničarstva v soboški občini še vedno ni zadovoljivo. V občinskem okolišu sicer obstaja večje število knjižnic; med njimi pa prevladujejo manjše z nezadostnim številom knjig. nekatere knjige pa tudi po svoji vsebini več ne ustrezajo zahtevam sodobnega bralca. Ponekod še tudi ni rešeno vprašanje lastništva ljudskih knjižnic. Zato bo posebna komisija pregledala ljudske knjižnice na podeželju. Manjše knjižnice bodo združili v večje, ki bodo poslovale v večjih središčih. Kot kaže, bodo že v bližnji prihodnosti ustanovili potujočo knjižnico, ki bo poslovala . pri soboški Mestni knjižnici in bo posojala podeželskim knjižnicam predvsem novitete in knjige z napredno sodobno tematiko. V Tednu kulture bodo v občini izvedli tudi širšo akcijo za nakup knjig. Svet se je odločil za poseben razpis, po katerem bodo podeželske knjižnice deležne ustrezne podpore v tistem znesku, ki ga bodo tudi same zbrale z nabiralno akcijo v svojem okolišu. Tak način dotiranja naj bi stimulativno vplival na ljudske knjižnice, da tudi same zbero čim več sredstev za obogatitev svojih knjižnih zalog. Podobno dotiranje bodo uveljavili tudi nasproti DPD Svoboda in prosvetnim društvom; tako je ugotovljeno, da je v občinskem okolušu precej aktivnih prosvetnih društev, ob njih pa tudi nekaj takih, ki sploh ne kažejo znakov življe-nja. V bodoče bodo deležna podpor samo tista društvi, ki jih bodo tudi opravičila z aktivnim delovanjem. Posebno proučevanje pa zaslužilo razmere v soboški DPD Svoboda. Društvo ima sicer okrog 500 članov, vendar je velika večina članov neaktivnih. Zato se bo potrebno v društvu oprijeti novih oblik dela, predvsem z naslonitvijo na delovne kolektive podjetji. Znano je, da ima več podjetij pevske zbore, medtem ko ga Svoboda nima: z ustrezno koordinacijo strokovnega dela v teh zborih bi bilo na premoč doseči tudi družno množično nastopanje teh zborov v okviru Svobode. Nadalje bi morda kazalo usta-novifi v večjih podjetjih sekcije Svobode. Zbori volivcev v lendavski občini V lendavski občini so začeli v nedeljo z zbori volivcev. Na zborih volijo nove šolske odbore, razpravljajo o šolski VREMENSKA NAPOVED za čas od 15. do 25. dec. 1960 Še vedno nestalno vreme s pogostimi padavinami, vendar to pot pretežno v obliki snega. Posebno močne snežne padavi-ne pričakujemo okrog 22. dec. Padec temperature globoko pod ničlo je pričakovati okrog 18. dec., a po 21. dec. postopno topleje, vendar južnega vremena ni pričakovati. problematiki ter seznanjajo volivce s temeljnimi postavkami prihodnjega petletnega perspektivnega plana, V nedeljo so imeli zbore v Petišovcih, Gornjem Lakošu, Rad-možancih. Genterovcih in Ka-movcih. Z zborov volivcev poročajo o precej živahnih razpravah. Tako so v Kamovcih predlagati gradnjo vaškega doma. ki bi bil potreben zlasti za sestanke. Sklenili so, da bodo organizirali nabiralne akcije za šolske kuhinje. V Radmožancih so razpravljali tudi o urejanju krajevnih cest. Dedek Mraz najavlja prihod Tako nekako bo, ko bo prišel 27 in 28. decembra Dedek Mraz: na glavnem trgu boste videli pravcati satelit, čebelnjak, holandski mlin, kitajsko hišico. V teh hišicah bodo prodajali bonbone in druge slaščice. Poleg tega bodo na večih mestih postavljene novoletne jelke: pred sodiščem, pred živinorejskim zavodom, o središču mesta in tudi drugod. Že sedaj pa je o delikatesni trgovini razstavljenih nekaj slik o Dedku Mrazu. Dne 27. in 28. decembra, ko bo popoldne ob štirih sprevod Dedka Mraza, je predvidena tudi lutkovna predstava in predvajanje risanih filmov. Kod ho omenjenega dne krenil Dedek Mraz, ko ga bodo pozdravile fanfare in godba, pa prihodnjič. Pripravljalni odbor za letošnjo prireditev Dedka Mraza med drugim ugotavlja, da kaže večina soboških podjetij vso razumevanje glede pomoči pri organizaciji prireditve. Slabe ceste — za končano elektrifikacijo problem št. 1 na Goričkem. CESTO UREDILI OTROCI Z malce nakremženim obrazom sem prebral potni nalog, na katerem je bilo med drugim zabeleženo, da moram med obiskom na Goričkem obiskati tudi šolo v Mačkovcih. Spomnil sem se namreč neznosnega blata, s katerim sem se boril pred letom. Sicer pa, sem pomislil, če grem na Goričko, ne morem sanjati o asfaltu . . . Pa sem bil presenečen. Steza, ii vodi po hribu skozi gozdiček proti šoli, je bila skorajda suha. Potresena je bila z gramozom. Le komu je prišlo na misel, da je potresel gramoz? Na to vprašanje sem dobil odgovor šele, ko sem se razgovarjal z upraviteljem Jankom 'Horvatom: »Ja«, mi je dejal, »to so napravili naši otroci. Zadruga jim je navozila gramoz, nato pa so ga sami raztresli«:. S tem pa še dela ni konec. V kratkem bodo nasuli gramoz še na preostali del ceste. Ni zanikal težav, s katerimi se ukvarjajo na šoli, toda pri tem je moral znova in znova priznavati, da se je situacija od prejšnjih let tudi na njihovi šoli znatno spremenila. Skorajda ni več primera, da bi otroci zanemarjali pouk, kakor je bilo to v navadi še pred leti, pa tudi roditeljski sestanki so dobro obiskani. Pa še nekaj se je spremenilo: otroci so dobili do šole drugačen odnos. Nič več ne uničujejo klopi z noži, kot je bilo to v navadi, ampak skrbijo za to. da bi kazala šola kar najlepši videz. Čeprav so učilnice in ostali prostori tesni in skromni, so vendarle prijazni. Samo če pogledaš na okrašena okna, nad čemer imajo podmladkarji pravcati »patronat«. Lepo pa so se uveljavili tudi kot zadružniki. Parcela je sicer majhna, toda uspehi dela so očitni. Otroci, so dobili smisel za proizvodnjo in pravijo, da bodo tudi spomladi zasejali nekatere kulture. Zadovoljni so bili, ko so si takole sami prigospodarili sredstva, ki bodo dobrodošla za izlete in ostale skupne potrebe. Ne bi mogel trditi, da imajo kdo ve kako ugodne pogoje za učenje, posebno, če povem, da na šoli) šest oddelkov, v katerih je 220 otrok, učilnice pa so samo tri. Pa še te so izredno tesne ter med poukom spominjajo na sardine v konzervi. Tudi to bodo postopoma rešili, saj so volivci iz okolice pokazali za sodelovanje pri gradnji precejšnje navdušenje. Takrat pa bodo verjetno dobili tudi primernejše prostore za šolsko kuhinjo. J. Stolnik LETOS V KMETIJSTVO VLOŽENIH NAD MILIJARDO DINARJEV Čeprav so bile letošnje investicije v kmetijstvo neprimerno večje od prejšnjih let, so kmetijske zadruge in kmetijska gospodarstva letošnji plan investicij v glavnem že izpolnila. Le malo je kmetijskih zadrug, ki so v izpolnitvi letnega plana glede investicij v zaostanku, za kar je bil delni vzrok v pomanjkanju gradbenega materiala, delno pa tudi v slabem vremenu. Letos so kmetijske zadruge v našem okraju posvetila mnogo pozornosti izgradnji hlevov za govejo živino in svinjakov. Poleg kmetijskih zadrug so letos tudi kmetijska gospodarstva zgradila vrsto večjih objektov, ki so nujno potrebni v proizvodnji sodobne živinoreje. V Pomurju je bilo letos zgrajenih 9 večjih svinjakov za 450 plemenskih svinj, 10 manjših svinjakov za 5 tisoč glav bekonov in 10 hlevov za krave molznice. Poleg tega so kmetijska gospodarstva zgradila 7 hlevov za 1200 glav mlade živine, kmetijske zadruge pa 9 hlevov za 900 komadov pitane živine. Vsi hlevi še sicer niso dograjeni, vendar pa vse kaže, da bodo do konca leta v nove hleve že lahko namestili živino. Mimo tega je bilo letos zgrajenih več manjših objektov, kot so razna skladišča, garaže za traktorje in drugo. Po predračunski vrednosti je bilo za letošnje gradnje v kmetijstvu uporabljenih 640 milijonov dinarjev, za mehanizacijo v kmetijstvu nad 100 milijonov dinarjev in za nasade 13 milijonov dinarjev. Tako je bilo v kmetijstvu skupaj z nabavo ostalih osnovnih sredstev, na primer živine itd., porabljenih nad eno milijardo dinarjev. Tudi v letu 1961 bodo kmetijske zadruge in kmetijska gospodarstva nadaljevala z gradnjo hlevov. Do junija prihodnjega leta bodo zgradili več novih hlevov s kapaciteto 900 glav živine. Za razliko od letošnjega leta bodo prihodnje leto gradili objekte za kmetijstvo tam, kjer je več živine, ki pa se bo v letu 1961 verjetno celo podvojila. Poleg tega je predvideno, da bi prihodnje leto zgradili v M. Soboti obrat za predelavo jajc, perutnine in divjačine, v Ljutomeru pa tovarno močnih krmil. -rj Administrativna šola v Lendavi Administrativna šola za odrasle v Lendavi, kot oddelek Administrativne šole v Maribor, je s poukom začela to jesen. V šolo je vpisanih 26 žena in 1 moški. Pouk na šoli je redno vsak dan razen sobote. Učenci redno obiskujejo pouk in je pričakovati tudi dober uspeh. Poleg ostalih administrativno-komercialnih predmetov na šoli poučujejo tudi strojepisje. Kljub slabim pogojem — šola ima namreč samo 11 pisalnih strojev — je uspeh iz strojepisja zadovoljiv, saj že nekateri učenci sedaj dosegajo 150 udarcev na minuto. Učenci se učijo slepo deset-prst-no pisanje. Šola je že poslala na posamezna podjetja in ustanove dopis v zvezi s politehnizacijo, ker za zimske počitnice predvideva tritedensko prakso po podjetjih in ustanovah. To bo pripomoglo k temu. da se bodo učenci spoznali z raznimi oblikami dela. Zaradi pomanikanja prostorov je bilo lahko v šolo sprejetih samo 27 učencev in zaradi tega niso bili sprejeti vsi. ki so se prijavili. V podjetjih se živo zanimajo za končni uspeh, ker v lendavski občini primanjkuje dobrih korespodentov in stenodaktilografov. LENDAVA Lendavsko posestvo ima večje površine gozdov, s katerimi dobro gospodari. Tako so v zadnjih letih zgradiLi in popravili nekatere gozdne komunikacije. V perspektivnem programu razvoja gozdarstva so predvideli pogozdovanje s hitro rastočo topolo na 60 hektarih. na 200 hektarih pa bodo zasadili črni bor. Nedelavnost prosvetnih društev deloma rešujejo mladinski aktivi O tem, kako je v občini s kulturno prosvetno dejavnostjo, v Petrovcih neradi govorijo. Pri tem ne morejo skriti zadrege nad tem, da prosvetna društva, ki obstojajo v Petrovcih, Križevcih in Šalovcih, v letošnjem letu niso pripravila niti ene igre, pa tudi za poživitev družbenega življenja niso napravila vidnejših korakov. Kje je vzrok? Na to vprašanje dobiš vrsto odgovorov, obveljal pa bo bržkone le eden: organizacija je prešibka! Sicer najdejo tolažbo v tem. da polagajo več upanja na mladinske aktive, ki so sc v tem pogledu nekoliko bolje odrezali. Mladinski aktivi v Neradnovci, Križevcih in Petrovcih so na nedavnih letnih konferencah tudi za prihodnjo sezono sprejeli obširne programe. Ponekod bodo kratke igrice pripravili že za Novo le- to. Ker pa bo predstav kljub temu še premalo, so se vsi aktivi, oziroma njihove dramske sekcije odločili, da bodo z naštudiranimi igrami gostovali v več krajih ter tako izpolniti vrzeli, ki bi jih sicer bila dolžna izpolniti prosvetna društva. Misel, da bi v Petrovcih u-stanovili samostojno Ljudsko univerzo, bodo morali zaradi pomanjkanja kadrov opustiti. Zaradi tega pa so že imenovali poseben strokovni odbor, ki bi deloma zamenjal to ustanovo. Te dni bodo namreč dobili ozkotračni zvočni 'kinoprojektor, ki so ga kupili z združenimi sredstvi. Dogovarjajo se tudi za primerne filme, ki jih bodo redno predvajali v vseh krajih, kjer še nimajo kinoprojektorjev. Tako bodo razen umetniških in igranih filmov od časa do časa predvajali tudi zdravstvene in znanstvene ter vzgojne filme. Kinoprojektor pa bo služil tudi za potrebe organizacij in društev. V tem pogledu so torej vendarle našli rešitev, čeprav še nekoliko ozko. Prav zato pa jim bo dobrodošla še nadaljnja pomoč Ljudske univerze iz M. Sobote. J. Stolnik Šolska zadruga-Dobrovnik Uspehi šolskih zadrug v lendavski občini so bili zelo zadovoljivi, saj so nekatere zadruge dosegle rekordne pridelke posameznih poljščin. Šolska zadruga v Dobrovniku je imela med drugim tudi vrt za pridelovanje povrtnin in cvetlic. V zadrugo se je vključilo 95 učencev, ki sp z veseljem delali na vrtu. Prav tako pa so pomagali pri urejanju gradbišča stare šole, pri čemer so delali nad tisoč ur. 'Ker je med mladimi zadružniki v Dobrovniku precej vnetih telovadcev, so uredili tudi štiri sto metrov dolgo tekmovalno stezo in uredili rokometno igrišče. Vzorno so si organizirali poseben kabinet, strokovno knjižn'co. šolsko dvorano, lutkovne prostore ter zbirali stari papir in železo. Zbrali so tudi precej sadja, ki so ga kuhali za šolsko kuhinjo. PREMALO SOCIALNIH DELAVCEV Vzporedno s hitrim razvojem našega gospodarstva se nenehno pojavljajo tudi nove možnosti večje skrbi za delovnega človeka. Imamo sicer vrsto služb in organov, ki rešujejo socialne probleme naših ljudi, vendar pa do lani nismo imeli organiziranega društva, ki bi združevalo socialne delavce. Šele lani so v Murski Soboti ustanovili podružnico Društva socialnih delavcev Slovenije, ki je imelo 61 članov letos pa jih ima že 71. Podružnica je že v lanskem letu organizirala seminar za 'predstavnike svetov socialnega varstva in drugih socialnih delavcev, na katerem so obravnavali problematiko družine, mladoletnikov, stanovanjskih skupnosti in drugo. Člani društva so posvečali mnogo pozornosti preventivni dejavnosti pri zaščiti matere in otroka. V ta namen so organizirali vrsto predavanj za vaško in delavsko mladi- no. Sodelovali pa so tudi z vzgojno posvetovalnico v M. Soboti, ki pa še žal, ni pokazala posebne aktivnosti. Ustanovitev vzgojne posvetovalnice v G. Radgoni pa kaže, da bo potrebno v bodoče več. povezave društva z vzgojnimi posvetovalnicami, če hočemo, da bodo le-ta dosegla v bodoče uspehe. Da bi se člani podružnice dušljiva socialnih delavcev čim bolj seznanili z delom v zavodih, so organizirali obisk v vzgajališče Veržej in v zavod za duševno defektne otroke v Dornavo. Poleg tega so imeli razgovore z medicinskimi sestrami patronažne službe in organizirali delo s prostovoljnimi socialnimi delavci za terensko službo. Največ aktivnosti pri tem so pokazali v občini Ljutomer, kjer so imeli za prostovoljne socialne delavce vrsto uspelih predavanj. Tudi sodelovanje socialne službe z zdravstveno Službo je bila dobra, vendar pa bo potrebno to delo še razširiti in poglobiti, prav tako pa vzpostaviti tesne stike z babicami, ker so le-te neposredne terenske delavke. Socialna služba zahteva poleg ostalega tudi takšen kader, ki mu je pri srcu reševanje socialnih problemov. V Pomur- ju imamo trenutno še samo dva poklicna socialna delavca: enega v Murski Soboti in enega v Gornji Radgoni. -rj Les predstavlja precejšnje bogastvo Goričkega. Kljub temu, da so gozdovi večinoma mladi — saj v preteklost' tej gospodarski panogi ni nihče posvečal posebne pozornosti. S smotrno nego gozdov, ki jo ureja predvsem KG Rakičan, se bo stanje gozdov znatno izboljšalo. Na sliki: Nakladanje lesa v Mačkovcih. ŠE DVE LETI (Nadaljevanje s 1. strani) Nešteto primerov upornega prizadevanja od strani šolskih odborov, svetov za šolstvo in učnih zborov bi lahko navedli, ki z zvrhano mero idealizma drže nivo našega šolstva na dostojni višini. V serij tem dolguje naša družba veliko priznanje. Naše močno zdecimirane vrste prosvetnih delavcev se torej dobro zavedajo, da smo na važni prelomnici našega šolstva, ko nam je za resničen sodoben pouk, ki ga narekuje današnji čas, premalo to, kar smo pred leti prinesli iz učiteljišča ali drugih visokih šol in je nujno potrebno dopolnilno izobraževanje. Zavod za prosvetno pedagoško službo pri OLO načrtno izvaja to izobraževanje snovnega ter metodično-didaktičnega značaja, pravilno razumevanje in sodobno izvajanje novih učnih načrtov, katere postopoma uvajamo v osnovno šolo. Tako je v letošnjem koledarskem letu bilo čez dvajset daljših ali krajših seminarjev in tečajev, katere je organiziral zavod in v katere je bilo zajeti devet sto prosvetnih delavcev. Seminarji so bili v glavnem v okrajnem, deloma pa tudi v občinskih merilih. Zajemali so vsa področja učnovzgoj-nega dela kot n. pr. pouk kemije, gospodarsko-tehnični pouk na nižji in srednji stopnji, pouk v V. razredu, obdelava predmetnih področij pouka v VI. razredu, likovni pouk na nižji in srednji stopnji, tehnična vzgoja na srednji stopnji, tuj jezik v osnovni šoli, pouk v I. razredu itd. Predvideni so še seminarji za skupinski pouk, gospodinjski pouk na višji stopnji, telesno vzgojo, matematiko, pouk na nižje organizi- ranih šolah, seminar za nekvalificirane vzgojne moči v vrtcih itd. Mnogo je bilo tudi seminarjev in posvetovanj ob potrebah dvojezičnega šolstva v okraju, posvetovanja s šolskimi upravitelji, seminarji za šolske odbore v okrajnem merilu in po občinah in podobno. Prav tako pripravlja zavod strokovno pomoč vpisanim izrednim slušateljem na VPS in vzgojiteljicam na oddelku za odrasle na srednji vzgojiteljski šoli. Gre torej za čim kvalitetnejši pouk in vzgojo. Gre za življenjsko znanje, katerega bo moč na vsakem koraku praktično uporabiti. Večina naših učnih zborov na šolah se je že zavedla, da predstavlja učni zbor na šoli nov družbeni organ, ki je prevzel nase odgovornost nadaljnjega načrtnega in stalnega poglabljanja, najde čas za sistematično obravnavanje celotne uč-novzgojne problematike na šoli, ker zanjo kot družbeni organ tudi odgovarja. Tu so upravitelji šol odigrali pravo in resnično vlogo pedagoških vodij na šoli. Le malo je učnih zborov, katere je ►►nadurna« doba, v kateri žive danes naši prosvetni delavci, tako hudo obremenila, da ne bi našli prav nič časa za svoj osebni razvoj in s tem kvaliteto dela na dotični šoli. Kljub zdeciniranim vrstam pa opravlja mnogo naših učiteljev lep delež družbeno-političnega dela na vaseh in mestih; v SZDL, mladinskih organizacijah, Ijudsko-prosvetnih društvih, kmetijsko-gospo-darskih šolah, tečajih za zdravstveno prosveto na vasi in podobno. Ivo Orešnik NEENAK POLOŽAJ Že lani so začele gospodarske organizacije o soboškem okraju uvajati nagrajevanje po u-činku v večjem obsegu kot prejšnja leta. V prvem polletju lani je bilo plačanih po učinku 41,2 odst. vseli delovnih ur, letos konec prvega polletja pa se je ta odstotek povečal na 59,4. Dosedanje izkušnje kažejo dve težnji pri uvajanju nagrajevanja po učinku: o nekaterih podjetjih so poskušali z uvedbo ugotavljanja prejemkov zaposlenih po delovnih normativih le prikriti prejšnji način nagrajevanja, medtem ko so se nekateri kolektivi resno lotili nagrajevanja in dosegli pri tem že lepe uspehe. Formiranje ekonomskih enot oziroma plačevanje po enoti proizvoda se je najprej uveljavilo v križevskih opekarnah, letos pa so korenito spremenili dosedanji način nagrajevanja med drugim tudi v slatinskem podjetju v Radencih, kjer so formirali 15 ekonomskih enot in že v prvih mesecih dosegli, da se je povečala proizvodnja. In ne samo to. Zmanjšali so se stroški za material, dohodki zaposlenih pa so neprimerno večji, kot so bili prej. V oktobru so prejeli delavci neke ekonomske enote o tem podjetju skoraj 40 odst. več, kot so bili prej povprečni prejemki zaposlenih. Ob spodbudnejšem načinu nagrajevanja se pojavlja za Pomurje prav specifično vprašanje. Večina podjetij se je razvila iz manjših obrtnih delavnic. Izve- dene so bile razne rekonstrukcije, ki pa glede ekonomičnosti in sodobnega načina proizvodnje marsikje niso izvedene najbolj načrtno. Več je tudi takih obrtnih ali industrijskih podjetij, ki delajo n delovnih prostorih, ki so jih le za silo preurediti n proizvodne prostore. Ob uvajanju nagrajevanja po učinku so ti pro- blemi ose bolj izraziti, saj je pogostokrat strojna oprema o nekem obratu tako razvrščena, da onemogoča racionalno izkoriščanje vsakega delavčevega giba. Ob tem je tudi težko uvajati primernejšo organizacijo dela. Vsi ti problemi so aktualni, saj do neke mere onemogočajo večjo produktivnost in s tem v zvezi večje prejemke zaposlenih. Splošna težnja po uvajanju nagrajevanja po učinku. bodisi o ekonomskih enotah ali po enoti proizvoda, sili predvsem organe samoupravljanja v podjetjih k temu, da prilagajajo organizacijo dela. izboljšujejo strojne naprave itd. Rezerve glede produktivnosti so še. vendar jih je zaradi omenjenih okoliščin težko izkoristiti. Tako splošno stanje pa se negativno odraža v primeru Tonama pletenin in konfekcije »Mura« v Murski Soboti. To je tovarna. ki ima uveden primeren delovni proces, organizacija dela je proučena, storilnost presega nekatera državna povprečja, tovarna ima dober strojni park in kvalificirano delovno silo, vendar prejemki zaposlenih d tej tovarni niso niti po posameznih kategorijah del niti o splošnem povprečju nad prejemki v drugih podjetjih. Zaposlenim v omenjeni tovarni ne preostaja veliko možnosti, povečati svoje prejemke z večjo produktivnostjo. Kaže, da so taki primeri vredni temeljitega proučevanja znotraj gospodarske organizacije in prilagajanja prejemkov proizvajalcev ekonomskemu uspehu podjetja. Te ugotovitve navaja med drugim tudi poročilo okrajnega komiteja ZKS za letoš-njo letno konferenco. Poročilo med drugim pravi, da ie treba od-pravljati občinske ali o-krajno uravnilovko, ki se pojavlja v tem, češ kaj bo. če bodo v nekem podjetju zaslužili več kot drugod. POMURSKI VESTNIK, 15. DEC. 1960 2 KRVAVI REFERENDUM DE GAULLE ZNOVA V ALŽIRU O SPOPADI MED VOJSKO IN DESNIČARJI NA ENI IN DOMAČINI NA DRUGI STRANI O ODLOČITEV V OBLIKI REFERENDUMA NAJ BI BILA 8. JANUARJA O KAJ PREDSTAVLJA ZAKON O »SAMOODLOČBI ALŽIRSKEGA PREBIVALSTVA« Francoska vlada se je slednjič odločila. Določila je 8. januar kot dan, ko naj bi se prebivalci Alžira odločili o prihodnosti te dežele. V petek je de Ganile osebno krenil v alžirsko glavno mesto na šestdnevni obisk, da bi nekako pričel kompanjo za referendum in utišal nezadovoljstvo desničarskih skrajnežev in kolonov. Toda novice od tod govore o velikih protestnih gibanjih in demonstracijah, v katere je morala poseči vojska in celo streljati. Tako je bilo v nedeljo ubitih 61 ljudi, od tega 55 Alžircev. Neredi še trajajo in bomo o njih poročali prihodnjič. Značilno je, da je de Gaulle po najnovejših vesteh sodeč skrajšal čas svojega »o-biska«. Predsednik francoske republike je v svojem prvem govoru na alžirskih tleh spet ponudil premirje alžirskemu osvobodilnemu gibanju. V nekaterih krajih pa so predsednika demonstranti sprejeli s transparenti »Alžirski Alžir« in vzkliki osvobodilnemu gibanju. Medtem, ko so francoski koloni ponekod napadali de Gaullovo alžirsko politiko, so drugje skupaj s policijo nastopili proti domačinom, ki so zahtevali popolno neodvisnost. In kako je z referendumom in bistvom samoodločbe alžirskega prebivalstva? Skupščina je sprejela zakon o referendu- mu pod značilnim naslovom: »Zakon o samoodločbi alžirskega prebivalstva in o organizaciji javne oblasti pred samoodločbo.« Prvi člen zakona pravi, da bo alžirsko ljudstvo lahko povedalo svoje mnenje s splošnimi in neposrednimi volitvami, kakšna naj bo politična usoda v odnosu do francoske republike, »ko bodo varnostni pogoji v Alžiriji dovolili obnovitev javnih svoboščin-«. Drugi člen pravi, da bo obstojala »do izvedbe samoodločbe organizacija javne oblasti v Alžiru na podlagi odlokov vlade pod naslednjimi pogoji: O alžirskemu prebivalstvu in njihovim predstavnikom bo dana odgovornost za alžirske zadeve z ustanovitvijo izvršnega organa in z zakonodajnimi skupščinami, ki bodo pristojne za vsa alžirska okrožja, ali pa z izvršnimi organi in ustreznimi deželnimi in okrožnimi sveti; O zajamčena bo kooperacija posameznih skupnosti, ki bodo prejela potrebna jamstva; O ustanovili bodo organizme z ustrezno pristojnostjo nad skupnimi sektorji metropole in Alžira. Hkrati bo v okviru teh organizmov zajamčeno sodelovanje predstavnikov Francije s predstavniki Alžira«. Vprašanje samo, na katerega naj volivci pri referendumu v januarju odgovore, pa se glasi: »Ali odobravate zakonski načrt, ki ga je predsednik republike predložil francoskemu ljudstvu glede samoodločbe alžirskega prebivalstva in glede organizacije javnih oblasti v Alžiriji pred samoodločbo?« Boreči se Alžir tak referendum odklanja, ker gre mimo njegovih zahtev. Zato je razumljivo, da tudi referendum ne more pomeniti konec alžirske drame. Do rešitve lahko privedejo le pogajanja z začasno alžirsko vlado. MED ALŽIRCI — Predsednik de Gaulle na enem zadnjih svojih obiskov v Alžiru. Takrat ni bilo tako vroče kakor te dni. Kubansko - kanadski sporazum W a s h i n g t o n — Kanada je sklenila s Kubo trgovinski sporazum, po katerem bo vrednost kanadskega izvoza za leto 1961 znašala 150 milijonov dolarjev, t. j. desetkrat več kakor doslej. Sedaj se ameriški funkcionarji boje, da bi Kuba utegnila dobiti potrebne rezervne dele za vso strojno opremo, ki je bila nabavljena do- slej v glavnem v ZDA, preko ameriških podružnic ustreznih tovarn v Kanadi. Kanadska vlada na drugi strani odločno zavrača vsakršno »posredovanje« glede trgovinskega sporazuma. Gospodarska blokada ZDA napram Kubi se u-tegne prav zaradi tega sporazuma močno omajati. UDAREC UGLEDU OZN JUGOSLOVANSKA SPOMENICA GLAVNEMU TAJNIKU OZN O NEMOGOČE RAVNANJE MISIJE ZDRUŽENIH NARODOV V KONGU O PODPORA NEZAKONITIM, UZURPATORSKIM REŽIMOM O JUGOSLAVIJA ODPOKLICALA DIPLOMATSKO PREDSTAVNIŠTVO IZ LEOPOLDVILLA Jugoslavija je umaknila svojo diplomatsko misijo in vso ostalo osebje iz Leopoldvilla, glavnega kongoškega mesta. O tem je njen stalni predstavnik v OZN Vidič v posebni spomenici obvestil glavnega tajnika OZN, hkrati pa tudi navedel razloge za tako dejanje. Opravnik poslov jugoslovanskega veleposlaništva pa je v Brazavillu tik pred odhodom v Evropo izjavil: »Jugoslovanska vlada je sklenila odpoklicati svojo diplomatsko misijo tudi zaradi tega, ker več ne obstajajo pogoji za vzdrževanje normalnih odnosov z zakonitimi kongoškimi predstavniki.« Kakor pravi spomenica, sta v Kongu ugled in avtoriteta Združenih narodov doživela hud udarec. Nadaljevanje nezakonite aktivnosti utegne pripeljati do težkih posledic za mir v tem delu sveta. Po jugoslovanskem mnenju je treba dosledno izvesti sklepe Varnostnega sveta in Generalne skupščine o Kongu. To pa pomeni, da se morajo zares vsi Belgijci umakniti iz Konga. Sedaj namreč zavzemajo položaje vojski, v gospodarstvu, v upravi in drugod. Treba je tudi takoj osvoboditi premiera Lumumba, ki ga je ujel polkovnik Mobutu, in druge zaprte kongoške ministre in poslance. Jugoslavija je dala na poziv Združenih narodov na razpolago pilote, tehnike in drugo osebje. Vendar je po svojih predstavnikih kmalu ugotovila, da v Kongu kršijo načela VS. Tu so posebno negativno vlogo odigrale oborožene čete pod vodstvom Mo-butuja, ki je postavil na noge neustavni in uzurpatorski režim. Znan je njegov pritisk na nekatere diplomatske misije dežel, ki so se odzvale pozivu OZN in poslale svoje enote za zaščito zakonitosti in neodvisnosti. Konga. Prav tako je znan njegov napad na ustanove, enote in imetje OZN. Misija OZN je preveč strpna do Mobutuja in njegovega nasilja. Tako se je lahko nemoteno razvijala aktivnost tistih, ki so s svojo intervencijo od zunaj preprečevali ustavno življenje. predvsem funkcionirale zakonite vlade Lumumba in skupščine. Prišlo je celo tako daleč, da so čete OZN na strani kršilcev ustavnosti pomagale dušiti narodni revolt proti tujemu posredovanju ter zgrabile in potem izročile Mobutuju njegove nasprotnike. Jugoslavija noče biti soodgovorna za vse, kar se dogaja v Kongu ob navzočnosti sil OZN. Zato umika svoje diplomatsko predstavništvo v celoti. prav tako pa tudi pilote in drugo osebje. Zanimivo je. da je glavni tajnik Hammerskjoeid na seji Var-nostneea sveta o Kongu, ki so jo sklicali na sovjetsko zahtevo, tudi priznal, da predstavlja Mobutuje-va soldateska »zasebno vojsko«, ki jo lahko spričo položaja v Kongu vzdržujejo le iz tujine. Na drugi strani je trdil, da sta misija OZN v Kongu, oziroma poveljstvo mednarodnih sil. izvrševali le tisto, kar sta smeli, za kar sta bili pooblaščeni. Pozneje je dejal, da so »gospoda Lumumba« zaprli po nalogu predsednika republike Kasavuba. Poveljstvo nad kongoško vojsko izvršuje Mobutu prav tako z dekretom Kasavuba, ki je kot predsednik republike tudi vrhovni poveljnik. Varnostni svet še ni sprejel nobene resolucije, toda že sam način, kako skušajo nekateri prikazati razvoj položaja v Kongu, kaže, kako nekateri podpirajo intervencijo od zunaj, seveda mimo OZN in njenih pravih smotrov. Predsednik Tito je poslal v zvezi s položajem v Kongu posebne poslanice predsedniku ZAR Naseru, ganskemu predsedniku Nkruma-hu, gvinejskemu predsedniku Tureju. etiopskemu cesarju Sela-siju, indijskemu premieru Nehruju in indonezijskemu predsedniku Sukarnu o položaju v Kongu, v času. ko to pišemo, Je od nekaterih že prejel odgovor. Svoje enote so iz Konga umaknili že Cejlon in ZAR. pričakujejo pa, da bodo to storile tudi nekatere druge dežele. JAVNA ŽALITEV— Mubutujevi vojaki s predsednikom Lumumbo na leopoldovilskih ulicah z zvezanimi rokami na hrbtu POLOŽAJ v LAOSU V i e n t i a n - Laoški predsednik Fuma je nenadoma odpotoval v Kambodžo in s posebnim pismom prenesel svoja predsedniška pooblastila na armado. Prvi korak novo ustanovljenega nacionalnega laoškega odbora, ki je sprejel ta pooblastila, je bil, da se je sestal na »zemlji nikogar« s predstavniki Patet Laoa, levičarske organizacije, in Nosavanovih desničarjev, ki so se uprli zakoniti vladi. Tu so se menili o tem, kako ustaviti državljansko vojno. Doslej se še niso sporazumeli. Enote upornega generala Nosavana pa so prišle v bližino glavnega mesta Vientiana, tako, da vsak hio pričakujejo v mestu napad, če bodo pogajanja prekinili. EDVARD KARDELJ V ZAR Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj je prispel v soboto na osemdnevni uradni obisk v Kairo. Jugoslovansko delegacijo je pozdravil podpredsednik ZAR Abdel Latif Bogdadi. »Obču- tek imam, da grem na obisk k starim prijateljem,« je dejal jugoslovanski visoki gost pred odhodom iz Beograda. To misel je ponovil po prihodu o izjavi za egiptovsko javnost: Srečen sem, da lahko poudarim, da odnose med Jugoslavijo in ZAR označuje vzajemno zaupanje in obojestransko koristno sodelovanje na političnem, gospodarskem, kulturnem in drugih področjih.« Odnosi med obema državama predstavljajo že zdavnaj več, kot jih z diplomatskim jezikom navadno označujemo s »korektni« ali »dobri«. Gre za prijateljske stike najgloblje narave, ki obsegajo medsebojne obiske najvišjih državnih voditeljev in najrazličnejših drugih delegacij, medsebojno zamenjavo izkušenj in plodno dvostransko sodelovanje na vseh ostalih področjih. Potovanje podpredsednika Kardelja sodi med obiske, ki so namenjeni boljšemu medsebojnemu spoznavanju in razumevanju. Zamenjava obiskov uglednih državnikov in politikon je postaja v stikih FLRJ-ZAR že ustaljena praksa. Sestanki te vrste ne utrjujejo samo stikov med obema deželama. Na njih se vedno dotaknejo tudi mednarodnih vprašanj in sprejemajo ustrezne pobude tudi na mednarodnem planu. Vzporedno s tesnimi stiki o-beh dežel in njunih državni-kov raste v spetu tudi vpliv in vloga neblokovskih dežel. Prav sedanji položaj terja od neangažiranih držav, da se pogosteje medsebojno posvetujejo, posebno v času, ko gre za pomembne odločitve. Če se ozremo na mednarodno areno, potem moramo ugotoviti, da je tako posvetovanje prav sedaj sila pereče. Spomnimo se samo kongoške krize in položaja v Alžiru in Laosu! Podpredsednik Kardelj — gost ZAR Koča Popovič v New Yorku New York — V soboto je državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič odpotoval z letalom v New York, kjer bo sodeloval v razpravi o Kongu. Jugoslavija pripisuje razvoju dogodkov v tej nekdanji belgijski koloniji poseben pomen. NOVI Člani vs New York — Generalna skupščina OZN je izvolila Turčijo, ZAR in Čile za nestalne člane Varnostnega sveta. Urugvaj, Salvador, Francijo, Jordanijo in Etiopijo pa za članice Gospodar-sko-socialnega sveta. DEAN RUSK KENNEDYJEV ZUNANJI MINISTER Novoizvoljeni predsednik ZDA John Kennedy je imenoval za novega zunanjega ministra ZDA Deana Ruska. Istočasno je predsednik Kennedy sporočil imenovanje Adlaya Stevensona za novega predstavnika ZDA v Združenih narodih. Za podsekretarja v zunanjem ministrstvu je Kennedy imenoval Chesterja Bowlesa. PROBLEMI JUŽNE AZIJE Podobna usoda Indije, Pakistana, Indonezije, Burme in Cejlona - Splošni vzpon z lastnimi silami - Mednarodna vloga južnega dela azijske celine Pred kratkim sem se vrnil s potovanja po Aziji. V sestavi skupine jugoslovanskih parlamentarcev, ki je sodelovala na letni konnferenci Medparlamentarne unije v Tokiu, sem obiskal Indonezijo, Cejlon in Indijo. S tem sem izpopolnil svoje predstave o Južni Aziji, kjer sem se mudil že ob neki drugi priložnosti. Ta del sveta ima navzlic velikim razlikam med posameznimi deželami vendar mnogo •skupnega. Skupni sta mu v precejšnji meri tudi zgodovina in današnja usoda. Vse te dežele so bile svoj čas središče samostojnih, samorastnik civilizacij in kultur. Povsod naletiš na spomenike in umetnosti iz davnih časov. Evropskega potnika morajo na primer presenetiti ostank zidanih jezov in prekopov v severnem Cejlonu. Gre za ruševine namakalnega sistema, ki so ga graditi in dograjevali v času od tretjega stoletja pred našim štetjem do trinajstega stoletja po našem štetju. Z njim so namakali nekaj deset tisoč kv. metrov riževih polj. Spomeniki umetnosti, o kate-rih smo v Evropi že slišali precej, se vrste od srednje Jave do doline Inda. Pričajo o veličini teh časov. Vse te dežele so pozneje prišle pod oblast evropskih gospodarjev. Njhov lastni razvoj je bil s tem prekinjen Spremenile so se v surovinske baze s tem v go- soodarski prispevek dežel-gospo-darjev Od tedaj naprej je samo napredovala proizvodnja surovin. ki so bile potrebne gospodarjem; rude petrolej, kavčuk, bombaž in čaj. Tu so zaposlovali domačo de- lovno silo, ki je delala pod težkimi pogoji. Posameznemu proizvajalcu so njegov pridelek ali izdelek v prikriti ali neprikriti obliki zaplenili, če je bil za gospodarje zanimiv. Z grobim pritiskom so ga prisilili, da ga je dajal skoraj - brez cene. Nove, dandanes svobodne juž-noazijske dežele so nasledile nezaslišano siromaštvo. Četudi v v Evropi še toliko beremo o nizki življenjski ravni, si vendar ne moremo ustvariti prave slike o življenju. S tokratnega svojega potovanja sem odnesel novo merilo. Verina vaškega prebivalstva v srednji Indiji na primer živi v takih stanovanjskih prilikah, da se ponoči, ko bi se moralo naspati in odpočiti od težkega dela in žeje, nima kam nretegniti. Možje, žene in otroci leže skrčeni in zviti ali celo sključeni vso noč. Ce bi človeštvo po svoji zavesti in organiziranosti doseglo ono stopnjo razvoja, ki ustreza današnjim potrebam, če bi vsaj do neke mere postalo celota, ki skrbi za svoje dele, bi mu morala biti v središču pozornosti Južna Azija, usoda prebivalcev Južne Azije. Raven sodobne znanosti in tehnike bi dopustila, da bi se Južna Azija v zelo kratkem roku gospodarsko in prosvetno dvignila na višjo stopnjo. Tudi to bi se mednarodni skupnosti dvakratno poplačalo. kajti več sto milijonov človeških bitij, ki se sedaj bojujejo za lasten obstanek, bi pričelo ustvarjati čudeže, ki bi obogatil; vse človeštvo. Toda tako daleč še nismo prispeli. Večina azijskih dežel je morala prelivati kri za to, da bi ji drugi vsaj dopustili, da se vsaj sama reši svojih muk in bede. Tudi danes se ta večina v glavnem sama rešuje. Zunanja gospodarska pomoč se močno zaostaja, četudi je včasih dokaj občutna, za možnostmi razvitih delov sveta in za potrebami južnoazijskih narodov. Tako je njihova, seveda po osebi še zelo nizka lastna akumulacija še vedno glavni vir investicij. Indijski tretji petletni načrt predvideva 4 milijarde ameriških dolarjev investicij, od česar odpade na pomoč od zunaj le 1 milijarda. Tudi te milijarde si še niso zago tovili. Ce pomislimo, da porabijo dandanes na svetu za oborožitev vsake tri dni 1 milijardo, tedaj smo našli merilo za nizko stopnjo mednarodne solidarnosti v našem času. Azijski narodi se v glavnem dvigajo z lastnimi silami in sicer občutno. Povsod rastejo iz zemlje novi objekti, ponekod tudi v velikem obsegu. Povsod planirajo nadaljnji gospodarski razvoj, posebno razvoj industrije za predelavo domačih surovin: železa, kavčuka, bombaža in petroleja. Povsod si močno prizadevajo, da bi prosvetili najbolj zaostali del prebivalstva, to je kmečkega. Na vasi ustvarjajo žarišča gospodarskega napredka, prosvete in higiene. V Indiji predstavlja to trojstvo: pančajat, zadruge in šole, v Indoneziji je to središče »dese«, najmanjša vaška upravna enota. Na Cejlonu je vprašanje splošnega šolanja v obliki njegove nacionalizacije v središču notranjega političnega dogajanja. Današnja mednarodna vloga južne Azije se čuti na treh področjih, ki pa so med seboj tesno povezana. O V boju zoper ostanke kolonializma. Južna Azija je bila žrtev tega sistema tako dolgo in v taki meri. da iz globočine duše sovraži ta sistem, kjer koli še obstaja. S tem nudi moralno-politič-no, pogostoma pa tudi praktično podporo osvobodilnim gibanjem na svetu ter tako premika kolo zgodovine naprej. O V iskanju poti za najhitrejši gospodarski razvoj z lastnimi sredstvi. Južna Azija razvija svoje notranje družbene odnose. Po- vsod ustvarjajo javne sektorje gospodarstva in z njim prekaša izključno zasebno svojino nad proizvodnimi sredstvi. Povsod igra delavski razred veliko vlogo v družbenem in političnem življenju. Predstavniki delavskih sindikatov ali političnih organizacij po pravilu sodelujejo v vladah, vladnih zvezah ter višjih gospodarskih organih. Oblike tega dela so seveda prilagojene potrebam te ali one dežele. S tem južnoazijski narodi dajejo svoj delež nadaljnjemu gibanju družbene misli in družbenega razvoja v ostalem svetu. O Narodi Južne Azije so pomemben in močan činitelj v boju miroljubnih in naprednih sil za mir in mednarodno sodelovanje na podlagi enakopravnosti. Oni si novo svetovno vojno, vojno med Vzhodom in Zahodom, sploh ne morejo zamisliti, tako nesmiselna se jim zdi. Edine vojne, ki jih lahko razumejo, so osvobodilne vojne zatiranih narodov, kakršna divja v Alžiru. Pred kratkim so se šele osvobodili. In sedaj naj bi svoj pričetek vzpona zaustavili zaradi sporov med velesilami, zaradi takih vprašanj. kakršen je n. pr. Berlin? Ljudje v Južni Aziji potrebujejo podpore. To velja posebno zato, ker so doživeli precej veliko razočaranje glede na največjo in najmočnejšo deželo v Aziji - Kitajsko, ki razglaša neizbežnost nove vojne in s svojimi delanji vzbuja precejšnjo zmedo v duhovih. Južna Azija čuti kot stvarnost samo eno razdelitev dežel: v siromašne in bogate, na tiste, ki jim je zgodovina bila doslej le mačeha. in tiste, ki jih je usoda razvajala. Njej je drago vse. kar kaže ali napoveduje vseljudsko solidarnost. pomiritev v mednarodnih odnosih in pomoč za gospodarski razvoj onih delov sveta, ki jo najbolj potrebujejo. To pa so težnje, ki so danes oličene v gibanju neangažiranih dežel. (Po »Medjunarodni politiki«) 3 POMURSKI VESTNIK, 15. DEC. 1960 Tako je poplavila pred nedavnim Ščavnica pri Ljutomeru. PRI REGULACIJI MURE ŠE VEDNO STARE TEŽAVE Sekcija za Muro v G. Radgoni je v zadnjik letih dala močan poudarek ureditvi Mure od Veržeja do Hrvatske. Na tem odseku se odvijajo tudi letos glavna dela. Pri vasi Kot so izvedli preložitev Mure na hrvaško stran z namenom, da preprečijo nadaljnjo ogrožanje in izpodjedanje nasipov na levem bregu Mure in s tem rešijo dolgoletni problem poplav v vasi Kot in Gaberje ter okrog 600 ha površin zemlje. Seveda 'bi morali pri vasi Kot urediti še desni breg Mure, toda Upravi za vodno gospodarstvo v Ljubljani, oziroma njeni sekciji za Muro v Gornji Radgoni, še ni uspelo, da bi s predstavniki sosednje republike naredili skupen plan za ta dela. Ko bo to uspelo, kakor zatrjujejo na sekciji za Muro v G. Radgoni, bo 24 km dolg odsek Mure končno urejen. Ta dela imajo predvidena med drugimi tudi v novem 5-letnem planu. Sekcija za Muro ima pripravljen tudi 15-letni plan za svoja dela. Po tem planu je predvidena celotna ureditev Mure do vasi Gaberje. Preložitev Mure pri vasi Kot je v glavnem končana. Z dokončnimi deli na tem odseku bodo nadaljevali prihodnje leto, seveda, če bodo dobili obljubljenih 60 milijonov dinarjev. Pomanjkanje sredstev se je odražalo tudi pri letošnjih delih pri preložitvi Mure, saj so od planiranih 56 milijonov dobili le 58 milijonov dinarjev in so zaradi tega morali plan letošnjih del znatno skrćiti. Sredstva dobivajo šele v mesecu maju. Zaradi tega delajo na Muri samo štiri mesece, kar pa je vsekakor premalo. Delati bi morali najmanj 10 mesecev v letu, če bi končno hoteli urediti problem Mure, premagati njeno muhavost in s tem preprečiti vsakoletno gospodarsko škodo, ki jo napravijo njene poplave. Pri ureditvi Mure se srečujejo še z vrsto drugih težav, kakor v premajhni letni dobavi vrbovi ne in v pomanjkanju naravnega kamna v Pomurju. Pomagajo si sicer z umetnim kamnom, toda preglavice jim dela dobava cementa. V okviru sekcije za Muro in pod njenim tehničnim nadzorstvom delajo v Pomurju tri vodne skupnosti. Vodna skupnost za melioracijo Prekmurja v Murski Soboti dela letos na melioracijah zapadno od razbremenilnika, apaška vodna skupnost je regulirala Plitvički potok in uredila okrog 6 km stranskih odvodnikov, Vodna skupnost v Ljutomeru pa dela na regulaciji Ščavnice od Raz-križja naprej. Sekcija za Muro dela letos tudi na. poskusni dolinski pregradi na Blagušu pri Vidmu ob Ščavnici. Namen velike poskusne pregrade na Blagušu bo zbiranje in zadrževanje visokih veda ter poskusno namakanje 160 hektarov rodovitne zemlje. In načrti za prihodnje leto? Vodna skupnost za melioracijo Prekmurja bo nadaljevala z letošnjimi deli in uredila del Ledave. Tu so predvideni razni preseki in lokalne regulacije. Tudi ljutomerska Vodna skupnost bo nadaijevala z regulacijo Ščavnice, v Apačah pa bodo začeli z načrtno regulacijo vseh potokov na svojem območju. V okviru vodnega gospodarstva Pomurja so delali tudi na raziskavah za vodovod v Murski Soboti in za vodovod Radgona-Radenci. Če bodo raziskave pokazale ugodne rezultate, bodo v prihodnjih letih zgradili tudi te objekte. Mimo tega Je predvidena še regulacija Kuč-nice sporazumno z Avstrijo. Za ta dela imajo sredstva že zagotovljena, pripravljajo tudi projekte. Na sekciji za Muro se zavzemajo tudi za ureditev Bukovniškega jezera, ki bi lahko v bodoče služilo za namakanje velikih površin rodovitne prekmurske zemlje. -rj- Gradnja novih objektov v petrovsko-šalovski občini Dve delavnici, pekarna ■ in stanovanja V petrovsko-šalovski občini je gradbena dejavnost zaživela šele na jesen. Letos imajo začetih znatno več gradenj kakor prejšnja- leta. Zanimivo je, da so poleg objektov družbenega standarda v precejšnji meri začeli graditi tudi gospodarske objekte. Tako so letos zgradili v surovem stanju novo agroservisno delavnico, ki bo zaposlila v začetku okrog 12 delavcev ter opravljala vsa popravila kmetijskih in ostalih strojev. Delavnico bodo docela dogradili in opremili prihodnjo pomlad. Do takrat pa ho predvidoma v surovem zgrajena tudi nova mizarska delavnica, za katero so te dni začeli pripravljati temelje. Računajo, da bodo v njej zaposlili 20 ljudi. Podjetje Mlin in žaga Lucova pa bo v bližini železniške postaje zgradilo v kratkem novo pekarno s prodajo kruha in .primernimi skladišči. Čez nekaj dni bodo spravili pod streho novi hlev za 200 glav goveje živine na Hodošu. Hlev gradi kmetijska zadruga Šalovci. Že v zgodnji pomladi pa bo začela zraven železniške postaje graditi hleve s skladišči tudi kmetijska zadruga Petrovci. Razen tega imajo predvideno še gradnjo nekaterih drugih gospodarskih objektov. V občini zaradi teh ne zapostavljajo ostalih gradenj. Že čez nekaj dni bo v surovem dograjen 6-stanovanjski blok v Petrovcih, spomladi pa bodo zgradili podoben blok tudi v Šalovcih. Tako bodo dobili najpotrebnejša stanovanja. Znano je, da bodo prihodnje leto končno dogradili v Petrovcih tudi novo šolo. V njej pa bodo uredili zdravstveni dom ter dvorano, ki so jo doslej pogrešali. Ob koncu je treba dodati, da znajo v petrovsko-šalovski občini smotrno uporabljati sredstva. Pri tem jim daje veliko oporo prebivalstvo, ki marsikje pomaga s samoprispevki. -ko Kaj je s cesto Serdica-Kramarovci? Na nedavni letni konferenci krajevne organizacije SZDL v Rogašovcih so delegati kritizirali prepočasno urejanje ceste V Beltincih tečaj za šivanje in krojenje Tovarna šivalnih strojev Bagat iz Zadra je organizirala v Beltincih tečaj za šivanje in krojenje. Zanimanje za tečaj je bilo izredno veliko, saj se je prijavilo kar 108 tovarišic. Tečaj so začeli v začetku novembra in ima pet oddelkov: dva dopoldan, dva popoldan in enega zvečer. Predavateljici Daniela Grm in Jožica Selinšek sta izjavili, da sta z uspehom izredno zadovoljni in bosta verjetno po končanem tečaju priredili revijo z izdelki tečajnic. Serdica — Ocinje — Krama-rovci. Čeprav so prebivalci vložili v obnovo te ceste Že precej sredstev in pomagali s prostovoljnim delom, uspeh ni zadovoljiv. Cesta, kakršna je, otežkoča kmetovalcem in posestvu v Kramarovcih tudi blagovni promet s kmetijskimi proizvodi. V živahni razpravi so na konferenci obravnavali še več aktualnih vprašanj, med drugim tudi to, zakaj so ukinili v Kramarovcih osnovno šolo. Člani SZDL so predlagali, naj bi uvedli novo avtobusno progo M. Sobota. — Sotina, ker avtobus, ki vozi do Rogašovec, ne zadovoljuje potrebam. Zavzemali so se za organizacijo zdravstvenih in pravnih predavanj, kmetijska zadruga pa bo v izobraževalne namene kupila tudi televizor, ki ga nameravajo namestiti v šoli. V kratkem času pred letno konferenco so v Rogašovcih sprejeli v SZDL okrog 200 volivcev, od tega polovico žena. kaj pravijo v šalovcih ? RAZŠIRITEV SOLE -GRADNJA STANOVANJ Člani Socialistične zveze v Salovcih so se na nedavni letni konferenci zopet resno zavzeli za razširitev tamkajšnjega šolskega poslopja. Tako bi imeli v Salovcih popolno osemletko, katere višje razrede bi obiskovali tudi otroci iz območja šol Hodoš in Dolenci. V zvezi z ureditvijo popolne osemletne šole pa so predlagali še gradnjo stanovanj za učitelje. Seveda pri tem niso odrekli sodelovanja. NAGRADE BODO PORABILI ZA OPREMO DVORANE Pionirji iz šol Salovci, Dolenci in Hodoš ter aktiv mladih zadružnikov iz Hodoša, so za sodelovanje v enoletni akciji pred kratkim prejeli nagrade. Odločili so se, da bodo nekaj sredstev porabili za nakup zaves v zadružnem domu v Salovcih. Vaščani iz Salovec pa so razen prispevkov, ki so jih dali ob nedavni nabiralni akciji za nakup kinoprojektorja, zbrali še nadaljnjih 80 tisoč dinarjev. Tako računajo, da bodo z združenimi sredstvi lahko kmalu do konca uredili dvorano ter končno zavrteli tudi prvi film. TRIJE GOSPODINJSKI TEČAJI Sekcija žena-zadružnic pri kmetijski zadrugi v Salovcih bo v prihodnjih tednih organizirala v Salovcih, Dolencih in na Hodošu 14-dnevne gospodinjske tečaje. Za strokovno pomoč so zaprosili Zavod za napredek gospodinjstva iz Murske Sobote. Zanimanje za tečaje je v vseh krajih veliko, saj imajo že sedaj blizu GO prijav. Ob koncu bodo tečajnice priredile v Salovcih skupen zaključek s primerno razstavo. UREJANJE 70 HEKTAROV SADOVNJAKOV Kmetijska zadruga Salovci bo v prihodnjih letih uredila na svojem območju 70 hektarov sadovnjakov. Urejala jih bo v sodelovanju z zadružniki. V ta namen je pred kratkim že vložila potrebne elaborate. O ostalih investicijah pa bo proti koncu tega meseca razpravljal še zadružni svet. Ob tej priložnosti bo tudi pregledal gospodarje-n1e zadruge v tretjem tromesečju. -ko Nove gradnje v Petrovcih PROSENJAKOVCI — V nedeljo bo v Prosenjakovcih proslava 60-Ietnice gasilskega društva. Ob tej priložnosti bodo prejeli nekateri gasilci odlikovanja. Svečanosti bodo prisostvovali tudi gasilci okoliških vasi. Novi načini izobraževanja trgovskega kadra Z resolucijo, ki sta jo sprejela zvezna in republiška ljudska skupščina, je predviden nov sistem izobraževanja delavcev v blagovnem prometu, to je v trgovini. Tako je najvažnejši način izobraževanja delavcev v blagovnem prometu na delovnem mestu s praktičnim delom. To znanje si posamezniki lahko pridobijo kot vajenci ali pa kot delavci, ki se priučujejo. Teoretično znanje pa bodo delavci in vajenci pridobivali v trgovskih šolah, ki se bodo spremenile v centre za izobraževanje de- lavcev v blagovnem prometu. Poleg tega pa si lahko pridobivajo delavci v blagovnem prometu potrebno znanje tudi izven šole z individualnim študijem. S tem je omogočeno delavcem, ki so oddaljeni od teh šolskih centrov in jim je tako obisk večerne šole otežkočen, da pridejo do zaželene kvalifikacije. Vendar velja tudi za te delavce učni načrt in učna snov, ki je predpisana za redno šolo oz. izobraževalni center. Tako bodo morali delavci pridobljeno znanje dokazati nc glede na to, po katerem načinu so si ga pridobili, bo- disi s privatnim študijem ali pa z obiskom redne šole. V blagovnem prometu se delavci in vajenci lahko izobražujejo za naslednja delovna mesta: 1. za delovno mesto blagovnega manipulanta (t. j. za opravljanje splošnih poslov manipulacije z blagom n. pr. za embaliranje, pakiranje, sortiranje in pod.); 2. za delovno mesto pomožnega prodajalca, t. j. za opravljanje poslov prodaje blaga enostavnejšega asortimenta kot: mleko in mlečni izdelki, kruh in pecivo, bomboni la keksi, sadje in zelenjava, tobak in tobačni izdelki. Delovno mesto blagovnega manipulanta in pomožnega prodajalca odgovarja dosedanji polkvali-flkaclji. 3. Za delovno mesto prodajalca; 4. za delovno mesto prodajalca specialista (n. pr. specialist za kroglične ležaje, za volno, za mlevske izdelke in pod.). Delovno mesto prodajalca in delovno mesto prodajalca specialista odgovarja dosedanjemu delovnemu mestu trgovskega pomočnika, t. i. kvalificiranega delavca v trgovini. 5. Za delovno mesto poslovodje, oddelkovodje in glavnega skladiščnika - t. j. dosedanja visoka kvalifikacija. Za teoretično izobraževanje trgovskega kadra je okrajna trgovinska zbornica sklenila ustanoviti center za izobraževanje delavcev v blagovnem prometu s sedežem v Murski Soboti (na dosedanji šoli za učence v trgovini). Center bo imel oddelek za izobraževanje vajenske mladine in oddelek za. izobraževanje odraslih, ki delajo v blagovnem prometu. Tako bo v tem centru za izobraževanje odraslih: 1. Oddelek za izobraževanje blagovnega manipulanta in pomožnega prodajalca (t j. za pridobivanje polkvalifikacije po prejšnjem sistemu izobraževanja): 2. Oddelek za izobraževanje prodajalca (prej kvalificiranega delavca v trgovini): 3. Oddelek za izobraževanje poslovodij (prej visokokvalificiranega delavca v trgovini). Poleg oddelkov v Murski Soboti pa se bodo lahko odprli tudi posamezni oddelki v Lendavi. Ljutomeru in Gornji Radgoni. Za otvoritev posameznega oddelka je potrebno, da se prijavi najmanj 15 kandidatov. Izobraževanje odraslih se bo odvijalo v enoletnih večernih Šolah. Pogoj za vpis v enoletno večerno šolo za prodajalca kot priučenega delavca se zahteva osemletka oz. nižja gimnazija, izjemoma je še letos oz. do 1. septembra 1951 mo-žen vpis z nedovršeno osemletko. Za vpis v enoletno večerno šolo poslovodje je pogoj dovršena vajenska trgovska šola ali opravljen izpit za kvalificiranega delavca v trgovini, ali pa prevedba za kvalificiranega delavca v trgovini. Kandidati, ki pa ne izpolnjujejo teh pogojev, morajo opraviti sprejemni izpit iz sledečih predmetov: trgovsko računstvo, blagoznanstvo in družbene vede; t. j. morajo obvladati snov za kvalificiranega delavca v trgovini. Za poslovodje se je že začela enoletna večerna šola v Murski Soboti. Prav tako bo odprt tudi oddelek večerne šole za poslovodje v Lendavi. V začetku januarja 1961 bo o-krajna trgovinska zbornica vključila v center za izobraževanje odraslih tudi delavce kmetijskih zadrug, ki delajo v blagovnem prometu, t. j. odkupovalce, skladiščnike in pod. S tem bo omogočeno tudi kadrom v zadrugah, da dobijo potrebno kvalifikacijo. O celotnem izobraževanju odraslih, t. j. o obiskih večernih šol ali pa o privatnem študiju lahko dobijo potrebne informacije vsi kandidati pri okrajni trgovinski zbornici v Murski Soboti ali pri ravnateljstvu Trgovske šole Murska Sobota. Program šolskih tekmovanj Komisija za telesno vzgojo pri svetu za šolstvo, prosveto in kulturo pri Občinskem ljudskem odboru Petrovci — Salovci je imela pretekli četrtek redno sejo. Komisija je sestavila program šolskih tekmovanj v rokometu, atletiki, krosu, odbojki in nogometu. Do Tedna mladosti bodo izvedli vsa tekmovanja. Ob proslavi Dneva mladosti pa bodo tekmovanja za naziv občinskega prvaka v posameznih športnih panogah. Komisija je razpravljala tudi o šolski telesni vzgoji, sklenili so, da uredijo šolska igrišča in telovadišča. Na področju društvene telesne vzgoje je posebej aktivno TVD Partizan Salovci, ki ima več sekcij. TVD Partizan Križevci v Prekmurju in Gornji Petrovci pa bo potrebno nuditi več pomoči. Sklenili so, da bodo uredili tu-di športno igrišče v Gornji Petrovcih. To igrišče bosta koristila tudi JLA in odred predvojaške vzgoje. MALA POLANA — Na malo-polanski šoli so bile sanitarije v zelo slabem stanju prebivalci niso držali križem rok in so jih s prostovoljnim delom uredili. Pravni kotiček NUJNI DELEŽ IN NUJNI DEDIČI Kdo so nujni dediči in kolikšen je nujni delež, ki jim gre iz pokojnikove zapuščine? Nujni delež je del zapuščine, s 'katerim zapustnik ne more razpolagati. Nujni dediči pa so pokojnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi, starši in njegov zakonec, drugi predniki in bratje ter sestre pokojnega pa le tedaj, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje. — Nujni delež potomcev, posvojencev in njihovih potomcev ter zakonca znaša polovico zakonitega dednega deleža, to j-c deleža, ki bi šel vsakemu posameznemu izmed njih po zakonitem dednem redu, nujni delež drugih dedičev (staršev, drugih prednikov ter bratov in sester) pa. I/3 zakonitega dednega deleža. RAZDEDINJENJE Iz kakšnih vzrokov in kako lahko oporočitelj razdedini nujnega dediča? Po določbah Zakona o dedovanju lahko oporočitelj poji o'.:.:) ali delno razdedini dediča, ki ima pravico do nujnega deleža iz naslednjih vzrokov: 1. če se je dedič s kršitvijo kakšne zakonite ali moralne dolžnosti huje pregrešil zoper zapustnika: 2. če je naklepoma storil kakšno hujšo kaznivo dejanje zoper njega ali zoper njegovega zakonca, otroka ali starše; 3. če je storil kakšno kaznivo dejanje, ki je merilo na izpodkopavanje ljudske oblasti, neodvisnosti države, njene obrambne moči ali socialistične graditve. 4. če se je vdal brezdelju in nepoštenemu življenju. Razdedinjenje mora sporočitelj izrazili v oporoki na nedvomen način, koristno pa je tudi, da navede razlog za razdedinjenje. Ta razlog pa mora biti podan takrat, ko je bila oporoka napravljena. POSVOJITEV MLADOLETNEGA OTROKA Mož in žena srednjih let želita posvojiti mladoletne-ga otroka. Kako naj to napravita? Katere listine so jima potrebne In ali sta lahko posvojitelja, če sta 17 let starejša, kakor otrok? Prijava za posvojitev se vlaga pri organu za socialno skrbstvo občinskega ljudskega odbora. Prijavi morajo biti priložene listine o starostnih letih posvojitelja in posvojenca, potrdilo, da posvojitelja nista obsojena na izgubo političnih pravic in da nista v preiskavi, potrdilo o zdravstvenem in premoženjskem stanju, potrdilo, da jima ni bila odvzeta pravica staršev, potrdilo občine, da ni nobenega dvoma, da bo položaj posvojiteljev zlorabljen v škodo mladoletnika in da nudita dovolj jamstva, da bosta otroka pravilno vzgajala. Ako so izpolnjeni vsi ti pogoji. je edina ovira v tem primeru starostna razlika med posvojiteljem in otrokom. Zakon določa, da mora biti posvojitelj najmanj 18 let starejši, kakor posvojeni otrok. Gre torej samo za eno leto. Priporoča se, da se vendarle vloži prošnja in bo o tem odločal skrbstveni organ, ki bo presodil vse potrebne okoliščine. ODPOVED STANOVANJSKE POGODBE Iz kakšnih razlogov sme lastnik družinske stanovanjske hiše odpovedati stanovanjsko pogodbo nosilcu stanovalske pravice? Odpovedni razlogi so naslednji : 1. če nosilec stanovanjske pravde, njegov družinske član ali njegov podstanovalec uporablja stanovanje v kak- šen namen, ki nasprotuje pogodbi, ali tako, da se stanovanju po njegovi krivdi prizadeva škoda; 2. če uporablja stanovanje tako, da drugega stanovalca ovira v mirni uporabi stanovanja; 3. če zaostane s plačilom stanarine za tri zaporedne mesece; 4. če ne plača v treh mesecih od zapadlosti stroškov za uporabo skupnih naprav, ki se plačujejo ločeno od stanarine. V navedenih primerih je treba preskrbeti nosilcu stanovanjske pravice, da se ga lahko prisilno izseli iz stegovanja, najpotrebnejše prostore. Lastnik družinske stanovanjske hiše lahko odpove nosilcu stanovanjske pravice stanovanjsko pogodijo tudi tedaj, če je stanovanjc potrebno njemu za vselitev, ali pa za vselitev njegovih otrok, ah staršev, vendar odločbo o izpraznitvi ni mogoče izvršiti, preden ni nosilcu stanovanjske pravice preskrbljeno drugo primerno stanovanje. Poleg omenjenih odpovednih na zlogov je še nekaj primerov, ko se lahko odpove stanovanjsko pogodbo nosilcu stanovanjske pravice, ti primeri pa pridejo v praksi redkeje v poštev. Zahtevek za izsoliter se uveljavlja s tožbo pred okrajnim sodiščem. POMURSKI VESTNIK. 15. DEC. 1960 4 V KRATKEM PO POMURJU MURSKA SOBOTA — Pred nekaj dnevi je bil na učiteljišču v Murski Soboti ustanovni občni zbor šolske zadruge. Občnem zboru je prisostvoval podpredsednik Okrajne zadružne zveze Alojz Benko. Šolska zadruga šteje 160 članov. Mladina na učiteljišču želi spoznati naprednejši način gospodarjenja in se tudi praktično usposabljati pri delu. Člani šolske zadruge pripravljajo setveni plan. ki ga bodo pozneje izvedli na 55 kvadratnih metrih zemlje katero so dobili od kmetijskega posestva Rakičan. KUPŠINCI — Gasilsko društvo Kupšinci je pred kratkim spravilo pod streho gasilski dom. V kolikor bodo imeli na razpolago dovolj sredstev, bodo dom dogradili že spomladi. Gasilski dom bo služil tudi za prireditve. Nekateri vaščani so mnenja, da bi v domu uredili tudi priročno ambulanto. GOMILA — Minuli teden je bil na Gomili sestanek potrošnikov električne energije zn naselja Moravski vrh, Morav-ščak in Spodnji Senčak. S pomočjo obljubljene dotacije DES in občinskih ljudskih odborov Gornja Radgona in Ljutomer bodo še letos elektrificirana vaška naselja Moravščak, Moravski vrh in Spodnji Senčak. HOTIZA — Mladi zadružniki pri Kmetijski zadrugi Polana-Hotiza so zelo delavni. Pri delu jim pomaga s strokovnimi nasveti in materialnimi sredstvi zadruga. Pred nekaj dnevi jim je zadruga kupila televizijski sprejemnik, radio in gramofon. Tako se sedaj vsak večer po končanem delu zbirajo v lepo urejenem zadružnem domu, da bi gledali televizijski program. LENDAVA — Na nedavnem posvetovanju predstavnikov trgovskih podjetij lendavske občine so med drugimi razpravljali tudi o eventuelni združitvi Trgovskega podjetja Preskrba in Trgovskega podjetja Center v eno podjetje. Združitev je za perspektivni razvoj trgovine nuina. saj obe podjetji doslej nista posvečali pozornosti za ureditev trgovin in sta le tekmovali pri cenah. KRIŽEVCI V PREKMURJU — Kmetijska zadruga je te dni končala odkup sadja. Odkupila ga je 24 vagonov. Prav v tem času pa se je znatno povečal odkup živine, zlasti bikov. V zadrugi tudi omenjajo, da bodo v prihodnjih letih začeli z urejenjem novih sadovnjakov. Elaborati predvidevalo 100 hektarov. Če bodo dobili kredite. bodo začeli urejati prve sodobne sadovnjake že prihodnje leto. SUHI VRH — Mladina v tem kraju je v zadnjem času precej delavna. Pripravlja kulturni program, s katerim bo nastopila že ob koncu tega meseca. Gostovala bo tudi v okoliških vaseh. Dobiček prireditev bodo porabili za nabavo športnih in klubskih rekvizitov. TURNIŠČE — Prebivalci Go-milic, Renkovec, Nedelice in Turnišča so letos z združenimi močmi zgradili v Turnišču moderno dvonadstropno šolsko poslopje in sicer v surovem stanju. Z deli bedo nadaljevali spomladi. PETROVCI — Letos se je precej uslužbencev iz petrovskošalovske občine lotilo izrednega študija. Samo v dopisno ekonomsko srednjo šolo v Ljubljani je vpisanih 24 uslužbencev in delavcev. Za pomoč pri študiju so organizirali seminarje, ki jih imajo enkrat tedensko v Petrovcih. Precej ljudi Obiskuje tudi oddelke zn odrasle pri osemletnih šolah. MAČKOVCI — Na nedavnem sestanku krajevnega odbora Socialistične zveze v Mačkovcih so sklenili, da bodo ustanovili TVD Partizan. Zanimanje za udejstvovanje v tem društvu kaže zlasti mladina. Računajo, da bodo imeli že v začetku blizu 40 članov. V ta namen bodo uredili primerno kombinirano igrišče, ki bo služilo tudi šoli. PETROVCI — Kmetijska zadruga v Petrovcih sodi med najmočnejše odkupovalce lesa. Po približnih cenitvah ga je letos odkupila že blizu 5500 kubičnih metrov. Od tega največ celuloznega in rezanega lesa. PETROVCI—ŠALOVCI — Pred kratkim so kmetijske zadruge v petrovsko-šalovski občini vložile elaborate za ureditev 330 hektarov sadovnjakov. Te bodo, v kolikor bodo odobreni krediti, urejale v pogodbenem sodelovanju z zadružniki. Sadovnjake nameravajo urediti predvsem na območju Markovec, Čepinec, Neradnovec, Križevec in Martinja. OTOVCI — Gasilsko društvo v Otovcih je minulo nedeljo proslavilo 50-letnico svojega obstoja. Kulturni program je izvedla mladina šole Vidonci. Ob tej priložnosti so podelili značke 11 dolgoletnim članom, dva pa sta prejela odlikovanja Gasilske zveze LRS. MARTJANCI — Minuli leden je bila v Martjancih konferenca krajevnega komiteja Ljudske mladine. Izvolili so novi odbor ter se pomenili o bodočem delu. Med drugim nameravajo ustanoviti izobraževalne tečaje v sklopu kmetijske gospodarske šole. V pričakovanju ... Televizor tudi na Kapelo! Na občnem zboru DPD »Svoboda.« Kapela, ki je bil pretekli teden, so člani društva kritično ocenili svoje delo V minulem obdobju. Na Ka-peli sc že nekaj časa zavzemajo, da bi v dvorani Zadružnega doma predvajali filme. Vendar pa so bili člani društva mnenja, da kino predstav ne bi kazalo uvajati, marveč naj društvo kupi televizijski aparat. Za nakup televizorju bi poleg Svobode prispevalo se Vinogradništvo gospodarstvo Kapela in osnovna šola. Ko so razpravljali o dosedanjem delu, so zavzemali za to, da bi z že naštudirano Kreftovo dramo Velika puntanja gostovali še v nekaterih krajih Pomurja. Za prihodnjo sezono imajo v programu dokončno ureditev dvorane in ureditev lutkovnega odra, ki je na Kapeli skoraj nujno potreben, saj tu deluje tudi otroški vrtec. Poseben poudarek pa bodo letos dali ideo-loško-političnemu izobraževanju, pri čemer jim bo pomagala tudi novoustanovljena Ljudska univerza v G. Radgoni. Gornji Petrovci V nedeljo je bila v Gornjih Petrovem seja zadružnega sveta KZ Gornji Petrovci, elani sveta so potrdili periodični obračun za tretje tromesečje. Dobiček, ki znaša čez 4 milijone dinarjev, bodo vložili v obratna sredstva. Zadružni svet je potrdil tudi sklep o nakupu zemljišč za lastno proizvodnjo in to zemljišča za sadovnjak v Adrijancih, in o nakupu med-parcel v sadovnjakih v Gornjih Pelrovcih. Sklenili so tudi, da bo zadruga brezplačno dala krajevnim odborom po dva dni na razpolago brezplačno traktorski prevoz za navoz gramoza na občinske ceste. V ponedeljek so se začela gradbena dela pri gradnji moderne parne pekarne v Gornjih Petrovem. Za gradnjo takega obrata se je čutila ogromna potreba, saj v občini ni bilo pekarne in so bili prebivalci, gostinski obrati in ostali potrošniki prisiljeni nabavljati kruh v pekarnah v Murski Soboti. Predvideva se, da bo pekarna ustanovila tudi prodajalne kruha v Gornjih Petrovcih, Šalov-cih in Križevcih. Aktualno: Poravnalni sveti gospodarskih organizacij Ko smo lansko leto začeli z ustanavljanjem poravnalnih svetov po vaseh, so nekateri menili, da se ti ne bodo obnesli odnosno, da Jih bodo državljani ignorirali, nekateri pa so celo menili, da jih bodo ljudje zasipali z različnimi malenkostmi in jih bodo s tem poskušali izigravati v svojih pravdarskih strasteh in podobno. Toda zgodilo se je nasprotno, kot so govorili škodoželjni preroki. Poravnalni sveti imajo za seboj že lepe izkušnje in še lepše uspehe In to predvsem tam, kjer so jih doumeli kot družbene organe in ne kot nekaka vaška sodišča. Marsikje lahko ugotavljamo, da poravnalni sveti že preraščajo v važen faktor pri ustvarjanju novih odnosov med ljudmi ali skratka rečeno, postajajo soustvarjalci socialistične morale in socialističnega humanizma. Doseženi uspehi so večji tam, kjer so se tudi organizacije SZDL zavedale pomembnosti tega novega družbenega organa, ki izvensodno, na miren način poravnava nastale nesporazume, odpravlja nastala nasprotja in s takim svojim delom tudi vpliva na rast zavesti pri drugih. Tam, kjer so poravnalni sveti delovali kot družbeni organi, so si pridobili velik ugled in vpliv, kar je vse opazno pri zmanjševanju zadev, ki jih dobivajo, in še nekaj, ljudje že sami iščejo načine in poti, kako bi se sami doma poravnali in pomirili. Ob teh izkušnjah in uspehih, ki jih sicer ne gre pretiravati, lahko napravimo korak naprej grajevanja po učinku, se pojavljajo med posameznimi proizvajalci tudi napeti odnosi, prihaja do nesporazumov in tl sc navadno končajo s kakim kaznivim dejanjem, zoper čast in dobro ime ali pa celo s čim hujšim. Skaljeni odnosi v neki ekipi proizvajalcev zelo močno znižujejo produktivnost dela in doslej so te zadeve reševale disciplinske komisije po utrjenem disciplinskem postopku, čeprav nam analiza kaže, da morda to ni bilo najbolj umetno. Treba je tudi vedeti, da se v disciplinskem postopku zadeva rešuje na drug način; tam se odloča in končuje po navadi z drugačnimi posledicami. kot pri poravnavi. V nekaterih primerih smo zasledili, da je bil za urejanje skaljenih odnosov dokončni arbiter direktor podjetja ali pa sekretar. Zadeve so se urejale mnogokrat le z avtoriteto arbitra. Zaradi tega se je večkrat dogajalo, da so napeti odnosi bili dolgo časa prikriti. dokler končno niso z vso silo izbruhnili, toda posledice so bile tedaj že težje. valjčni odnosi, ki so med proizvajalci, vplivajo tudi na uspešnost delavskega samoupravljanja v obratu ali celo v celi organizaciji. Z ozirom na to menim, da je nujno, da skaljene odnose v gospodarski organizaciji ureja demokratičen organ proizvajalcev in na demokratičen način in z demokratičnimi sredstvi t. J. predvsem s posebnim načinom vzgoje, ki se s tem, da resneje pristopimo k ustanavljanju poravnalnih svetov tudi po gospodarskih organizacijah. Organi delavskega samoupravljanja, sindikalne podružnice in sploh celoten kolektiv bi moral pogostoma temeljito analizirati odnose med člani kolektiva. Večkrat ugotavljamo, da delavci zapuščajo svoja delovna mesta ne zaradi materialnih vprašanj, kot se je to večkrat mislilo, ampak zaradi odnosov, ki so v podjetju odnosno med posameznimi člani kolektiva. Problem teh odnos, postaja iz dneva v dan važn. in tudi pomembnejši za prehod delavskega samoupravljanja v imenu proizvajalcev v neposredno samoupravljanje samih proizvajalcev. Menim, da bi pri urejanju teh odnosov lahko naredili veliko poravnalni sveti, ki bi jih volili člani kolektiva na svojih sestankih bodisi za celoten kolektiv ali pa za posamezne obrate. Menim, da bi taki poravnalni sveti morali imeti v glavnem iste pristojnosti, kot jih imajo terenski, z izjemo, da ne bi smeli reševati zadev, ki so s predpisi odnosno s pravili gospodarske organizacije dane v izključno pristojnost disciplinskim komisijam ali kakim drugim organom. Brez dvoma bi sčasoma morda tudi nekaj iz teh pristojnosti lahko prišlo na poravnalne svete. Taki poravnalni sveti bi seveda morali imeti določen delokrog, da si ne bi prilaščali pristojnosti drugih organov. Ni važno, kako naj se ta družbeni organ imenuje. Morda mu bodo kje dali kako drugo ime, vendar vsebina in cilj tega organa ne sme ta biti drugačna, kot jih imajo že dosedanji poravnalni sveti. V nadaljnjem imenujem te družbene organe z že udomačenim izrazom, poravnalni sveti. Ustanavljanje poravnalnih svetov v gospodarskih organizacijah je utemeljeno z nenehnim razvijanjem delavskega samoupravljanja. Ko uvajamo v kolektivih nov sistem na- uveljavlja v praksi poravnalnih svetov zunaj na terenu. Nastane vprašanje, kake odnose naj rešujejo tl poravnalni sveti v gospodarskih organizacijah. Po mojem mnenju gre za odnose, ki nastajajo med posameznimi proizvajalci, lahko pa tudi take, ki nastajajo med posameznimi proizvajalci in organizacijami, ki so v kolektivu. Izkušnje in ugotovitve, ki bi si jih pridobili poravnalni sveti, bi lahko tudi koristno vplivale na razvoj kadrovsko-socialne službe, ki jo že uvajajo v nekaterih gospodarskih organizacijah. Ugotovitve poravnalnih svetov v gospodarskih organizacijah pa nikakor ne morejo In ne smejo biti osnova za kakršnekoli represalije naprani proizvajalcem, ampak le dragoceni signali za odkrivanje pomanjkljivosti v medsebojnih družbenih odnosih. Nekateri se bodo spraševali, ali jih ustanavljamo spet ml prvi. Odgovoril bi, da so poravnalni sveti v gospodarskih organizacijah dosegli že lepe uspehe v LR Srbiji, kjer so tudi vzniknili prvi terenski poravnalni sveti. Ustanavljanje poravnalnih svetov v gospodarskih organizacijah je utemeljeno tudi s tem, ker so proizvajalci, ki so zaposleni v gospodarskih organizacijah, iz različnih krajev doma in tako nimajo na terenu skupnega krajevno pristojnega poravnalnega sveta, ki bi urejal med njimi nekje na delovnem mestu skaljene odnose. Med skaljene odnose štejem tudi različne premoženjsko-pravne zahtevke in sploh vprašanja s področja civilnega prava. Tudi našim sindikalnim podružnicam že ta družbeni organ ni več tako tuj, kot bi mislili, saj ugotavljamo, da vodno pogosteje o tem razpravljajo In razveseljivo je, da je ta razprava dobila že zelo konkretno obliko tudi na sejah sindikalnih svetov in to v prvi vrsti na Občinskem sindikalnem svetu Murska Sobota. BRALCI NAM PIŠEJO Slabe poti v Polani Pred dnevi, ko sem se mudil doma, mi je sosed v razgovoru omenil vaške poti, ki so v izredno slabem stanju. Navedel mi je primer, ko mu je voz, natovorjen z repo, ostal v blatu in ga je po dolgem prizadevanju komaj spravil iz blata, to ni samo nerodno, ampak tudi utrudljivo. »Smilijo se mi kravice«, je nadaljeval sosed. »Vedno govorim: te vražje jarke bi trebalo počistiti, pa bo voda odtekala. Tako pa stoji in zasmraja celo vas. Potrebno bi bilo kaj ukreniti«, mi je še povedal. In res, potrebna bi bila majhna akcija in poti v okolici V. Polane bi bile urejene. Š. P. Če hočeš dobiti malico V času dopoldanske malice je o soboških delikatesnih trgovinah precejšen naval. To je razumljivo. Vsak se želi ob pravem času vrniti na delo. Cesto pa se zgodi, da malice sploh ni moč dobiti, ker kratko malo v času, dokler traja malica, nisi postrežen. To se pogosto pripeti o Delikatesi številka 1 na Kolodvorski ulici. Kolikor mi je znano, so v tej trgovini zaposlene štiri o-sebe a v času matic pogosto strežeta le dve prodajalki. Postrežba je počasna. Ko sem pred kratkim dejal prodajalki. naj hitreje postreže, se je za mojim hrbtom nasmehnila in rekla: Naj se le izlaja. S. T. Beltinci Ko bi bili vsi šoferji uvidevni Bil je deževen decembrski dan. Jame na cestah so bile polne vode. Ljudje smo pač vedno na poti. Nekateri se vozijo z avtomobili, drugi s kolesi, tretji pa spet gredo peš Med tistimi, si so se tokrat peljali s kolesi, sem bila tudi sama. Peljala sem se po skrajni desni, kljub temu pa sem bila deležna precejšnjega pljuska cestne brozge, ki je brizgnila izpod drvečega avtomobila. Šofer bi se seveda z malo uvidevnosti lahko temu izognil, toda ... S strahom sem poganjala kolo ter pričakovala. kdaj se bodo blatnim madežem pridružili še novi. Pred sabo sem zagledala zelen tovornjak. Hudo se mu je mudilo. Spoznala sem ga. v M. Soboto je peljal mleko. Ni vozil po skraini desni. Pljusk — in že je bil mimo. Tedaj sem se spomnila tiste čudovite pesmi: Bit’ šofer je lepo.. Na svoji poti pa sem bila vendarle vsaj presenečena. Zopet sem zaslišala avtomobil. Spet sem se pripravljala, toda... Avto je zmanjšal hitrost, mirno peljal mimo. Torej: tudi tako gre. S. B. Parada izgubljenega časa Vozniki motornih vozil se stalno jezijo, ker zgubljajo dragoceni čas, ko čakajo na prehod čez železniško progo in na to, da železničarji popolno-noma končajo premikanje. Čakati marajo včasih tudi po pol ure, nikdar pa manj kot 10 minut. Če bi sešteli minute, ki jih vozniki vsakodnevno zgubljajo pri čakanju, bi dal seštevek dnevno več izgubljenih delovnih dni. Nerazumljivo se nam zdi, zakaj mora biti zapornica stalno spuščena ves čas trajanja premika, torej tudi tedaj, ko je premikalka na drugi strani postaje. Zelja voznikov in potnikov je. naj službojoči železničar včasih le odpre zapornico — mogoče vsakih 5 minut — in sicer takrat, ko je premikalka na drugem koncu postaje. Oj, ti nesrečni avtobus Odstranite se, ni prostora o avtobusu! in že zapre sprevodnik vrata avtobusa ter nadaljujemo vožnjo. Na avtobusnih postajah pa čakajoči potniki grozijo in pretijo sprevodniku in šoferju, ki pa nista kriva, če ne moreta vzeti vseh potnikov. Potniki sprašujejo upravo Avtobusnega podjetja Maribor, ati ne bi mogla še z enim avtobusom olajšati trpljenje tistim, ki se morajo stiskali o prenapolnjenih avtobusih, in tistim, ki po blatu prehodijo 4 ati tudi več kilometrov in potem ostanejo razočarani na avtobusni postaji. Predlagamo rešitev, ki bi z malo dobre volje marsikoga rešila jeze, podjetje pa bi obvarovalo avtobuse pred raznimi okvarami, ki so sedaj na dnevnem redu zaradi prenatrpanosti in prevelike obremenitve. Tako naj bi avtobus, ki vozi iz Kuzme, peljal skozi Večeslavce, Cankovo in Lemerje za Mursko Soboto ter s tem razbremenil rogašovski avtobus, ki n jutranjih urah pusti ,na cedilu do 10 ali tudi več potnikov. Iz Martinja, kjer so prebivalci zgradili garažo. ki sedaj sloji prazna pa naj bi tretji avtobus vozil skozi Grad v Mursko Soboto. Ali ne bi lahko tako uredili? Dušan Devetak ČEZ DRŽAVNO MEJO ZA 50.000 DINARJEV V preteklem tednu je Okrožno sodišče v Murski Soboti razpravljalo primere kaznivih dejanj prepovedanega prehoda čez državno mejo. Značilno za ta kazniva dejanja je to, da storilci, ki poznajo razmere ob naši severni meji, vodijo za visoke nagrade, katere znašajo na osebo tudi 50 tisoč dinarjev, čez državno mejo v Avstrijo. Zaradi takega dejanja sta pred nedavnim sedela na zatožni klopi Ivan Skorjanec iz Grabrovnika in I. Stefanec. doma iz Turnišča. Oba sta bila že večkrat kaznovana zaradi podobnih dejanj. Okrožno sodišče je prvega obsodilo na 2 leti, drugega pa na 2 leti in 6 mesecev strogega zapora. Sodbi še nista pravnomočni. VINJENOST - VZROK NESREČE Pred kratkim je prišlo v Puconcih do prometne nesreče. Nekoliko vinjeni, Mihael Cener iz Crnelavec, je padel pod 4-tonski tovorni avtomobil, naložen z opeko. katerega je upravljal Koloman Kuhar, doma iz Gorice. Cener je bil prepeljan takoj v soboško bolnišnico. Z AVTOM SE JE ZALETEL Anton Stropnik, stanujoč v Hrovatini na Hrvaškem, je upravljal osebni avtomobil Fiat 500. Pri tem ni upošteval prometnih predpisov in slabega stanja ceste. Zato se je na ovinku pri Raz-križ.ju zaletel v nasprotno prihajajoč osebni avtomobil, last Inocenca Fiale iz Razkrižja. Pri trčenju je nastala materialna škoda na obeh vozilih v višini 230.000 dinarjev. BIL JE PRI PRIČI MRTEV Pred kratkim je zaradi neprevidnosti izgubil življenje Anton Muršič, star 21 let. Prečkal je že- lezniško progo blizu vasi Gorišnica pri Ormožu medtem, ko je pripeljal vlak. Vlak ga je podrl in bil je pri priči mrtev. Anica Recek, doma iz Maribora, se je pred kratkim peljala s kolesom po cesti v Gornji Radgoni. Zaradi slabih zavor se je zaletela v prikolico traktorja. Pri tem je dobila poškodbe, nakar so jo takoj prepeljali v soboško bolnišnico. NEPREVIDNOST 2 KOLESARJEV Zaradi neprevidnosti sta na ovinku pri Tomažu pri Ormožu trčila kolesarja Alojz Stajnko iz Savec in Vinko Zagavec od Tomaža. Prvi je padel v nezavest, drugi pa je moral zaradi posledic v bolnišnico. Oba sta utrpela precejšnjo materialno škodo na kolesih. ROJSTVA Rodile so; Justina Tibaot iz Murske Sobote — deklico, Cecilija Grnjak iz Presike — dečka. Olga Kovač iz Moravec — dečka. Marija Kuzma iz Puževec - dečka. Sanka Norčič iz Kupšinec — dečka. Terezija Bertalanič iz O-cinja - dečka, Olga Prkič iz Ba- kovec — dečka, Marija Gjergjek iz Ljutomera — dečka. Božena Kramberger iz Lendave — dečka, Justina Lah iz Gerlinec — deklico, Jožefa Rantaša s Hrašenske-ga vrha — deklico. Marija Bogdan iz Dolnjega Lakoša — dečka, Terezija Herman iz Lendave - deklico, Irena Erjavec iz Murske Sobote — deklico, Marija Malačič lz Črešnjevec - dečka, Marija Štuhec iz Gradišča - deklico. Jolan-ka Paučič iz Kukeča — deklico, Jolanka Kozic iz Peskovec - dečka. Matilda Fridersek iz Apač — deklico, Katarina Adorjan iz Preloga - deklico. Marija Vučko iz D. Bistrice - dvojčka, dečka, Marija Horvat s Cvena — deklico, Jolanka Ozvatič iz Motvarjevec - deklico. Marija Magyar iz Trimlini -dečka. Terezija Horvat iz Dobrovnika — deklico. Kristina Lainšček iz Andrejec — deklico. Šarika Ki-selak iz Brezovec — deklico. Marija Nemet iz Kapce — deklico, Radojka Balažič iz Beltinec - dečka. Hermina Mencinger iz Men-eeia - dečka. Terezija Pongrac iz Ljubljane - deklico. Marija Lukač iz Dokležovja — dečka. Matilda Pertoci iz Kroga - deklico, Marija Ošmak lz Turnišča - dečka. Marija Sčavničar iz Veličan — deklico, Barbara Gruškovnjak iz Lipe — deklico. Matilda Pertoei iz Grabonoša — deklico. Otilija Jerič iz Dokležovja — dečka. Milica Pemik iz Maribora — deklico. Marija Forjančič iz Ropoče — deklico. Olga Seršen iz Vanča vesi — dečka, Marija Kustec iz Trnja — deklico, Irena Koša 17 Trimlinov - deklico. Albina Grkinič iz Sa-lovec — deklico. Aranka Horvat iz Prosenjakovce — deklico. POROKE Poročili so se; Franc Jošar. uslužbenec iz Murske Sobote. in Anica Brežnik iz Murske Sobote. Peter Gumilar, radiomeha-nlk iz Murske Sobote in Marjet* Gumilar iz petanjec. Jožef Fojbič, učitelj iz Srednje Bistrice in Marija Kreslin iz Dolnje Bistrice; Vlado Šarkezi, delavec v Pomurskem tisku in Emilija Kakaš, oba iz Crnelavec. SMRTI Umrli so; Rozalija Balek. stara 78 let. iz Neradnovec; Jožef Flisar, star 94 let iz Murske Sobote: Jože Nedeljko, star 34 let. iz Odranec; Marija Bojnec. stara 38 let. iz Renkovec; Ludvik Hašaj. star 84 let. iz Martjanec. VIDEM OB ŠČAVNICI — Na nedeljski seji zadružnega sveta pri Vidmu so obravnavali gospodarjenje zadruge v tretjem tromesečju. Ugotovili so, da bo letošnji plan moč celo preseči, saj so ga v 9 mesecih izpolnili že 7 okrog odstotki ter prigospodarili nekaj nad pet milijonov dinarjev čistega dohodka. Na seji so se pomenili še o obnovi oziroma ureditvi 100 hektarov sadovnjakov. Sklenili so tudi da bodo v okolici Vidma zasadili 10 hektarov ribeza. SLATINA RADENCI Upravni odbor Zdraviliška Slatina Radenci je pred dnevi na seri razpravljal o predloga urbanističnega načrta za pri-hodnjih 20 let ter o stanovanj-sko-komunalnem vprašanja za prihodnjih pet let. Bodoči razvoj Zdravilišča predvideva novo lokacijo naselja s 50 družinskimi stanovanju 5 POMURSKI VESTNIK, 15. DEC. 1960 Sedaj, ko so tudi v Pomurju končana jesenska tekmovanja v raznih športnih ligah, so odšla tekmovalna moštva k zasluženemu zimskemu počitku. Vendar za številne športnike zimski čas ne bo pomenil počitka v pravem smislu besede; mnogi se bodo preselili v telovadnice, si tam utrjevali športne sposobnosti in nabirali nove moči za še uspešnejši start v spomladanskem tekmovanju. Soboški rokometaši in košarkarji so pretekli teden sklenili zanimivo »Kooperacijo«, ki bo, ko bo uresničena, prinesla tudi ugodne rezultate. Vsi igralci malega rokometa se bodo v zimskem času preusmerili na košarko. In ne samo to! S svojimi kolegi — košarkarji - ŠPORTNA KOOPERACIJA bodo tudi tekmovali pod okriljem novo ustanovljene zimske košarkarske lige. Pobudnik za to športno sodelovanje je okrajni rokometni odbor, ki je uvidel potrebo po organizacijski in strokovni utrditvi obstoječih košarkarskih moštev, zato se je tudi odločil, da bo pomagal košarkarskim organizacijam pri organiziranju treningov in tekmovanj, predvsem s trenerji in sodniki. Na skupnih koristih zasnovano športno sodelovanje bo prav gotovo močno prispevalo k temu, da bo košarka napredovala tudi v Pomurju in zavzela tisto mesto, ki ga že ima v republiškem merilu. Razen tega pa pomeni tudi koristno zimsko zaposlitev za športnike obeh panog. KONČNA BILANCA TUDI V SLOVENSKI CONSKI LIGI MARIBOR PRVAK-SOBOTA TRETJA Z nedeljsko zaostalo tekmo med domačo Soboto in gostujočo Ilirijo iz Ljubljane je zaključeno zadnje, deseto kolo tudi v Slovenski conski ligi. Z dvema remijema - najprej doma v srečanju z enajstorico Ljubljane, potem pa še v Ljubljani z moštvom Krima — in z dvema odločilnima točkama je letošnji jesenski prvak Maribor s 16 zbranimi točkami, vendar z boljšo razliko v golih od trboveljskega Rudarja, ki mu je z enakim številom točk tik za petami. Naš prvi predstavnik — Sobota — je moral pred štirinajstimi dnevi po obe točki v Celje k tamkajšnjemu Olimpu in si ju je tudi zasluženo priboril. Rezultat: Olimp : Sobota 2:3 (1:1). V Celju je bila Sobota boljše moštvo zlasti v drugem polčasu. Njena obramba je imela sicer dosti posla, saj so tudi domačini presenetili z živahno igro, vendar sta bila zlasti vratar Vrdjuka in branilec Dozet tista, ki sta vztrajno odvračala kritične nevarnosti izpred svojih vrat. Sobota bi se morala srečati z moštvom Ilirije iz Ljubljane že predzadnjo nedeljo, vendar do srečanja ni prišlo, ker gostje iz upravičenih razlogov niso dospeli v Soboto, toda to v ničemer ni zmanjšalo pričakovanja, da bodo igralci Sobote izšli iz tega srečanja kot zmagovalci. In to se je tudi zgodilo preteklo nedeljo. Z zmago so zasluženo pristali na tretjem mestu v SCL in so z eno točko več preskočili Ljubljano, kar je za naše barve prav gotovo lep uspeh, dasi sicer niso izpolnjene prvotne napovedi o prvem mestu. Toda od tega mesta jih praktično loči samo ena tekmovalna točka! Kako pa je v zadnjih srečanjih »vozila« lendavska Nafta? Nič kaj obetajoče: v Ljubljani je v srečanju s Slovanom zopet katastrofalno izgubila z rezultatom 7:0 (3:0) za domače barve, na svojem terenu pa je predzadnjo nedeljo položila orožje v igri s trboveljskim Rudarjem 1:4 (0:3) ter se ob koncu jesenskega tekmovanja v SCL morala zadovoljiti z zadnjim mestom na lestvici in z zelo pičlim izkupičkom: 1 edino točko, 56 prejetimi in samo s 5 danimi goli. Na koncu kaže omeniti tudi u-spešen finiš mladinskega moštva Sobote. V Celju je igralo z ustrezno enajstorico Olimpa neodločeno 2:2, doma pa je v nedeljo premagalo moštvo Ilirije z rezultatom 4:0. Tako se je v konkurenci 12 tekmovalnih moštev v Slovenski mladinski ligi uvrstilo na častno peto mesto. Sobota : Ilirija 2:1 (2:0) V nedeljo je bila na zelo blatnem igrišču odigrana zadnja tekma med domačo Soboto in gostujočo Ilirijo iz Ljubljane. Gledalcev je bilo okrog 700. Sodil je Blekač iz Šoštanja. Za moštvo Ilirije so nastopili: Frič, Čretnik, Kačič, Jenko, Jagodic, Podlipnik, Bremec, Sobolj, Rojina, Jekič, Dermastia; za Soboto pa: Vrdjuka, Drvarič, Dozet, Skalar. Puškarič, Zorec, J. Norčič, Sečko, L. Norčič, Potočnik, Maučec. Prvi polčas je pripadal • domačinom. ki so ves čas prevladovali na igrišču in bi lahko dosegli več golov, toda strelci so bili neučinkoviti. Od številnih akcij pa sta se jim vendarle posrečili dve: v 23. minuti, ko je L. Norčič uspešno realiziral dosojeni kazenski strel z enajstmetrovke in dosegel vodilni gol, in v 28. minuti, ko je Potočnik po lepem predložku L. Norčiča usmeril žogo z glavo v mrežo. V drugem polčasu so domači dokaj popustili, kot da so se zadovoljili z doseženim rezultatom v I. polčasu, vendar tudi gostje niso pokazali nič posebnega, kar bi jih pripeljalo do uspeha. Ko je že kazalo, da bo ostalo pri rezultatu I. polčasa, je Bremec v zadnji minuti dosegel častni gol za Ilirijo in sodnik je takoj zatem dal znak za konec tekme. VEČ PRESENEČENJ V POMURSKI PODZVEZNI LIGI Naj višji naslov za Planiko Ob koncu jesenskega tekmovanja v Pomurski podzvezni ligi lahko ugotovimo, da je razlika med posameznimi klubi malenkostna. Pri 3. in 4. mestu odloča razlika v golih, ker imata oba kluba enako število točk. Gol— razlika je odločilna tudi pri uvrstitvi na 5. odnosno na 6. mesto. Jesenski prvak je zasluženo postala turniška Planika, ki v vsem tekmovanju ni izgubila niti ene tekme. Moštvo Planike je bilo ves čas v odlični formi. Seveda je imelo tudi precej ugoden žreb, saj je od skupno 9 tekem odigralo doma kar 6. K doseženemu uspehu lahko moštvu Planike samo čestitamo. Ugodno preseneča tudi 2. mesto Radgone, posebno zato, ker je to novo ustanovljeni klub z igralci brez potrebne rutine. Ta uspeh je še tolikanj večji, če upoštevamo, da se je Radgona uvrstila pred moštvoma Sobota B in Nafta B, od katerih, smo pričakovali več, vendar, kot kaže, je prineslo podcenjevanje tega tekmovanja slabe rezultate. Uvrstitev teh moštev nikakor ni v čast obema klubo- ma SCL! Uvrstitev Pušče ne preseneča, ker imajo igralci že potrebno rutino in smo doseženi uspeh tudi pričakovali. Toliko bolj ugodno pa preseneča 5. mesto Bel-tinec. Beltinčani se takega uspeha verjetno niti sami niso nadejali! Pričakovati je, da bodo tako nadaljevali tudi spomladi in nizali uspeh k uspehu. Omeniti kaže še uspeh Ljutomera in Tišine. Moštvo Ljutomera je poskrbelo za več presenečenj, toda na kraju je zapravilo 5. mesto, ki bi bilo zanj velik uspeh, s porazom v Dobrovniku. Tišina je dobro začela in parkrat presenetila, vendar je izgubila tekme tam, kjer smo to najmanj pričakovali. Seveda se to zgodi tudi bolj veščim moštvom. Z vztrajnim delom in poletom bodo Tišinčanje lahko spomladi pripravili še marsikateremu moštvu bridke izkušnje. Moštvo Dobrovnika je zbralo 4 točke, kar je glede na neizkušenost igralcev zadovoljiv uspeh. Predvsem je potrebno igralcem Dobrovnika več kondicije, saj so izgubili večino tekem šele v drugem polčasu. Najslabše pa so se odrezali Kupšinci, ki, kot kaže, niso bili za tekmovanje dovolj pripravljeni, vendar bodo lahko z disciplino in dobro voljo spomladi še marsikaj popravili. GOL IN-TRETJE MESTO TUDI ZA GRAFIČARJA Grafičar; Aluminij (Kidričevo) 1:0 (0:0) S tekmo med soboškim Grafičarjem in Aluminijem iz Kidričevega - bila je odigrana 26. novembra na igrišču Sobote - se je končalo jesensko tekmovanje tudi v konkurenci I. razreda Mariborske podzvezne lige. Jesenski prvak je, kot smo tudi pričakovali, mariborski Kovinar, na drugem ravenski Fužinar, ki pa je doživel na soboškem terenu poraz (!), tretje mesto pa je ostalo rezervirano za našega predstavnika — Grafičarja —, ki je to mesto po zadnji in zasluženi zmagi nad Aluminijem tudi zasedel, kar je prav gotovo lep uspeh za soboške črno-bele. Srečanje med Grafičarjem in Aluminijem iz Kidričevega lahko upravičeno razdelimo na dva dela: na prvi polčas, v katerem so imeli rahlo premoč in prednost na igrišču gostje, in v drugega, ko je domačinom uspelo povsem nadigrati svoje kolege iz Kidričevega in jih tudi premagati. Strelec edinega gola je bil tokrat Puklavec, ki je po uspeli akciji domačega napada z glavo ukanil vratarja gostov. To je bil lep gol in po njem so domači napadalci imeli še vrsto ugodnih priložnosti za podoben podvig, vendar pa so ostale neizkoriščene. Zlasti proti koncu tekme so gostje komaj vzdržali pritisk domačih napadalcev, ki so se ob vztrajnem bodrenju zbranega občinstva zelo razigrali. Za to pomembno zmago je zaslužno moštvo kot celota, posebno pa še obramba, ki se je tokrat z razpoloženim vratarjem Cakom dobro izkazala in vztrajno odvračala nevarnosti s svojega polja. Sodil je objektivno Kološa iz Sobote. RAZVRSTITEV KLUBOV PO KONČANEM JESENSKEM TEKMOVANJU V I. RAZREDU MPL: KOVINAR 22, FU-ZINAR 18. GRAFIČAR IN DRAVA 15, ALUMINIJ 14 OJSTRICA 15. SEVER 11, POHORJE 9, KOROTAN 7 TOČK DVA NOGOMETNA DOGODKA V GORNJI RADGONI TO PA NI VREDNO ŠPORTNIKA! Za konec prve polovice nogometnega tekmovanja za prvenstvo Pomurske lige so bili v gosteh nogometaši iz Pušče. Radgoni je prav malo manjkalo, da ni izgubila tekme. Domačini so dali dva zaporedna gola šele osem minut pred koncem tekme. Ko so se Puščani že nekako veselili zmage, ni čudno, če so postali na koncu tekme nervozni in so počenjali stvari, ki niso v čast pravemu športniku. Prav malo je manjkalo, da niso napadli sodnika, in njihova enajstorica se je hotela spraviti kar na vso občinstvo, ki ni bilo maloštevilno. So pa fantje iz Pušče požrtvovalni, toda ta reč prihaja pri njih že kar preveč v grobost. Tak šport ni lep, Puščani! Simpatije si pridobivajo pri občinstvu le fair igralci. In na koncu še tisto prijazno vabilo Puščana-igralca: »Na pomlad se vidimo pri nas! To si dobro zapomnite!« O takih grožnjah naj bi razmišljali na odgovornih nogometnih forumih. No, kratkomalo, tekma se je končala 2:3 v prid Radgončanov, ki bodo počakali pomlad na drugem mestu. To je vsekakor lep uspeh radgonskega Partizana, saj tekmujejo nogometaši pod okriljem tega društva. Za uspeh gre priznanje vsem igralcem in njihovemu mentorju tov. Kočarju. kaj čez mejo. Tudi tako se vežejo med državami nitke, ki so koristne za dobro soseščino. -ar TUDI ŠPORT ZDRUŽUJE SOSEDE RADGONA : BADKEBSBERG (Avstrija) 5:5 V okviru praznovanja 29. nov. so imeli radgonski fantje v gosteh simpatične igralce iz sosedniega Radkesburga. Tekma se je končala neodločeno in so si nasprotniki lepo podelili 10 golov, kolikor jih je obtičalo v mreži, na polovico. O naših sosedih lahko rečemo, da so igrali tehnično bolje, bolj povezano, posebno pa je bila prizadevna njihova trojka, ki je bila duša vseh akcij. Radgončani so bili v prvem polčasu, ko so tudi vodili za dva gola razlike, zelo požrtvovalni. Kot vedno, so imeli domačini tudi tokrat smolo z golmanom, pa tudi s sodnikom, ki je preostro dosodil enajstmetrovko v korist gostov. Na sploh pa smo bili s tekmo zadovoljni, saj je potekala v pravem prijateljskem razpoloženju, kar je prav in lepo. Ti sosedje naj pridejo še večkrat, naše nogometaše pa naj zanese pot tudi še ROKOMET ROKOMET • ROKOMET • ROKOMET POKALNI TURNIR V BELTINCIH Rokometna sekcija TVD Partizan v Beltincih je priredila 29. novembra pokalni rokometni turnir v počastitev Dneva republike. Na turnirju so sodelovala štiri moštva: poleg domačinov še Gra-fičar iz Sobote, Branik iz Maribora in Partizan iz Čakovca. Organizacija tega turnirja, ki bo, kot napovedujejo, odslej tradicionalen in ga bodo vsako leto prirejali v počastitev tega največjega praznika, je bila vzorna, za kar zasluži prireditelj vse priznanje. Kljub slabemu vremenu se je zbralo na igrišču okrog 400 gledalcev, ki so bili priče zanimivim in napetim borbam. Odločilno na tem turnirju je bilo medsebojno srečanje glavnih favoritov: Cakovčanov in Mari- borčanov; čeprav so eni in drugi prikazali tehnično popolno igro. je bilo moštvo Branika tokrat bolj enovita celota in si je tudi zasluženo priborilo lep prehodni pokal. Za Mariborčane je to prav gotovo lep uspeh, če so premagali vrstnike iz Čakovca, ki so se v letošnjem zaključnem tekmovanju za jugoslovanski pokal proslavili z nekaj zaporednimi zmagami nad renomiranimi moštvi. Uspeh za moštvo Grafičarja pa pomeni tesen poraz v srečanju z zmagovalcem na tem turnirju, za domače moštvo pa tesen poraz s Cakovčani. Saj je Grafičar v prvem polčasu izvlekel celo neodločen rezultat! Turnir , je tudi . v propagandnem pogledu zelo uspel, saj je tolikšno število gledalcev na tekmah prepričljiv dokaz, da tudi rokomet nezadržno prodira na pode- želje in postaja vse bolj priljubljeni šport tudi med kmečko mladino. Rezultati posameznih srečanj: Branik : Partizan 6:5 (4:2), Grafičar : Beltinci 10:7 (3:2), Partizan : Grafičar 17:5 (8:3), Branik : Beltinci 15:4 (8:3), Branik : Grafičar 11:7 (3:3), Partizan : Beltinci 9:8 (7:3). LESTVICA: Branik 3 3 0 0 32:16 6 Partizan 3 2 0 1 31:19 4 Grafičar 3 1 0 2 22:35 2 Beltinci 3 0 0 3 19:34 0 MIRO STERŽAJ SPET PODIRA Član ljutomerskega Kegljaškega kluba in večkratni državni reprezentant Miro Steržaj je gostoval pretekle dni z jugoslovansko kegljaško reprezentanco, za katero je tudi nastopil, v Romuniji. V tem srečanju je jugoslovanska reprezentanca prvič premagala Romune na domačih tleh z rezultatom 5230:5010 podrtimi keglji. Med posamezniki se je Miro Steržaj uvrstil na peto mesto v moštvu z 849 keglji. Najboljši Jugoslovan na tem tekmovanju je bil Grom z 899 keglji. Toda že prej — na IV. četveroboju republik v Zagrebu -je Miro Steržaj dosegel boljši rezultat: 889 kegljev in drugo mesto med posamezniki, s čemer je izdatno prispeval k temu, da je slovenska kegljaška reprezentanca že drugič osvojila pokal na tej tradicionalni jugoslovanski športni prireditvi. Najboljši Slovenec in hkrati tudi najuspešnejši tekmovalec na tem četveroboju je bil Šlibar z 905 podrtimi keglji. TRADICIONALNO SREČANJE V tradicionalnem srečanju med moštvoma Akademika in Gimnazije v košarki so zmagali akademiki z rezultatom 59:49 (28:24). Tekma je bila zelo dinamična in nobeno moštvo ni imelo na igrišču izrazite premoči, saj se je vodstvo stalno menjavalo in 10 minut pred koncem še ni bil znan zmagovalec. Akademiki so tekmo odločili v svojo korist šele proti koncu, spremljalo pa jo je lepo število gledalcev. Najboljša realizatorja: Kureš 25, Hari 15 košev. ROKOMET NA ASFALTU GRAFIČAR : AKADEMIK 24:16 (5:10) V počastitev Praznika republike je bilo v nedeljo 27. novembra v Soboti prijateljsko srečanje rokometnih moštev domačega Grafičarja in gostujočega Akademika. To srečanje postaja v Soboti že tradicionalno in je tudi tokrat bilo ob prisotnosti nad 300 gledalcev na asfaltu pred Spomenikom zmage. V prvem delu srečanje je bil Akademik boljše moštvo in je vse kazalo, da bo že v prvem polčasu pridobljeno prednost še povečal, toda Grafičar je kmalu uredil svoje vrste in proti koncu tekme ne le samo izenačil, marveč tudi z 8 goli razlike premagal gostujoče moštvo, ki je zlasti proti koncu drugega polčasa močno popustilo. Najboljša strelca v tem srečanju: Kovač (Ak.) 10, Kokalj (Gr.) 8 zadetkov. LESTVICA SCL LESTVICA LESTVICA SML Maribor 11 7 2 2 28:11 16 po zaključenem jesenskem tekmo- Maribor 11 10 l 0 38:7 21 Rudar 11 7 2 2 28:17 16 vanju v PPL Kovinar 11 7 1 3 36:10 15 Sobota 11 6 3 2 20:12 15 Planika 9 8 1 0 50:9 17 Olimp 11 5 4 2 19:10 14 Ljubljana 11 5 4 2 28:12 14 Radgona 9 7 1 1 38:15 15 Odred 11 6 2 3 30:19 14 Krim 11 5 2 4 23:13 12 Pušča -9 5 1 3 43:30 11 Sobota 11 6 1 4 27:25 13 Kladivar 11 5 2 4 33:21 12 Nafta B 9 5 1 3 20:18 11 Rudar 11 5 2 4 31:16 12 Ilirija 11 4 3 4 17:14 11 Beltinci 9 4 1 4 19:12 9 Ljubljana 11 5 0 6 24:29 10 Slovan 11 3 4 4 27:19 10 Sobota B 9 4 1 4 33:26 9 Slovan 11 5 0 6 20:25 10 N. Gorica 11 3 4 4 20:28 10 Ljutomer 9 3 2 4 22:27 8 Triglav 11 4 2 5 17:25 10 Olimp 11 4 1 6 19:36 9 Tišina 9 2 2 5 30:34 6 Kladivar 11 4 1 6 26:29 9 Triglav 11 2 2 7 20:29 6 Dobrovnik 9 2 0 7 13:41 4 Ilirija 11 1 0 10 7:45 2 Nafta 11 0 1 10 5:56 1 Kupšinci 9 0 0 9 4:60 0 Krim 11 1 0 10 6:40 2 RADIJSKI PROGRAM RADIOTELEVIZIJA - LJUBLJANA od 18. do 25 decembra NEDELJA 8.00 Mladinska radijska igra -Aleksander Popovič: Strašne stvari; 8.30 Slavni mojstri pišejo za otroke: Klavirske skladbe P. I. Čajkovskega in S. Prokofjeva; 8.45 Z zabavno glasbo v novi teden; 9.45 Štiri antične arije; 10.00 Se pomnite, tovariši . . . Lojze Jakopič: Trme pod Kumom; 10.30 Iz vokalne beležnice Danila Bučarja; 10.45 Spoznavajmo svet in domovino!; 11.45 Zabavni orkester Helmut Zacharias; 13.30 Za našo vas; 13.45 Koncert pri vas doma z orkestrom Raphaele; 15.30 Zvočna panorama; 16.00 Humoreska tega tedna — Georgij Papašvili: Za srečo v zakonu; 16.20 Veliki valčki; 16.40 Kar radi poslušate; 17.30 Radijska igra — Jonathan Swift: Vsi-gamogočno pero; 18.17 Ralph Vaughan Williams: Suita na teme angleških narodnih pesmi; 18.29 Martin Gold s svojim orkestrom; 18.40 Polke in valčki domačih vi-žarjev; 20.50 Hammond orgle v ritmu; 21.00 Obisk pri akademiku Lucianu Mariji Škerjancu; 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku; 23.05 Nočni komorni koncert. PONEDELJEK 8.00 Poročila; 8.05 Jutranje glasbeno popotovanje: M. Glinka: Krakovnjak — C. Saint-Saens: Ha-vonnise — E. Grieg: Variacije na staro norveško romanco: 9.20 Od arije do arije; 10.15 Radi bi vas zabavali; 10.40 Poje Komorni zbor RTV Ljubljana p. v. Milka Sko-berneta; 11.00 Po svetu jazza!; 11.30 Za otroke; 12.00 Trio Slavka Avsenika; 12.15 Radijska kmečka univerza — ing. Vukadin Sišakovič: Pozeba vinogradov v letih 1959-60; 12.25 Zabavni potpuri; 12.45 Miniature za klavir; 13.30 Iz lahke glasbe; 13.50 Majhni zabavni ansambli; 15.40 Naši popotniki na tujem — Miroslav Košuta: Po Španiji; 16.00 Operne melodije; 17.15 Šoferjem na pot!; 18.00 Športni tednik; 18.15 Slavni umetniki našega časa; 18.50 Človek in zdravje; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Glasbeni varietč; 20.45 Kulturni globus; 21.00 Prireditve Gershwinovih melodij 21.15 do 23.00 Koncert Komornega orkestra RTV Zagreb; 23.05 Iz naših studiov. TOREK 8.00 Poročila; 8.05 Glasba ob delu; 8.30 Orkestralni odlomki iz oper; 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — Fran Puntar: Kopači rjavega sonca; 9.25 Vlastimir Nikolovski: Suita in modo antico. Prva izvedba v RTV Ljubljana; 9.40 Mariborski ženski vokalni kvintet; 10.15 Izberite melodijo tedna!; 11.00 Solistične skladbe za violino, violo in violončelo; 11.30 Deset minut iz naše beležnice; 11.40 Plesni orkester Werner Miiller; 12.00 Vaški kvintet s pevci: 12.15 Kmetijski nasveti — Cvetka Vodopivec: Kmečke žene se morajo bolj zanimati...; 12.25 Indonezijska zabavna glasba; 12.40 Z godbo po ulicah; 13.30 Pojo pevci mariborske in reške opere; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo -Fran Zupan: Tudi barve govorijo; 14.35 Zabavni orkester RTV Ljubljana p. v. Wilhelma Dumke; 15.40 Listi iz domače književnosti — Dominik Smole: Antigona; 17.25 Zvonimir Ciglič: Prva simfonija: 18.00 Iz naših kolektivov; 18.15 Glasbena medigra; 18.20 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 18.45 Novi izobraževalni obzornik; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Angleške ljudske pesmi iz XVI. in XVII. stoletja in francoske šansone v izvedbi vokalnih ansamblov, The Golden Age Singer iz Londona in Pro mušica antiqua iz Bruxellesa; 20.30 Radijska igra — Günther Weisenborn: Lovca na čaplje; 21.33 Melodije za zabavo; 22.15 Iz ko- mornih del skladatelja L. M. Škerjanca; 23.05 Jazz pod drobnogledom; 23.35 Plesna glasba s kvartetom Jonah Jones. SREDA 8.00 Poročila; 8.05 Mladina poje: Posnetki z okrajnih pevskih revij; 8.30 Danilo Švara: Tretja simfonija: 9.00 Jezikovni pogovori (ponovitev); 9.15 Z melodijami čez kontinente; 10.15 Uvertura, arije in dvospevi; 11.00 Grška in bolgarska zabavna glasba; 11.30 Za cicibane; 12.00 Dalmatinske narodne pesmi; 12.15 Radijska kmečka univerza - Franjo Fijavž: Trg z vrtninami pri nas in v svetu; 13.30 Jugoslovanski samospevi; 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo -Fran Puntar: Kopači rjavega sonca (ponovitev); 14.35 Veseli inter-mezzo; 14.40 »Se je svet lep«: Slovenske pesmi poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Siko-ška; 15.45 Radijska univerza — Jugoslovanska industrija avtomobilov in motorjev — I.; 17.15 Sestanek v sredo: 17.30 Pevec Nino Robič; 17.45 Jazz na koncertnem odru; 18.00 Kulturna kronika; 18.20 Od Gallusa do Hindemitha — X. oddaja: Wolfgang Amadeus Mo- zart; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Lepe melodije: 20.20 Christoph Willibald Gluck: Orfej in Evridika: Opera v 3 dejanjih: 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Iz modernega glasbenega sveta — X. oddaja. ČETRTEK 8.00 Poročila; 8.05 Glasba ob de- lu; 8.35 Zbor STV Beograd; 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — Fran Zupan: Tudi barve govorijo (ponovitev); 9.25 Dve naši solistki pred mikrofonom: Sopranistka Vanda Gerlovič, Pianistka Dika Rančigaj; 10.15 Zvočni kaleido-skop; 10.40 Pet minut za novo pesmico in Pozdravi za mlade risarje: 12.00 Instrumentalni ansambel Srečka Dražila: 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Vilko Štern: Novosti petletnega plana v poljedelstvu: 12.25 Prizori iz oper Giusep-pa Verdija: 13.30 Pesmi in priredbe Antona Nagejeta poje Ljubljanski komorni zbor p. v. Jožeta Hanca: 13.45 Zvočna mavrica; 14.05 Iz baletov Petra Iljiča Čajkovskega: 15.40 Iz svetovne književnosti — Raymond Rodiguet: Vrag v telesu; 16.00 Hitri prsti; 16.15 Pesnikova ljubezen in življenje (Ob 150-letnici Schumannovega rojstva); 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15 45 minut turizma in melodij; 18.00 RTV Ljubljana ob Dnevu JLA; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 20.45 Večer umetniške besede - Mira Danilova (literarni večer); 21.25 Odmevi iz Francije; 22.15 Po svetu jazza -Pianist Erroll Garner; 22.45 Pavle Merku: Astrazioni op. 23 za klarinet, violončelo in klavir (Izvaja Trio Ars Nova); 23.05 Mladim plesalcem. PETEK 8.00 Poročila; 8.05 Po sledeh starih plesov; 8.30 Zavrtimo zabavnoglasbeno ruleto; 9.00 Naš podlistek - Isak Dinesen: Junakinja — II.; 9.20 Poje moški zbor iz Šentvida v Podjuni, vodi Honzej Kežar; 9.35 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 10.15 Nekaj skladb za kitaro; 10.30 Ritmi Latinske Amerike; 11.00 Melodije iz opere Marta Friedricha Flotowa; 11.30 Človek in zdravje (ponovitev); 11.40 Priljubljene popevke; 12.00 Narodne ob spremljavi harmonike; 12.15 Radijska kmečka univerza — dr. Janez Batis: Organizacija zatiranja mastitisov; 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja; 13.30 Četrt ure s Paulom Anko; 13.45 Od vasi do vasi. . . (Narodne in domače viže); 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - Pol za šalo - pol za res; 14.35 Poje basist Boris Hri-stov; 15.45 Radijska univerza — dr. Jovan Djordjevič: Delavsko samoupravljanje in družbene vede — II.: 16.00 Petkovo glasbeno popoldne: 17.15 Razgovor z volivci; 17.25 Od plesišča do plesišča; 18.00 Iz naših kolektivov; 18.15 Zabavni orkester Carmen Dragon; 18.30 V dvoranah Svobod in prosvetnih društev; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Zabavni orkester Alfredo Antonini; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 20.30 Z violino skozi čas — VII. oddaja; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Plesni zvoki; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Nočni simfonični koncert. SOBOTA 8.00 Poročila; 8.05 Glasba ob delu; 8.30 Pianist Gošč Tordesillas igra skladbe po iberijskih motivih; 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — Pol za šalo — pol za res (ponovitev); 9.25 Budimpešta — Moskva - Praga (Zabavna glas- ba); 10.15 Med klasiko in romantiko; 11.00 Po svetu jazza: I. jugoslovanski festival jazza - XII. oddaja (ponovitev), Vokalni kvartet Melos, Ljubljanski jazz ansambel; 11.30 Pionirski tednik; 11.50 Otroci izbirajo pesmico; 12.00 Trio Edija Goršiča; 12.15 Kmetijski nasveti - ing. Jaka Ferjan: Razvoj prašičjereje in proizvodnja bejkonov; 13.30 Zadovoljni Kranjci s pevci; 13.50 Tenorske in sopranske arije; 14.20 Šport in športniki; 15.40 S knjižnega trga; 16.00 Ali vam ugaja?; 16.40 Moški pevski zbor France Prešeren iz Kranja p. v. Petra Liparja; 17.15 Po kinu se dobimo; 17.45 Ritmični in-termezzo; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.15 Marko Tajcevič — Bogo Leskovic: Sedem balkanskih plesov (Orkester Slovenske filharmonije dirigira Bogo Leskovic); 18.30 Operetni zvoki; 18.45 Okno v svet; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Vesele domače popevke za sobotni večer 20.20 R. in A. Becker: Dovolite, ime mi je Cox, VII. in zadnja epizoda; 22.15 Oddaja za naše izseljence. Radio Murska Sobota NEDELJA 12.00 Razgovor z volivci, lokal- na poročila; 12.20 Domači zbori in ansambli: 12.30 Obvestila, rekla- me; 12.40 Oddaja v madžarskem jeziku; 13.05 Želeli ste, poslušajte! PONEDELJEK 17.00-17.15 Športna poročila, oddaja za mladino, obvestila. TOREK 17.00 Lokalna poročila; 17.10 Z beležnico in mikrofonom med državljani; 17.20 Obvestila, reklame; 17.30 Oddaja v madžarskem jeziku; 17.40 Glasbeni spored. ČETRTEK 17.00 Lokalna poročila, obvestila, reklame; 17.20 Oddaja v madžarskem jeziku; 17.30 Želeli ste, poslušajte! SOBOTA 17.00 Naš sobotni sporehod; 17.15 Obvestila, reklame; 17.30 Želeli ste, poslušajte! Radio Murska Sobota prenaša dnevno spored RTV Ljubljana od 05.00 do 08.00 in od 15.00 do 23.00. Ob nedeljah in praznikih pa od 06.00 do 23.00 ure. POMURSKI VESTNIK. 15. DEC. 1960 6 Kadar gre za izbiro kvalitete pralnih sredstev, takrat je detergent OSKAR gotovo v središču pozornosti! OSKAR je odlično pralno sredstvo, vredno pozornosti, saj pere hitro, učinkovito in poceni! Dodatno opozorilo: športne sličice, ki jih najdete še v nekaterih zavitkih OSKARJA, pošljite na naslov Tovarne ZLATOROG Maribor. OBVESTILO Obveščamo cenjene odjemalce električne energije, da smo se preselili v nove obratne prostore na Lendavski cesti št. 31, tel. št. 69 in 70. — Elektro Maribor-okolica — obrat M. Sobota. TEDENSKI KOLEDAR Petek, 16. dec. - Albin Sobota, 17. dec. — Lazar Nedelja, 18. dec. — Rado Ponedeljek, 19. dec. — Urban Torek, 20. dec. — Svetozar Sreda, 21. dec. - Tomaž Četrtek, 22. dec. - Dan JLA MURSKA SOBOTA - od 16.-18. dec. ameriški barvni kinema-skopski film: «Vichita«; od 19. do 20. dec. poljski film: »►Kariera Nikodema Dyzmyja«; od 21.-22. dec. španski film: -Dobrodošel, mister Maršal«. LENDAVA - od 16.-18. dec. ameriški film: -Vozovi na Zahod«; od 20.—21. dec. ameriški film: -Obremenilna priča«. SL. RADENCI - od 17.-18. dec. ameriški barvni film: -Artisti in modeli«; samo 22. dec. francoski film: -Vlačuga, vredna spoštovanja«. GORNJA RADGONA - 16. dec. izredno-jugoslovanski mladinski film: »Klempo«; od 17. do 18. dec. francoski barvni film: -Pust Arsena Lupena«; od 21. do 22. dec. ameriški barvni film: -Kleopatra«. LJUTOMER - od 17.-18. dec. jugoslovanski film: -Tri četrtine sonca«; od 21. do 22. dec. angleški kinemaskopski film: -Interpol«. BELTTNCI - od 17.-18. dec. francoski film: -Na smrt obsojeni je pobegnil«. VERŽEJ - od 17.-18. dec. ameriški barvni film: -20.000 milj pod morjem«. VIDEM OB SCAV. - od 17.-18. dec. francoski barvni film:-Helena in možje«. CEPTNCI - Samo 18. dec. češki film: -Pokorno javljam«. KRIŽEVCI PRT LJUT. - od 17. do 18. dec. italijanski kinemaskopski film: -Očetje in sinovi«; samo 21. dec. ameriški film: -Komur sonce sije«. DAROVALCI KRVI NA TRANSFUZIJSKI POSTAJI V MURSKI SOBOTI od 21. nov. do 3. dec. 1960 Vera Kotnik - tretjič, Julija Rodila — drugič, Franc Flisar — drugič, Ludvik Šavel, Ludvik Sever, Zlata Savel, Terezija Sinhart, Stefan Ošlaj, vsi iz Tovarne perila -MURA« Murska Sobota; Franc Fajs, Marija Cipot, Stefan Kuzma, vsi iz Predanovec; Aleksander Janža iz Brezovec; Koloman Kuplen — devetič, iz Prosečke vasi; Terezija Gjuro iz Nunske grabe; Alfred MatiŠ - drugič iz Rakičana; Terezija Ficko iz Krajne; Stane Videčnik, Franc Skraban. oba iz Murske Sobote; Helena Škrinjar, Helena Gostan, Ana Krajcar, Marija Tibula, Marija Bedek, Jolan-ka Knaus, Julija Varga, Jožef Horvat, vsi iz Budinec; Ana Svetec, Aleksander Svetec, oba iz Salovec; Viktorija Benko, Janez Benko, Ana Benko. Marija Gomboc, Apolonija Mencinger, vsi iz Pertoče; Stefan Lovenjak — četrtič, iz Poz-nanovec. od 5. do 10. 12. 1960 Marija Kodila - tretjič. Amalija Horvat, Marija Vereš, Janez Korošec — petič. Emilija Martišek, vsi iz Murske Sobote; Stefan Ber-ket — petič, Erika Jaušovec, Lovrenc Puhan, vsi iz bolnišnice M. Sobota; Bela Franko — sedmič, iz Markišavec, Bela Horvat, od Grada; Anton Tanacek — drugič, Frančiška Tanacek — drugič. Koloman Maček, Vendel Sarkanj, Ernest Maček. Frančiška Vukan, Kata Horvat, Karolina Benkič, vsi iz Vadarec. V imenu bolnikov se vsem darovalcem krvi najlepše zahvaljuje TRANSFUZIJSKA POSTAJA MURSKA SOBOTA OSNOVNA SOLA -France Prešeren« v Ljutomeru razpisuje VPIS V I. IN II. TEČAJ VEČERNE SOLE (bivše nižje gimnazije) Interesenti naj se prijavilo v pisarni šole najpozneje do 25. decembra 1960, kjer bodo dobili podrobnejša pojasnila glede šolanja. PREKLIC Podpisani Karel Pintarič iz Nor-šinec preklicujem neresnične besede, izrečene zoper Marka Vau-patiča z Radomerščaka in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Karel Pintarič, Noršinci št. 16, p. Ljutomer. SOBO nujno rabi uslužbenec, lahko je tudi neopremljena. Naslov v upravi lista. M-1315 SOBO IN KUHINJO, ali samo večjo sobo nujno rabim. Nudim lepo nagrado. Naslov v upravi lista. M-1315 GOSPODINJSKO POMOČNICO -lahko tudi starejšo, sprejmem takoj. Plača dobra. Naslov dobite v tajništvu Tovarne perila -Mura«, Murska Sobota. M-1318 DO 100.000 DIN POSOJILA nujno rabim. Pogoji po sporazumu. Ponudbe na upravo lista pod šifro -Sporazum«. M-1322 SPREJMEM tihega sodelavca, najraje mlajšega upokojenca z nekaj gotovine. Ponudbe na upravo lista pod šifro -Sodelovanje«. M-1323 KOSILNICE, vprežne, vseh vrst in znamk, stabilne motorje, bencinske in diessel, vseh moči in znamk, ugodno kupimo. Realitetna agencija. Murska Sobota, Kocljeva 16. M-1325 HIŠE, enostanovanjske in večstanovanjske v Mariboru in okolici, takoj vseljive, ugodno prodamo. Realitetna agencija, Kocljeva 16, Murska Sobota. M-1325-a GOZD v Prekmurju ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-1326 CELOTNO POSESTVO v izmeri 11 ha vseh kultur, s hišo in gospodarskim poslopjem ob glavni cesti, 15 minut od železniške postaje, ugodno prodam. Vsa pojasnila dobite na Krajevnem uradu Ivanjkovci. M-1326 DEKLE v starosti od 16 let naprej sprejmem k otroku. Nastop službe možen takoj. Oglasite se v trgovini -Vrelec«. Slatina Radenci. M-1327 DVOSTANOVANJSKO HIŠO s pekarno in gospodarskim poslopjem ter sadovnjakom, ugodno prodam. Črensovci št. 117. M-1303 PAR SREDNJETEZKIH delovnih konj ugodno prodam. Vprašati v Salovcih št. 51-a. M-1311 KAVČ v dobrem stanju ugodno prodam. Vprašajte v Knjigarni -Dobra knjiga«, M. Sobota. M-1312 HIŠO z vrtom in travnikom, takoj vseljivo. prodam. Herbert Fabjan, Ljutomerska c. 5. Gor. Radgona M-1164 OBVESTILO Obveščam cenjene stranke, da sem se preselila v nov lokal na Stefana Kovača ul. št. 20-1. nad. (bivša Radgonska cesta) nad trgovino -Avtomaterial«. Se priporoča Rozalija Kiral, frizerski salon, Murska Sobota. OBVESTILO Ustanove, gospodarske organizacije in prebivalstvo naprošamo, da novoletne čestitke in darila čimprej predajo v odpravo pošti, ker bo proti koncu leta PTT promet močno narastel, zaradi česar bi take pošiljke prispele naslovnikom v roke z morebitno zamudo. Uprava PTT M. Sobota Dne 12. decembra 1960 sem na relaciji Tišina-Radgona izgubil ce-rado (novo) od poltovornega avtomobila -Fiat«. Najditelja naprošam, da jo vrne proti nagradi trgovskemu podjetju -Potrošnik«, Murska Sobota. OBVESTILO KLEPARSTVO JOSIP JUG M. Sobota obvešča, da je preselilo delavnico s Titove ceste 12 preko ceste na dvorišče stare osnovne šole. Opravljamo vsa dela splošnega kleparstva. Svojim starim in novim strankam se priporočam! Josip Jug Komisija za sprejem in odpust delavcev ZOP -Agroservis« Murska Sobota razpisuje delovno mesto SALDOKONTISTA(-ke) Pogoj: nepopolna srednja šola z nekaj let prakse. Nastop službe je mogoč s 1. januarjem 1961 ali po dogovoru. Prošnje s kratkim opisom dosedanjega službovanja pošljite v upravo podjetja. Za pitanje prašičev samo »REDIN« ker pospešuje debelenje Pomorski strelci v počastite? Dneva republike PREHODNI POKAL ZA SOBOTO Tudi pomurski strelci so svečano proslavili Praznik republike. Na pobudo občinskega strelskega vodstva iz Murske Sobote so priredili 27. novembra v G. Radgoni medobčinsko tekmovanje v streljanju z zračno puško. To je bilo že tretje zaporedno tekmovanje te vrste, vsako leto pa je v drugi občini. Na letošnjem tekmovanju je sodelovalo pet občinskih tekmovalnih skupin s po petimi strel-ci, tekmovanja pa se niso udeležili strelci Beltinec, čeprav so prijavili svojo udeležbo. Po opravljenem tekmovanju so posamezne tekmovalne skupine zasedle naslednja mesta: l. Sobota s 1642, 2. G. Radgona s 1505, 3. Ljutomer s 1402, 4. Petrovci-Salovci s 1180 in 5. Lendava s 1163 krogi. Tudi med posamezniki so bili najboljši trije tekmovalci iz soboške ekipe: 1. Aleksander Bagari 333, 2. in 3. mesto pa si delita Karel Turner in Geza Cigüt s po 331 krogi. Na svečanosti, ki se je udeležil tudi predsednik ObLO Branko Zadravec, je zastopnik pokrovitelja tega tekmovanja — ObO SZDL Murska Sobota — izročil zmagovalni skupini soboške občine prehodni pokal v trajno last, saj so njeni strelci doslej že trikrat zaporedno zmagali na tem tekmovanju. Vse tekmovalne skupine in trije prvpplasirani posamezniki so prejeli od prireditelja spominske plakete. Tokrat so tudi odločili, da bo prihodnje tekmovanje v Lendavi, na njem pa naj bi vsako občino poleg moških tekmovalnih skupin zastopala tudi po ena ženska ekipa iz vsake občine. KOŠARKA MED PIONIRJI Košarka je tudi med pionirji soboških osemletk vse bolj priljubljen šport. Na prvi osemletki že tekmujejo za prvenstvo šole — v tekmovanju sodeluje 8 razrednih moštev - na drugi osemletki pa bodo pričeli tekmovati te dni. Razen tega nameravajo ustanoviti tudi medšolsko pionirsko košarkarsko ligo, v kateri bodo tekmovala najboljša razredna moštva z obeh šol. PIONIRSKI KOŠARKARSKI TURNIR V počastitev Praznika republike so priredili v Soboti pionirski košarkarski turnir, na katerem so nastopila 4 moštva in se po odigranih tekmah razvrstila takole: Mladost A 6, Polet A 3, Mladost B 3 in Polet B brez točke. Najboljši strelci so bili: Gomboši, Sapač, Glažer, Horvat, Lanjšček, Tinev in Piv. ZADRUŽNA HRANILNICA IN POSOJILNICA z n. j. v Murski Soboti razpisuje delovno mesto BLAGAJNIKA Pogoji: popolna srednja šola in nekaj let prakse ali nepopolna srednja šola in najmanj 5 let prakse na blagajni oziroma pri podobnem poslu. 'Nastop službe možen takoj. Prošnje z opisom dosedanjega službovanja je treba predložiti najpozneje do 30. decembra 1960. Komisija za imenovanje in odpovedi mest direktorjev in upravnikov podjetij pri Občinskem ljudskem odboru Murska Sobota razpisuje naslednja delovna mesta: UPRAVNIKA — za mizarsko podjetje SMREKA Murska Sobota UPRAVNIKA — za Gostinsko podjetje hotel CENTRAL M. Sobota Pogoji: visoka strokovna izobrazba iz lesne oziroma gostinske stroke z najmanj petletno prakso ali srednja strokovna izobrazba iz omenjenih strok z desetletno prakso na vodilnem delovnem mestu v gospodarskih organizacijah. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom, dokazili o šolski oziroma strokovni izobrazbi, o dosedanjih zaposlitvah in potrdilom o nekaznovanju je treba vložiti do 23. decembra 1960 pri ObLO Murska Sobota. KMETIJSKO GOSPODARSTVO Rakičan, p. Murska Sobota sprejme 5 ŽIVINOREJCEV — kravarjev — za svoja delovišča Pogoji: kvalificiran živinorejec ali nekvalificirani delavec s prakso na delu pri živini. Nastop službe takoj. Stanovanja po deloviščih zagotovljena. Prošnje je treba poslati na upravo posestva do 25. decembra 1960. MLINSKO PODJETJE MURSKA SOBOTA OBVEŠČA, da bodo skladišča' podjetja zaprta zaradi popisa blaga od 26. do 31. decembra 1960. Naprošamo trgovska podjetja in kmetijske zadruge, da pravočasno nabavijo blago, ker ga v omenjenih dneh ne bomo izdajali. PRVI INŠTRUKTORJI STRELSKEGA ŠPORTA V POMURJU Od 14. do 20. novembra je bil v Murski Soboti tečaj za inštruktorje strelskih družin. Tečaj je priredilo okrajno strelsko vodstvo in so se ga udeležili izbrani strelci iz soboške občine. Na tečaju so usposobili 14 strelcev za inštruktorje III. razreda. To so tudi prvi inštruktorji strelskega športa v Pomurju. Po opravljenih izpitih, praktičnih in teoretičnih, so udeleženci tečaja dobili ustrezna spričevala, s katerimi so hkrati tudi pridobili pravico do sojenja na vseh strelskih tekmovanjih. Pri opravljanju izpitov je bil navzoč tudi predstavnik SZS, ki je izrekel pohvalo spričo doseženih uspehov na področju strelstva v Pomurju, še posebej pa v soboški občini. ►►To je toliko večji uspeh« — je dejal — »»ker v Pomurju ni prave tradicije v strelstvu, a vse to, kar je doseženo, je rezultat aktivnega dela tistih strelcev, ki so delovali nesebično, da bi strelstvo pognalo korenine čim globlje v vseh krajih pokrajine.« V doglednem času nameravajo ponoviti tečaj za strelce onih družin, ki tokrat niso poslale svojih zastopnikov. Podobni tečaji pa so v načrtu še v Ljutomeru in Radgoni. Prizadevajo si, da bi že v bližnji prihodnosti imela vsaka strelska družina po 2 ali 3 inštruktorje, ki bodo v družinah skrbeli predvsem za pravilno izvajanje tekmovanj in bodo lahko izdatno pomagali tudi njihovim upravnim vodstvom. Kap. Ivo Perinič ZAHVALA Ob prerani izgubi naše ljube žene, mame in sestre IDE ŠLEBIC se iskreno zahvaljujemo višem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, jo obsuli s tolikim cvetjem in venci in z nami sočustvovali. Posebno zahvalo izrekamo vsem zdravnikom in ostalim zdravstvenim delavcem kirurgije in internega oddelka Splošne bolnišnice Murska Sobota, družini Šolarjevi, Toplakovi, dobri sosedi Benkovi, ki so nam nudili v težkih urah stalno pomoč. Zahvala vsem, ki so nam osebno ali pismeno izrazili sožalje. Murska Sobota, 11. dec. 1960. Žalujoči: mož Mihael, hčerka Angela, brat Evgen z družino ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, stare mame in tašče MARIJE ERJAVEC vdove po dimnikarskem mojstru se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečena sočustvovanja, za številne vence, ter vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo požrtvovalnemu zdravniku dr. Vladimirju Perkiču, pevskemu zboru, obrtnikom iz Beltinec ter obema govornikoma pri odprtem grobu. Še enkrat najlepša hvala vsem! Beltinci, Ljubljana, Brčko, 12. dec. 1960. Žalujoči: družina Erjavec Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri Tovarni perila in pletenin »MURA« v M. Soboti razpisuje naslednja delovna mesta: 1. materialnega knjigovodje 2. fakturista 3. obračunovalca osebnih dohodkov Pogoji: pod točko 1 končana srednja šola in dvoletna praksa ali nepopolna srednja šola s 5-letno prakso. Osebni dohodki po tarifnem pravilniku podjetja. Rok za vložitev prošenj do 25. decembra 1960. Nastop službe takoj. Upravni odbor podjetja »ELEKTRON« Ljutomer razpisuje naslednja delovna mesta: 1. SKLADIŠČNIKA PODJETJA 2. STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA 3. VODOVODNEGA INŠTALATERJA Pogoji: pod točko 1. trgovski pomočnik železn'nar-ske ali galanterijske stroke z najmanj 5-letno prakso; pod točko 2. pomočnik — vojaščine prost; pod točko 3. visokokvalificirani delavec vodovodno-inštalaterske stroke. Nastop službe pod točko 1. takoj, pod točko 2. in 3. pa po dogovoru. Plača tudi po dogovoru. POMURSKI VESTNIK - List izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tlak« v Murski Soboti - Direktor in odgovorrni urednik JOŽE VILD - Urejuje uredniški odbor - List pošiljamo samo po pred plačilu - Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje - Uredništvo: Murska Sobota. Kocljeva Ulica 7 - Telefon 138 - Naročniški ln oglasni oddelek: Murska Sobota. Kocljeva ulica 7 - letna 400 dinarjev, polletna 2O0 dinarjev, ta Inozemstvo letno 1000 din - Tekoči račun pri Komunalni banki v Murski Soboti Št. 605-70 Sredstva za hujšanje Neki ameriški časopis u-gotavlja koristi in nevarnosti različnih sredstev za hujšanje, ki so danes v modi po svetu, največ pa v ZDA. Med zdravila za hujšanje lahko prištevamo sredstva za čiščenje, posebno mesto pa zavzema skupina zdravil, ki povzročajo izgubo tekočine v človeškem organizmu. Taka izguba na teži je samo prehodna in se takoj s prenehanjem uživanja zdravila teža hitro vrača na normalno ali celo poveča. Nekatera zdravila pa povzročajo padec telesne teže na ta način, da zmanjšujejo apetit. Taka zdravila se danes največ uporabljajo. Njihova uporaba je koristna samo ob kontroli zdravnika in to v okviru stroge diete, katere cilj je osnovanje novih navad v prehrani. Vsa ta zdravila pri dolgotrajni uporabi postanejo vedno manj učinkovita. Na koncu pa časopis zaključuje, da je hujšanje možno samo z zmanjšanjem prehrane, pri čemer se zmanjša tudi kalorična vrednost. Stanovalcu podtaknil bombo Odnosi med 70-letnim Jove Mačgoljo, lastnikom hiše in njegovim trikrat mlajšim stanovalcem Ruždije Sprotive, slaščičarjem v Ivangradu, že od prvega dne niso bili dobri. Med njima je prišlo često do sporov zaradi plačevanja najemnine. Včasih sta se tudi stepla. Tako je šlo vse do nedavnega, ko je ta zgodba dobila tragičen konec. Mačgolj si je prizadeval, da bi svojega najemnika stano- vanja izgnal ali da bi mu ta plačeval najemnino v znesku 5800 dinarjev. Po daljšem prerekanju je Rudžiija pristal na višino zneska za stanarino. Vendar se je pa le-ta hotel »revanžirati« lastniku z netočnim plačevanjem najemnine. To je lastnika razjezilo in začel je ponovno napadati svojega najemnika in zahteval je še večjo najemnino. Vendar stanovalec tokrat ni pristal. Tajko je prišlo do prepira in pretepa, pri čemer je stari Mačgolj dobil nekaj udarcev. Lastnik hiše je sklenil, da se bo stanovalcu maščeval. Vedel je namreč, da njegov stanovalec, kadar čisti svojo slaščičarno, greje vodo v pločevinastem kotlu. Nekega dne, ko je najemnik zakuril peč, se je Mačgolja neopazno splazil v sobo in vrgel bombo v kotel. Bomba je eksplodirala in pri tem je bil slaščičar ranjen v levo roko in grlo. Lažje poškodbe pa sta dobila tudi njegova žena in sin, star 18 mesecev, ki sta stala ob eksploziji v bližini peči. Slaščičarja z družino so takaj prepeljali v bolnišnico, Mačgolja pa se bo za svoje dejanje zagovarjal pred sodiščem. Čez noč postal posestnik Neki angleški poljedelski delavec, ki je 15 let delal na posestvu, je prejemal za svoje delo, ki ga je začel opravljati že v zgodnjih jutranjih urah in pozno v noč, hrano, čisto perilo, škatlo cigaret vsak drugi dan in od časa do časa tudi kakšen del obleke ali obutve ter prenočišče. Za njegov primer je neke- ga dne zvedel i9ekretar sindikata poljedelskih delavcev in o tem obvestil britansko ministrstvo za poljedelstvo. Proti lastniku posestva je bil izveden sodni postopek. Sodišče je izreklo sodbo, v kateri mora delodajalec izplačati delavcu najnižjo vsoto v znesku okrog 10 milijonov dinarjev od leta 1945 pa do danes. Ker lastnik posestva ni imel toliko denarja, mu je dovčerajšnji sluga rekel: »Prodajte mi vaše posestvo za to ceno, jaz pa vas takoj vzamem v službo« ! SLON NAPADEL AVTOBUS V bližini Ahmedabada v Indiji je napadel od požara prestrašeni slon avtobus in ga prevrnil. Avtobus je bil namreč rdeče barve, kar je slona verjetno še bolj razjezilo. Na srečo so potniki pravočasno opazili besnečega slona in se umaknili. IZ KLETI V ZABAVNI PARK - Da bi ugodili otrokom pogosto niso potrebni veliki materialni izdatki, temveč samo dobra volja in domiselnost. V zabavnem parku nekega mesta v Zahodni Nemčiji so si omislili te >objekte< iz starih sodod. skozi katerih odprtine se plazijo otroci, ko si izmišljajo razne igre. Vsaj prve dni so bile gugalnice in druge naprave za igro pozabljene. Na sliki: otroci pri igri s starimi sodi. Ptice preprečile vzlet letak Na -bostonskem letališču v ZDA je prišlo te dni do nenavadnega trčenja potniškega reaktivnega letala in jato ptic. ZAPRT V SODU ČEZ SEVERNO MORJE Danski mornar je proti svoji volji preplaval pot od Kopenha-gena do Anglije v zaprtem lesenem sodu in malo je manjkalo, da ni od gladu umrl. Zgodba se je odigrala nekako takole: Nekega večera se je mornar Herbert Ridskov, ko je zmučen prišel v pristanišče Kopenhagena, vlegel v lesen sod, poln slame in zaspal. Ko se je prebudil, je ves prepaden ugotovil, da je na morju, v trupu neke ladje in da se ne more osvoboditi iz zakovanega soda. Herbert Ridskov je kričal, vendar zaman, ker ga zaradi hrupa valov ni nihče slišal. Sele, ko so prišli v neko angleško pristanišče, je eden izmed članov posadke opazU prst med deščicami soda in tako so ga rešili. V letalu je bilo 99 potnikov in 8 članov posadke. V trenutku, ko je bilo letalo pripravljeno za vzlet, je jata ptic udarila v njegova krila in odprtine, skozi katere uhaja zrak v motorje. Pilot je pravočasno izključil motor. Sreča, da je do tega nenavadnega trčenja prišlo še na zemlji. Minuli mesec se je neko letalo istega podjetja ob podobnem trčenju zrušilo takoj po vzletu. Ob tej priliki je izgubilo življenje 62 oseb. Ptice lahko povzročijo okvaro na motorju, če skupno z zrakom pridejo v motor, zaradi česar je nesreča neizbežna. Odkod Sokolovci in Patoglavci? Zbadljivka za prebivalce Tomaža pri Ormožu Med leti 1712 in 1714 so takratni prebivalci Tomaža pri Ormožu uvideli potrebo po gradnji cerkve, saj so morali voziti mrliče v štiri ure oddaljeno Veliko Nedeljo in čestokrat se je zgo-dUo, da so pozimi pokopavali mrliča doma, na dvorišču in na grob postavili primerno znamenje. Prav na mestu, kjer stoji današnja tomašev-ska cerkev, je potekala takrat meja med veli-konedeljsko in gornjeradgonsko graščino. Prebivalci Tomaža so se pričeli prepirati, na katero ozemlje naj postavijo novo cerkev. Zadeva se je toliko zaostrila, da je spor morala reševati posebna komisija. Ta je odločila, naj se nova cerkev postavi v takozvani Bukevci, to je približno 4 kilometre od sedanje cerkve, proti Ljutomeru. Na tem mestu so sezidali majhno kapelico in vanjo postavili sliko sv. Tomaža. Lastniki velikonedeljske posesti pa so odločili, naj sc postavi nova cerkev v Bratonečicah. Zagovornike velikonedeljskega predloga je vodil neki Sekula, na čelu pristašev za gradnjo cerkve v Bukcvci pa je bil Pategvvan iz Radgone. Od tistega časa ni bilo več miru. Kjerkoli so se ljudje srečali, so o zidavi nove cerkve razpravljali. Nekega dne pa je zbral Sekula nekaj kmetov in ponoči, med nevihto, so podrli kapelico v Bukevci, podobo sv. Tomaža pa so odnesli na kraj sedeflje cerkve, češ, zgodil se je čudež: sv. Tomaž si je sam poiskal mesto! Ob tem so se prebivalci še bolj sprli in se pričeli zbadati s sekolovci in patoglavci — po imenih svojih vodij. Se danes se baje zbadajo s temi vzdevki, posebno še, če pride do -vroče krvi-«. Lovec ubil fanta in ranil dekle Nekega večera je na Adi, znani izletniški točki pri Džupriji, neki lovec nehote ubil fanta in ranil njegovo dekle. Ko je 18-letni Adrija Džamlč, učenec četrtega razreda svetoza-revske gimnazije šel v Džuprijo na sestanek z Dragico Dučič, verjetno ni pričakoval, da se bo ta sestanek tragično končal. Okrog 17. ure je Džamič prišel v Džuprijo in odšel z Dragico na sprehod na Ado. Med tem, ko sta se sprehajala, je nekaj svinčenih krogel iz lovske puške smrtno ranilo Džamiča in težko poškodovalo Dragico, ki je bila takoj prepeljana v niško bolnišnico. Na kraj nesreče so takoj prišli organi Ljudske milice, ki pa niso mogli takoj ugotoviti, kdo je streljal. Po mestu se je razširila govorica, da je nekdo streljal iz ljubosumnosti. Vendar so kmalu ugotovili, da je nehote ubil Dža-mira in ranil dekle, šofer Milosavljevič, član lovskega društva v Džupriji, ki je čakal na divjad. Najbolj nevarna doba za fante Po statistiki, katero vsako leto objavlja Svetovna zdravstvena organizacija, je najbolj nevarno obdobje za življenje fantov med 15. in 18. letom starostu V tej starostni dobi umre danes največ fantov od poškodb, dobljenih pri raznih nesrečah, kakor pa od infekcijskih bolezni, katere so bile nekoč na prvem mestu. Na prvem mestu je utop v času kopanja. Zanimivo je, da je znatno večje število utopov na rekah, kakor pa na morju. Vsak šesti deček, ki je izgubil življenje po nesrečnem naključju, se je utopil. DROBNE ZANIMIVOSTI SRCE, OBTOK IN KRMILO Na medicinski fakulteti v Kö1-nu so ugotovili, da zahteva krmarjenje avtomobila v velemestnem prometu ali nagla vožnja na avtomobilski cesti poseben napor srca in krvnih žil. Po zbranih podatkih naraščata krvni pritisk in utrip med dolgo vožnjo po mestu celo hitreje kot na avtomobilski cesti. UNIVERZALNI PANJ Čebelar Blažant iz Daruvara v Slavoniji je skonstruiral nov tip panja, ki nosi naziv -Univerzal No 3-A. Blažant« in vsebuje najboljše odlike vseh tipov panjev, ki jih danes rabijo po svetu. Ta res univerzalna konstrukcija daruvarskega čebelarja je odporna proti zimi, lahko prenosljiva in, kar je najvažnejše, daje 120 odst. več medu kakor običajni panji. — Blažant je že star čebelar, s konstruiranjem panjev pa se ukvarja od leta 1942. Njegove panje prav radi uporabljajo čebelarji v mno- gih evropskih deželah, posebno zanimanje pa je vzbudil z njimi na kongresu čebelarjev v Rimu leta 1958. Zdaj ima v delu spet tri nove tipe panjev. DOMAČI GERMANIUM Germanium je kemična prvina, ki jo veliko uporabljajo zlasti v elektroniki. Doslej smo ga morali uvažati, v kratkem pa ga bomo začeli pridobivati iz domačih surovin. Germanium, ki je zelo redka kemična prvina, bodo prečiščevali v inštitutu Jožefa Stefana« v Ljubljani, iz njega pa bo industrija za elektrozveze izdelovala tranzistorje in diode, majhne kristale germania, ki nadomestijo radijske cevi. FRANCOZI SO NAJBOLJ MOTORIZIRANI Po uradnih statistikah so v Evropi glede motorizacije na prvem mestu Francozi. Konec lanskega le*-' je prišlo na 1000 prebivalcev 111 avtomobilov. Na drugem mestu so Angleži — 95 avtomobilov na tisoč prebivalcev, na tretjem Nemci - 69 avtomobilov — in četrti Italijani s 33 avtomobili na tisoč prebivalcev. -TARZAN« JE POSTAL ČUVAJ Slava je res krhka stvar. To velja tudi za Johna VVeismiillerja, bivšega olimpijskega prvaka in najbolj slavnega Tarzana na filmskem platnu. O njem že dolgo ni bilo nič slišati, zdaj pa poročajo iz Las Vegasa, da je slavni Tarzan zaposlen kot čuvaj plavalnega bazena v nekem tamošnjem hotelu. HITREJŠA RAST ZARADI HRUPA? Razočaranje je doživel tokijski univerzitetni profesor dr. Nambu, ki je zbiral dokaze za svojo domnevo, da hrup škodljivo vpliva na rast. V jeklarni Javata je izpostavljal laboratorijske bele miši kakih osem mesecev hrupu 100 decibelov po osem ur dnevno. Presenečen je bil ob ugotovitvi, da so hrupu izpostavljene miške rasle hitreje kot tiste, ki jih je nadzoroval v normalnem okolju. ZADUŠIL SE JE Z ŽIVO RIBO Filipinski ribič Karlos Umbros je nekega dne ribaril. V vodo je vrgel trnek in mirno čakal, da se ulovi riba. Nenadoma pa je neka riba skočila meter visoko nad po-vršino vode, naravnost v odprta usta ribiča. Karlos Umbros se je zadušil, predno je prisotnim uspelo izvleči spolzko ribo iz grla. ELEKTRONSKI KROJAČ Neki angleški inženir je izdelal elektronski stroj, ki baje v šestih minutah sešije moško obleko ene izmed desetih velikosti. Elektronski možgani upravljajo posebno napravo, sestavljeno iz osmih šivalnih strojev, katerih vsak opravlja določeno delo. ELEKTRIČNI VŽIGALNIK ZA OGLJE Britanska tovarna je izdelala in dala v prodajo električni vžigalnik za gospodinjstvo (na sliki). Vžigalnik je sestavljen iz ventila- torja, ki žene zrak preko grelca, katerega ogreje na 800 stopinj C. Konstruktorji trdijo, da tako vroč zrak lahko vžge oglje v peči v 4 minutah, vlažno oglje, ki se težje vžge, pa v 10 minutah. Elektronska umetna roka Naš učenjak dr. ing. Rojko Tomovič je izdelal nove metode za umetno roko. Meso predstavlja umetna spužvasta guma, živce pa prah z elektronskim motorjem. Sto tisoč invalidov, ki so izgubili .roko ali nogo v vojni, tisoč žena in otrok, ki so bili žrtev stroja ali nepremišljene igre, bo razveselila novica o najnovejši izdelavi umetne roke dr. ing. Rojka Tomoviča. Po izjavi dr. ing. Tomoviča je pričakovati prvo elektronsko roko v uporabi čez leto ali dve. Ustanovam, ki se ukvarjajo s problemi invalidov, kakor tudi podjetjem za izdelavo invalidskih pripomočkov, bo že v kratkem prikazano delo prototipa. Še malo in tudi takih soboških zanimivosti« bo konec Opazovalci iz vsemirja Britanski znanstvenik Derek Dempster je nedavno sprožil polemiko o nenavadnem pojavu na našem nebu, ki je že kar prepolno umetnih satelitov. Dne 9. avgusta letos so opazili na nebu neznan predmet in postali nanj pozorni zaradi naslednjih posebnosti: — Objekt se obnaša kot vsi dosedanji umetni sateliti. Če bi šlo za meteor, bi moral ob dotiku z gostejšo atmosfero zgoreti. Je to kaj čudnega? Je! Za umetno telo. ki bi ga kdorkoli z Zemlje poslal v orbito po taki poti, bi bila potrebna vsaj enkrat, če ne dvakrat tolikšna pogonska sila, kakor je bila potrebna za dosedanje satelite. Kdo bi torej zapravljal denair za tako muhavost, ki bi jo nazadnje tajil, čeprav bi bil to velik uspeh? Navsezadnje Amerikanci pravijo, da satelit ni njihov, Rusi pa prav tako. Zanikanje takega uspeha pa je ob sedanji tekmi pri osvajanju vesolja prava nerazumljivost. Znanstvenik Dempster je eden od onih neredkih učenjakov, ki verjamejo v inteligentna bitja v širnem vse-mirju. Pravi, da noben učenjak, ki nekaj da na svojo titulo, ne bo danes več odkla- njal vsako pomisel na življenje v vsemirju izven našega planeta. Pravi, da so izračunali, da vsaj na milijon zvezd lahko pride en planet, k! je sposoben za življenje. V naši galaksi je 150 tisoč milijonov zvezd. To se pravi, da je v Rimski cesti vsaj 150.000 planetov z življenjem na svoji površini. Dr. Dempster, ki ni našel odgovora o tuzemskem očetovstvu nad tem satelitom, se je oklenil svoje priljubljene teorije. Pri tem se opira tudi na Ruse, kot je profesor Šlov-ski, ki je pri opazovanju Marsovih mesecev Deimosa in Phobosa odkril zelo presenetljive stvari. Stvar je namreč v tem, da se Deimos veliko počasneje giblje okoli Marsa, Phobos pa poleg večje hitrosti obleteva planet tudi v večji bližini. Ponašanje Phobosa je dalo Šlovskemu misliti, da bi utegnil biti votlo telo — se pravi — umetni satelit nekdanje marsovske civilizacije. Posledica takih predpostavk je zdaj teorija, da utegne biti neznan predmet, ki kroži okoli zemlje, delo nam tujih inteligentnih bitij. Kaj je torej res? Odgovora ne vemo. Vemo pa to, da bi človeka, ki bi pred 500 leti napovedoval, da bo človek letal po zraku, brez pomisleka sežgali na grmadi. Utopila se je dan poroke Marica Džipalo, 20-letno dekle iz vasi Podravski Klošter v ko-privniškem okraju, je skočilo v vodnjak in se utopilo. Marica je bila zaročena z Martinom Lackovičem, krojaškim delavcem iz sosednje vasi. Priprave za poroko so bile že končane, ko je Marica pričakovala svojega zaročenca. Vendar njega ni bilo blizu in svoje zaročenke niti s pismom ni obvestil, zakaj ne pride, čeprav bi moral priti že pred osmimi dnevi. Na dan poroke, ko zaročenca še vedno ni bilo, je Marica vsa obupana takoj po zajtrku odšla iz hiše. Zaradi priprav okrog svatbe njenega izostanka nihče ni opazil. Sele pozno zvečer so se domači spomnili, da se Marica še ni vrnila. Po krajšem iskanju so jo našli v vodnjaku, toda bila je že mrtva. Veliki lov za človekom je naposled končan. Eros Castiglioni, ki ga že dve leti in pol iščejo italijanska, švicarska, belgijska in francoska policija, vrh vsega pa še mednarodna policiiska organizacija Interpol, je ujet. Med neko racijo na Montmartu, so pariški policisti, poleg ostalih, prignali tudi nekega moškega z italijanskim potnim listom. Ugotovljeno je, da je potni list ponarejen in neznanec, ki je trdil, da se imenuje Antonio Berti, je moral ostati v priporu. S pomočjo preverjanja prstnih odtisov so ugotovili in to prav kmalu, da gre za zloglas-neea Castiglioneja, organizatorja drznega raz-bojnPtva v Milanu, o katerem se še danes piše, storjeno pa je bilo 28. februarja 1958. Razbojništvo v milanski ulici Osopo, ko je skupina sedmih banditov napadla sredi belega dne blindirani furgon neke banke in odnesla 114 milijonov lir v gotovini in 400 milijonov v vrednostnih papirjih, so ocenili kot najsenza-cionalnejše v zgodovini italijanskega kriminala. Vse je bilo vešče premišljeno in mojstrsko urejeno. Mesec dni policija ni našla izhoda iz slepe ulice, dokler neki neznanec ni dostavil imen banditov. Policija je aretirala vse, razen Castl-glioneja. Vsi so bili tudi obsojeni. Nekaj mesecev se je Castiglione skrival v Italiji, nato pa je, preoblečen v duhovnika, prestopil švicarsko mejo skupno s svojo ljubico Gluliano, ki je zaradi njega zapustila svojega moža in otroke. Od takrat ni bilo za njima niti sledu. Razširili so se glasovi, da se Castiglioni skriva ali v Švici ali v Belgiji, zato sta policiji obeh držav začeli obsežno preiskavo. Tedaj pa je bandit, ki mu je uspeh stopil v glavo, naredil usodno napako: svojo najnovejšo fotografijo (z ljubico) je poslal nekemu italijanskemu ilustriranemu listu, ki jo je objavil. Policija je fotografijo dobro proučila, da bi ugotovila, kje je bila posneta. Trud ni bil zaman. Francoski agenti so ugotovili, da je hiša s fotografije okrog 30 kilometrov od Marseilla. Ko je policija prispela tja, je bil Castiglioni že v Parizu. Toda kmalu so mu prišli na sled in verjetno bi ga ujeli tudi brez omenjene racije. Slika ga je izdala 8 POMURSKI VESTNIK. 15. DEC. 1960