Vegetacija na Planinskem polju in njeno varstvo Vegetation on the Planinsko polje (Slovenia, Yugoslavia) and its Conservation Viktor PETKOVŠEK, Andrej SELIŠKAR UDK 58+719(497.12) »Planinsko polje« Prispelo 22. mar. 1979 IZVLEČEK ABSTRACT Planinsko polje je kraško polje, kjer The Planinsko polje is a karstic polje se prepletajo tri fitogeografska območja where three phytogeographical areas in- s pestro floro in vegetacijo. Avtorja termingle, having a variety of the flora opisujeta na kratko 15 rastlinskih združb and vegetation. The authors briefly de- in navajata osnovne podatke o nji- scribe the 15 floristic associations, giv- hovi floristični sestavi. Med njimi je ing the basic data relating to their flor- združba Sparganio-Glycerietum v tej raz- istic composition. Among them ranges pravi prvič (provizorično) opisana. Za- the association Sparganio-Glycerietum, radi naravnih bogastev zasluži Planinsko being for the first time (provisionally) polje najstrožje varstvo. described in this paper. Because of its natural richness the Planinsko polje de- serves to be most strictly protected. l.UVOD Slovenski kras na Notranjskem in Primorskem je bil prikazan v starih zem- ljevidih zelo pozno in pomanjkljivo. Šele leta 1542 je slavni baselski kozmograf Sebastijan Münster (1489—1552) na svoji znameniti karti Slavonije ali Sloven- ske marke, Bosne in dežele Hrvatov južno od Gorice predstavil z nizkimi grički del kraškega ozemlja in zapisal naziv Kharst. Kot znamenit objekt je vrisal tudi gozdnato Hrušico, Birbaume Wald, ki se vleče kot drevored od Gorice, mimo Vipave, Senožeč in Reke t ja do Sen j a in se konča z Vražjim vrtcem, Tüfels gar- ten, nekje v Liki. Nekaj večjih napak sta zagrešila tudi tedanja kartografa W. Lazius (1514—1565) in G. Mere a tor (1512—1594). Oba imata na svojih zemlje- vidih poleg pretirano dolge Hrušice še zelo povečano upodobljeno Cerkniško je- zero. Te in druge avtorje zemljevidov iz 16. stoletja je zmedla zlasti hidrograf- ska mreža na Krasu, kar ni čudno, saj še danes ne poznamo celotnih podzemelj- skih vodnih povezav in mestoma še vedno ugibamo o poteku j adransko-čmo- morske razvodnice. Sicer pa so si pomagali kartografi v podobnih težavah ve- činoma tako, da so razne kraške reke in potoke v soseščini povezali med seboj. Tako je napr. W. Lazius na svoji karti (1561) združil več kraških rek in potokov: neko vodo pri Logatcu (,Longaticum), današnjo Unico na Planinskem polju in vodo, ki se izliva pri Kopru v Jadransko morje (morda je Lazius mislil na Rižano). Vse te vode je torej narisal kot skupno reko, ki jo je imenoval Alb(e)n flumen po Albiji ali Planini. Danes bi ji torej rekli Planinska reka (Bohinec, 1970: 77). Nekatere izmed teh napak je avtor skušal sam popraviti na 11. zemljevidu svoje zbirke, ki je imela obliko nekakšnega atlasa avstrijskih dežel. Planinska reka (Albia flumen) teče še vedno mimo Planine (Albn), za- vije proti jugozahodu, se združi z Notranjsko Reko, ki izgine v podzemlje pri Skocjanu (S. Kazan) in se pri Devinu (Tybein) spet prikaže kot Timava. Med prvimi naravoslovci, ki so bili s slovenskim Krasom poklicno povezani, je bil tudi Italijan Pietro Andrea Mattioli (latinizirano P. A. Matthiolus, 1500 do 1577). Kot slovečega zdravnika so ga v letu 1542 na priporočilo kapitana Fran- cesca della Torre povabili v Gorico, da bi grofijo obvaroval pred kugo, ki je pustošila na sosednjem Kranjskem. Mattioli se je energično zavzel, da bi pre- prečili š i r jenje epidemije, določil sanitarni kordon okoli mesta za vse, ki so prihajali iz Kranjske in Koroške, vsak mesec je pregledal v Gorici in Gradiški vse lekarne, ki so morale imeti potrdila, da so droge in druge sestavine, iz ka- terih so pripravljali zdravila, dobre in sveže (M o r e 11 i , 1773: 167—172). V me- sto pa so spuščali le tiste, ki so imeli zdravstveno potrdilo oziroma prepustnico »Fede o passaporto di sanita« ( M o r e l l i 1773 I.e.). Kot glavne kontrolne točke na vzhodni strani sanitarnega kordona omenja Senožeče (Senosecchia) z Vremščico ( . . . quin et in monte illo eiusdem tractus quem vocant St. Urbani, 1569: 620) in NanoiS (monte di Vipackco). Presenetljivo je, da se Morelli (1773 1. c.) posebej ne spominja Hrušice, ki jo Mattioli v svojih komentarj ih k Dioskoridu večkrat poudarja. V izdaji iz leta 1569 piše o razširje- nosti črnega teloha takole: »Visuntur nigri unversa genera Martio, et Aprili men- sibus uno et eodem loco florere in amplissima silva, per quam transeunt, qui Goritia Labacum Carniolae urbem proficiscuntur, ubi et nos praestantissimum saepius legimus« (1569: 755). Iz vsebine citata povzemamo, da se je Mattioli po- gosto mudil v velikanskem gozdu ob poti iz Gorice v Ljubljano; tam je nabiral teloh in nadzoroval najpomembnejši prehod iz Kranjske proti Goriški grofiji, česar pri opisu rastlin ne omenja. Podobno je zapisal M a t t i o l i (1569: 794, 661) pri praprotnicah, sladki koreninici in pozidni rutici, ki je tu v velikanski mno- žini »večno zelenela na ogromnih skalah, ne meneč se za zimski mraz.« V a l v a s o r (1689) je zapisal o Cerkniškem jezeru, da ga smemo z vso pra- vico imenovati redkost med jezeri in pravo čudo narave, ter ga okrasil s fanta- stičnimi pojasnili in pripovedkami. V nasprotju s tem pa je bolje kot pred- hodniki skiciral na svojem zemljevidu Kranjske (1689, 2: 99), izvor, smer toka in ponikanje reke Unice na Planinisikem polju. Hrušico pa je povečal in obravna- val zopet povsem po v vplivom starejših avtorjev 16. stoletja ter večkrat pouda- ril: »Es erstreckt sich dieser Haupt-Wald durch gaintz Krain und auch v^eit zur Türckey hinein . . .« (1689, 2: 269). Sredi osemnajstega stoletja, torej v dobi (razsvetljenstva, se je pri nas pojavi- lo več tuj ih raziskovalcev, ki so dalj časa živeli med nami in svetu v tiskani be- sedi odkrivali razkošje naše divjine in lepote slovenske zemlje. To so bili J. A. Scopoli (1723—1788), B. Hacquet (1739—1815) in F. X. Wulfen (1728—1805), ki so s svojimi publikacijami podprli in obogatili prizadevanja slovenskih naravo- slovcev. Za nas je najpomembnejši J. A. Scopoli, ki je v predgovoru k prvi izdaji svo- je monografije Flora Carniolica (1760) poudaril, da je v štirih letih, to je v letih 1755 do 1759, poleg drugih krajev obiskal tudi Cerkniško jezero in travnike pri Planini. V drugi izdaji (1772) omenja, prav tako v predgovoru, svoja poto- vanja po Kranjskem. Našteva jih po kronološkem vrstnem redu in med drugim piše: »Peragravi itaque . . . Anno 1760. Planinae prata et Zirchnizensem Lacum, cum finitimis locis.« — Scopoli je posvetil več pozornosti opisu Cerkniškega jezera zlasti v prvi izdaji svoje Flore (1760: 315—316). Dobro je poznal Planin- sko polje, večkrat omenja Planino, Grčarevec in staro cerkev sv. Jedrti, o ka- teri danes ni več sledu. Vsaj deloma je slišal tudi o podzemni zvezi kraških voda med Unico, ki ponikne na Planinskem polju, in LjtUbljanico, ki izvira pri Vrhni- ki. To nam ciokazuje citat pri mahu Fontinalis: »Habitat circa Planinam in flumine ad saxa et salices aibunde, nec non in rivulo, qui prope Mashinam terram subit, et circa Labacium, superius, denuo erumpit, quae aquarum meta- morphosis in Carniola frequens est« 1760: 162). Ob tem citatu smo bili v dvomu, kje je bil požiralnik, kjer je potoček (del Unice) poniknil »prope Mashinam«. Odgovora nismo našli v katastrih in geo- grafskih kartah iz 18. in 19. stoletja, pač pa so nam domačini povedali, da je bila med najstarejšimi industrijskimi objekti na severnem delu Planinskega polja Lebanova žaga, katere ostanki so deloma ohranjeni nad požiralnikom v (današnjem) stranskem in suhem rokavu Unice. Morda so bile v bližini tudi stare mlinske naprave stope, ki jih omenja Vera Brgoč na srednjem toku bliž- nje reke Pivke in so služile za phanje ječmena. Stope so bile podobne hitro vrtečem se bobnu, ki je rabil od vodnega kolesa naprej več prenosov za po- spešitev hitrosti. Prav zaradi tega sestavljenega mehanizma je priprava dobila ime »mašina« (F a t u r , 1975: 198). Zato je verjetno Scopoli nekje ob Uniči ali Pivki slišal ime »mašina« in ga zapisal. Približno istočasno kot Scopoli svojo Floro je objavil Franc Anton Steinberg (R a k o v e C , 1967: 460—461) doslej najboljše delo o Cerkniškem jezeru v nem- škem in francoskem jeziku (Laybach 1758, Graz 1761, Haag 1761), ki je izšlo tudi v ponatisu obenem s spremno študijo K o r o š c a (1970: 237—265). Med Scopoli jem, Steinbergom in današnjimi časi, torej v obdobju zadnjih dvesto let, ni prenehalo zanimanje naravoslovcev za naš kras na Notranjskem in Primorskem. Med avtorji publikacij so mnoga svetovno znana imena, ki se jim leto za letom pridružujejo marljivi domači karsologi s svojimi monogra- fi jami in številni avtorji razprav v znanstvenih in poljudnih prirodoslovnih revijah, ki izhajajo že dolga leta. Mnogo bibliografskih podatkov o kraških poja- vi za to obdobje sta zbrala zlasti K u n a v e r (1961) in K o r o š e c (1979). Pri vegetacijskih razskovanjih na Planinskem polju in v okolici ali pri re- ševanju taksonomskih problemov so poleg obeh avtorjev sodelovali: red. prof. dr. E. Mayer (Anthophyta), izr. prof. dr. ing. G. Leskošek (poskusi kultiviranja travnih vrst), izr. prof. dr. ing. G. Fajdiga (intenzivna izraba v pašno-kosnem sistemu), izr. prof. dr. A. Martinčič (Bryophyta), izr. prof. dr. ing. J. Sušin (pedo- loški podatki), upravnik botaničnega vrta znanstveni sodelavec dr. V. Strgar (Anthophyta), univ. doc. dr. V. Ravnik (Anthophyta), univ. doc. dr. F. Šuštar (Anthophyta) in univ. doc. dr. T. Wraber (Anthophyta). Vsem se zahvaljujeva za pomoč. Zahvaljujeva se tudi Raziskovalni skupnosti Slovenije (področje za kmetij- stvo, živalstvo in veterinarstvo), ki je financirala terenska in laboratorijska raziskovanja. Nomenklatura cvetnic je povzeta po delu E h r e n d o r f e r j a (1973). 2. PREGLED POMEMBNEJŠIH RASTLINSKIH ZDRUŽB »Planinsko polje je brez dvoma eno najbolj interesantnih kraških polj v Sloveniji«, je zapisal M e l i k (1955: 84). Vglobljeno je v apnenčaste sklade južno od Logaške planote med Hrušico in Menišijo. Po plitvi strugi se v pentljah vije tlnica, tako da ima tr ikrat daljši tok, kakor je dolžina kotline. Dno je po- krito s travniki in redkim drevjem ( P l a n i n a , 1963: 96). Planinsko polje obkrožajo višji vrhovi, ki jih poraščajo razni tipi kraških gozdov. Na severu je Lanski vrh (547 01), na zahodu zapira kotlino greben med Mesarjevim vrhom (790 m) in Planinsko goro (789 m), na jugu pa se valovit in gozdnat svet zniža v zgodovinsko pomemben prehod Postojnska vrata. Tu te- čejo stara in nova cesta ter železnica po suhi dolini, ki doseže največjo višino 609 metrov pri Ravbarkomandi. Vzhodna stran polja je iz votlinskega apnenca, zato večji del Unice že pri Mi- lavčevih ključih prenika. Rečica se izogne Jakovskemu griču in končno pod Stenami vsa izginja v požiralnike. Tudi na vegastem dnu Planinskega polja so na več kraj ih stari, zasuti neaktivni požiralniki in estavele, ki včasih vodo bru- hajo, včasih pa požirajo (P e t e r 1 i n , 1979: 205—206). Travniška vegetacija, ki porašča dno, je vsako leto enkrat ali večkrat poplavljena, zato prevladujejo tod združbe močvirnatih tipov, ob robovih pod Lanskim vrhom, Jakovco in Planino pa prevladujejo njive in kultivirani travniki. Kakor le malokje v Sloveniji se kažejo na Planinskem polju negativne posledice zaradi ponovnih sprememb političnih meja in vpliva različnih držav. Več kot trideset let po prvi svetovni vojni je krivična državna meja potekala v neposredni bližini ceste Logatec—Planina in presekala slikovito kolonijo mlinov in žag v Malnih. Med drugim se poznajo te posledice še danes, saj je le malokateri del Slovenije naravoslovno tako slabo raziskan. Scirpo-Sparganietum ass. nova (prov.) Glycerio-Sparganion Br.-Bl. et Sis. 1942 Phragmitetaha eurosibirica (W. Koch 1926) Tx. et Prsg. 1942 Phragmitetea Tx. et Prsg. 1942 Združba hidrofitov se pojavlja ob robovih, predvsem pa v strugah Malen- ščice in Unice nekako do mostu na cesti Planina—Laze. V bližini mostu preneha, ker je od tod dalje struga Unice večji del poletja skoraj izsušena. Nekaj vode zastaja v tolmunih, k jer prevladujeta Caricetum elatae in Caricetum gracilis. Značilnici za asociacijo sta Schoenoplectus lacustris in Sparganium ramo- sum. Za zvezo, red in razred so značilne tele vrste: Rorippa amphibia, Alisma plantago-aquatica, Mentha aquatica, Eleocharis palustris. Med spremljevalkami so še mnoge vrste, kot npr. Sparganium simplex, Veronica anagallis-aquatica, Teucrium scordium, Potamogeton crispus, Myosotis scorpioides, Carex gracilis, zastopanih je tudi več vrst alg in mahov, ki pa niso bile upoštevane. Posušeno rast je se uporablja kot stelja, sicer nima praktične vrednosti. Caricetum gracilis (Graebn. et Hueck 1931) Tx. 1937 Magnocaricion elatae W. Koch 1926 Phragmitetea Tx. et Prsg. 1942 Asociacijo je ugotovil in popisal že v letu 1973 na Planinskem polju tudi prof. dr. Lj. Ilijanič, ki jo po floristični sestavi šteje za facies s Phalaris arun- dinacea. Četudi trstikasta pisanka pogosto prevladuje v teh sestojih, pa ni floristične podlage, da bi jih uvrstili v samostojno asociacijo Phalaridetum arundinaceae Lib. 1931. Za asociacijo sta značilni vrsti Carex gracilis in Carex riparia. Za zvezo, red in razred so značilne vrste: Scutellaria galericulata, Eleocharis palustris, Pha- laris arundinacea, Schoenoplectus lacustHs, Gratiola officinalis, Senecio aqua- ticus, Iris pseudacorus, Myosotis scorpioides. Zciružbe z ostrim šašem uspevajo na vlažnih tleh, ki so manj časa pod vodo kot Caricetum elatae. Praktično se uporablja le kot stelja. Caricetum elatae W. Koch 1926 Magnocaricion elatae W. Koch 1926 Phragmitetea Tx. et Prsg. 1942 Združbe togega šaša (Carex elata — Carex stricta) uspevajo na vlažne j ših rastiščih kot združbe s Carex gracilis. Neredko jih vse poletje zaliva 2 do 3 decimetre visoka voda, rastejo pa v gostih, (90 cm) visokih in do 1 metra širokih šopih. Za združbo je značilna vrsta Carex elata, za zvezo, red in razred so značilne tele vrste: Lythrum salicaria, Carex lepidocarpa, Mentha aquatica, Phalaris arundinacea, Iris pseudacorus, Myosotis scorpioides, Scutellaria galericulata, Gratiola officinalis, Pedicularis palustris, Senecio aquaticus, Eleocharis palustris in še nekatere vrste. Tla, na katerih uspevata združbi Caricetum gracilis in Caricetum elatae, so vsako leto dalj časa poplavljena in s tem mineralno pognojena. Seno se prak- tično uporablja za steljo. Caricetum davalUanae W. Koch 1928 (Br.-Bl. 1949) Caricion davallianae Klika 1934 Tofieldietalia Preisg. apud Oberdorfer 1949 Scheuchzerio-Caricetea fuscae Nordh. 1936 Za asociacijo je značilna vrsta Carex davalliana (= C. scahra), za zvezo, red in razred pa so značilne tele vrste: Parnassia palustris, Valeriana dioica, Car- damine pratensis, Ranunculus nemorosus, Epipactis palustris, Eriophorum lati- folium, Tofieldia calyculata, Carex flava. Združba nastopa na periodično poplavljenih tleh na Planinskem polju in je ne srečamo pogosto. Prevladuje pritlikavo rastje šašja, zato je pridelek majhen in slabe kakovosti. Caricetum davallianae uspeva na tleh, ki so srednje do močno oglej ena, plitvejša in blizu nevtralne reakcije. I i i j a n i č (1978), ki je raziskoval močvirnate travnike v okolici Logatca, je ugotovil, da je združba tam le slabo razvita. Enako sva ugotovila tudi na Planinskem polju, k jer manjka nekaj značilnic in razlikovalnic. Molinietum medioeuropaeum W. Koch 1926 Molinion coeruleae W. Koch 1926 Molinietalia coeruleae W. Koch 1926 Molinio-Arrhenatheretea Br.-Bl. et Tx. 1943 Združba, ki jo prištevamo v asociacijsko zvezo Molinion coeruleae W. Koch 1926, predstavlja travniške tipe na hidromorfnih tleh, ki zavzemajo na Planin- skem polju tudi nekaj površin. Občasno ali stalno trpe zaradi preobilice vode, kar hkrati pomeni slabo prezračevanje tal in večinoma tudi mrzlo rastišče. Skupaj s sorodnimi združbami jo uvrščamo v red Molinietalia coeruleae W. Koch 1926 in v razred Molinio-Arrhenatheretea Br.-Bl. et Tx. 1943, ki obsega heterogene travniške združbe na našem območju zastopane še z dvema redoma: Deschampsietalia caespitose S. Horvatič (1956) 1958 in Arrhenatheretalia Pawl. 1926. Tudi travniki iz reda Deschampsietalia obsegajo združbe poplavljenih ali sicer zaradi razmeroma visoke ravni podtalnice bolj ali manj močvirnatih površin v ravninskem svetu na dnu Planinskega polja, kjer voda ob poplavah počasneje odteka. Žal še ni bilo mogoče ugotoviti, kateri geografski varianti je združba Molini- teum medioeuropaeum na Planinskem polju floristično bolj sorodna. "Večina vrst, kot npr. Inula salicina, Ophioglossum vulgatum, Colchicum autumnale, Lysimachia vulgaris in podobne, kažejo sorodnost z zahodno in srednjeevrop- skimi združbami; uspevanje ilirskih in južnoevropskih flornih elementov, kot npr. Gladiolus illyricus, Peucedanum coriaceum, Plantago altissima, Pseudoly- simachion longifolium, Scilla pratensis itd. v združbi pa dokazuje njeno večjo povezanost z ilirsko-mediteransko zvezo Molinio-Hordeion secalini Horvatič (1934) 1958. Za asociacijo sta značilni vrsti Molinia coerulea in Sanguisorha officinalis. Za zvezo, red in razred so značilne tele vrste: Colchicum autumnale, Lysimachia vulgaris, Rhinanthus minor, Valeriana dioica, Ophioglossum vulgatum. Allium angulosum, Thalictrum flavum, Gentiana pneumonanthe, Ranunculus repens, Cirsium oleraceum, Iris sihirica, Cardamine pratensis, Equisetum palustre^i Succisella inflexa. Ranunculus auricornus, Ranunculus acer, Gratiola officinalis, Filipendula ulmaria. Seno je srednje kakovosti in pridelek manjši kot na kultiviranih travnikih. Združba se pojavlja na srednje do močno oglej enih tleh, ki so globoka in z zmerno kislo reakcijo. Deschampsietum caespitosae H-ič 1930 Deschampsion caespitosae H-ič 1930 Deschampsietalia H-ič (1956) 1958 Molinio-Arrhenatheretea Tx. 1937 To so združbe trajnih zelišč, ki uspevajo na vlažnejših, večinoma srednje oglej enih tleh. Za asociacijo so značilne vrste Deschampsia caespitosa. Inula salicina in Gratiola officinalis. Za zvezo, red in razred so značilne: Succisella inflexa, Thalictrum flavum, Trifolium hyhridum, Leucojum aestivum, Carex hirta, Phleum pratense L. var. nodosum, Ranunculus acer in druge vrste. Pogosto nastopa združba na vlažnejših tleh na obeh bregovih Unice, vendar nikjer ne tvori razsežnejših sestojev. Filipendulo-Geranietum palustris W. Koch 1926 Filipendulion (Br.-Bl. 1947) Lohm. 1967 Molinietalia coeruleae W. Koch 1926 Molinio-Arrhenatheretea Tx. 1937 Združbe visokih trajnic se razvijejo v vlažnih depresijah na ilovnatih močno oglej enih tleh. Pogosto so pionirske združbe ob strugi Unice ali ob njenih vodnih rokavih in ob vodnih tolmunih. poplavljenih travnikih idanmn coriaceurn Rchb. 1832 T h e 11 u n g omenja (1926 in v blode taksonomov pri dosedanjem obravna- ni bil jasen niti IL Bergerju, ker ni imel na voljo zrelih plodov. Omenja tudi, da prištevajo B e r t o l o n i (1837), V i s i a n i (1852) in novejši italijanski ter avstrijski avtorji to varieteto k vrsti Peucedanum coriaceurn, C a 1 e s t a n i (1905) pa je mnenja, da gre za novo vrsto, A. Thellung (1. c.) končuje svojo študijo o našem taksonu takole: »Die Zugehörigkeit dieser Pflanze ist höchst strittig. Die Frage ist zurzeit unlösbar, da reife Früchte der Pflanze nicht vorliegen. Der Bearbeiter hält sie durch eine Reihe wichtiger Merkmale fü r wandt; immerhin könnten in der reifen Frucht noch gefunden werden, fü r welchen Fall der Name Peucedanum ipichalii lung in Vorschlag gebracht sei.« na ozemlju naše države je poisvetil temeljito študijo H o r v a t i c (1931: 19—32). Po raziskovanjih obsežnega eksikatnega gradiva je imenovani avtor do spoznanja, da grejpri nas sicer za vrsto Peucedanum coriaceurn, pri ' " ^ dve podvrsti — ssp. pos- Oba taksona se ločita tudi po na vlažnih travnikih ( H o r v a t i / 1931: 32). lokalitet, kjer je nabiral na mokrotnih travnikih: Reška dolina pri mlinu pa se po morfoloških znakih dobro (Thellung) Horvatič in svojih ekoloških lastnostih: prva (ssp. rastišča mezobrometalnih košenic tipa Naš R. Justin ima v svojem herbari ju Peuced nikar (v 1902), na strani Vr (1902), vem (16, 4. 1905) in pri vasi Klenik pri Št. Petru ( = PiVki, 13. 7. 1911). — A. Pau- lin ima v herbariju opomjbo: In pratis subhumidis in valle Reka (Fl. exsicc, earn.,) 1905. — Herbarium F. Dolšak ima dvakrat Laze pri Planini (10. 7. 1928, 26. 6. 1932). — T. Wraber in A. Filipič sta rastlino nabirala na Ajševici pri Novi Gorici (1959), T. Wraber tudi na Cerkniškem jezeru (pri griču Gorica, 1958), pri Veliki Karlovici A. Martinčič (1953). Nekaj podatkov o nahajališčih, ki so starejšega datuma, vsebujejo tiskani viri, tako V. Plemel: Auf feuchten Wiesen im Rekathale bei Prem und Smer je (Juli 1844), am Ufer des Zirknizer See's in Olševk und bei Vranja jama (1862: 149), A. Gohrs omenja Ajševico in potok Lijak (1953: 116), iz zadnjih časov tudi T. Wraber: Cerkniško jezero pri Dolenji vasi (1969), ob Nanoščici južno od Za- gona in ob Pivki zahodno od Zaloga (1971) ter Planinsko polje (1971), J. Maček (1973) pa je rastlino prinesel iz okolice Ilirske Bistrice. — V tem desetletju smo rastlino našli na več kraj ih ob Pivki, Nanoščici in na Planinskem polju. Menimo, da je takson, ki ga danes imenujemo Peucedanum coriaceum, zelo primeren kot razlikovalna vrsta za označitev posebne združbe močvirnatih trav- nikov v prehodnem območju med kontinentalnim in submediteranskim ob- močjem, saj jih s svojim arealom dobro povezuje. Pravilnost teh domnev do- kazujejo tudi vegetacijska raziskovanja I l i j a n i č a (1979) na Cerkniškem je- zeru, k jer v novi združbi Deschampsio-Plantaginetum altissimae v subasociaciji filipenduletosum vulgaris navaja kot razlikovalno vrsto usnjasti silj {Peuceda- num coriaceum). Naslednja vrsta, ki uspeva v tipu močvirnatega travnika z rušnato masnico in velikim trpotcem {Deschampsio-Plantaginetum altissimae) in ki ga je opisal 11 i j a n i č (1979) na Planinskem in Cerkniškem polju, je Scilla pratensis. Travniško morsko čebulico sva odkrila na Planinskem polju v maju 1977 ( P e t k o v š e k , S e l i š k a r , 1977a: 160—161; 1977b: 107—113). Izkazalo se je, da te vrste na ozemlju SR Slovenije doslej še niso našli. Danes velja Scilla pra- tensis za endemično vrsto ilirskega flornega območja in je razširjena največ po močvirnatih travnikih kraških polj. Proti severu je areal te vrste G a ž i - B a s - k o v a (1962: 53) omejila s črto Karlovac—Sarajevo—Kolašin. Na južnem Hrvat- skem, v Bosni in Hercegovini ter v Črni gori se največkrat pojavlja na moč- virnatih travnikih, ki pripadajo vegetacijskem redu (ordo) Trifolio-Hordeeta- lia S. Ho'rvatic 1963 in zvezi Molinio-Hordeion nodosi Horvatič (1934) 1958. Rastišče travniške morske čebulice je na Planinskem polju (445 m) po do- sedanjih ugotovitvah omejeno. Najdemo jo na zahodnem obrobju v trikotniku, ki ga omejujeta cesti Planina—Laze in Ljubljana—Postojna ter reka Unica. Mesto, kjer travniška morska čebulica množično raste, je trikotne oblike, z daljšo stranico približno 250 metrov in krajšima po 150 metrov s skupno povr- šino približno en hektar. Zunaj tega prostora je A. Seliškar doslej našel še tri manjša rastišča: eno pri mostu proti Lazam, drugi dve približno en kilometer v zračni črti južneje od prvega. Pedološko analizo je prispeval sodelavec univ. prof. dr. J. Sušin. Pod vplivom podtalnice so tla srednje oglejena, globoka in ilovnato glinasta, pH = 5,5—6. Po podatkih, ki jih je zbral I l i j a n i č (1979), v Planini ni noben mesec semihu- miden, junij, julij, avgust so humidni, vsi drugi meseci so perhumidni. Zanimiva je fitogeografska pripadnost zasitopnikov vegetacije na rastišču Scilla pratensis pri nas, ki jo v svoji razpravi ugotavlja R i t t e r - S t u d n i č - k a (1974). V skupini rastlinskih vrst nordijskega porekla, ki so prodrle k nam V ledeni dobi in v prvih poledenih dobah, navaja: Sesleria uUginosa, Carex davalliana, Salix repens, Galium horeale, Ranunculus auricomus, Pedicularis palustris. —• Med značilnicami srednjeevropsike združbe Molinietum coeruleae: Iris sihirica in Ophioglossum vulgatum. — Vrsta iz meridionalne, kontinentalne cone v Evropi je Pseudolysimachion longifoliurrv. — Panonska elementa naj bi bila: Allium angulosum in Plantago altissima. Ti so baje dopotovali k nam v predledeni dobi. — Ilirske vrste in vrste južnega porekla pa so Scilla pratensis, Peucedanum coriuceum subspec. pospichalii in Gladiolus illyricus. Ilijanic je avgusta 1972, morda v bližini fitocenoze, v kateri uspeva trav- niška morska čebulica na Planinskem polju, napravil nekaj popisov te zdru- žbe. Ugotovil je, da je sorodna analogni srednjeevropski vegetaciji in jo je zato upravičeno uvrstil v skupno zvezo Molinion coeruleae. V tej vegetacijski zvezi pa je samostojna asociacija Deschampsio-Plantaginetum altissimae assoc. nova. V zvezi s tem pa tudi opozarja na pojavljanje nekaterih vrst, kot npr. Plan- tago altissima, Cirsium pannonicum, Peucedanum coriaceum, Gladiolus illyri- cus, ki dajejo tej vegetaciji južnejši videz in se fitosociološko in fitogeografsko navezujejo na analogno vegetacijo submediteranskega območja jugovzhodne A. SEDIŠKAR SI. 1 — Cvet travniške mor- ske čebulice (Scilla praten- sis). Fig. 1 — The flower of the Scilla pratensis. Evrope (prim.: H o r v a t i č , 1963; G a ž i - B a s k o v a 1963, 1975; I i i j a n i č , 1968). Prevladujejo hemikriptofiti, geofiti pa so na rastišču nove vrste (Scilla pratensis) pridobili precej odstotkov (doslej 15—16 ®/o). Redki so hamefiti in terofiti. Na teh negnojenih vlažnih travnikih gospodarijo podobno kot na sred- njeevropskih travnikih z modro stožko, to je, da jih kosijo enkrat na leto, in sicer pozno, julija ali avgusta. Bromo-Denthonietum calydnae Sugar 1972 Bromion erecti Br.-Bl. 1936 Brometalia erecti (W. Koch) Br.-Bl. 1936 Festuco-Brometea Br.-Bl.-Tx. 1943 Med značilnicami je na j pomembne j ša Danthonia provincialis, četudi le red- ko prevladuje v sestojih. Značilnice, ki jih ima skupne z drugimi združbami iste zveze, reda in razreda, kažejo, da je res najbolj sorodna združbam iz reda Bro- metalia erecti. Zaradi globljih tal je pogosto zakisavanje rastišča, kar bo pripe- ljalo do razdelitve osnovne fitocenoze na več manjših. Združba se pojavlja v območju asociacij Querecetum puhescentis in gorskih bukovih gozdov. S košnjo in pašo se vzdržuje. Z gnojenjem bi se razvila travni- ška združba Arrhenatheretum elatioris subasoc. trifolietosunv montani, brez človekovega vpliva pa bi združba kmalu prešla v gorski bukov gozd. A. SELIŠKAR SI. 2 — Travnik na Planinskem polju s travniško morsko čebulico v polnem cvetu. Fig. 2 — A meadow on the Planinsko polje with the Scilla pratensis in full bloom. Pogostna je na gloibljih tleh v depresijah ali na nagnjenih hladnejših legah. Pojavlja se bodisi na plitvih rendzinah ali na globljih rjavih tleh. Značilnice za asociacijo so: Danthonia calycina, Filipendula vulgaris in Rhi- nanthus aristatus. Za zvezo, red in razred so značilne tele vrste: Bromus erectus, Galium verum, Buphthalmum salicifolium, Peucedanum oreoselinum, Plantago media, Trifolium montanum in še druge vrste. Združba je razširjena v okolici Planinskega polja povsod, kjer prevladuje prostrano hribovje na dolomitu s suhimi in pustimi travniki. Uporablja se pred- vsem kot košenica nizkega tipa, ki daje le malo sena. Kosi se od konca maja do konca julija. Od približno 140 vrst v fitocenozi odpade na leguminoze le 10 vrst, kar je premalo za dober travnik. Bromo (erecti) — Plantaginetum mediae Ht (1931) 1949 Bromion erecti Br.-Bl. 1936 Brometalia erecti (W. Koch 1926) Br. BL 1936 Festuco-Brometea Br.-BL et Tx. 1943 Združba je med travniškimi in pašniškimi tipi fitocenoz tako horizontalno kot tudi vertikalno v kontinentalnem delu Slovenije med najbolj razširjenimi. Pojavlja se nekako od 180 do 1300 metrov nadmorske višine in sega od za- hodnih mej dinarskega območja na jugozahodu prek vse Slovenije do Boča, Donačke gore, Haloz in Rudnice v subpanonskem območju na severovzhodu. Za asociacijo so značilne vrste: Koeleria pyramidata, Centaurea fritschii, Glohularia wUlkommü. Za zvezo, red in razred so značilne: Bromus erectus, Buphthalmum salicifolium, Teucrium chamaedrys, Euphorbia verrucosa, Car- lina acaulis, Filipendula vulgaris, Plantago media, Galium verum, Trifolium montanum, Euphorbia cyparissias, Thalictrum minus. Ker so fitocenoze tega tipa vezane na toplejša tla apnenčastih in dolomitnih območij, so razširjene zlasti v subkontinentalnih delih južne Evrope ( O b e r - d ö r f e r 1957). V vertikalnem oziru se pojavljajo od kolinske pa vse do sub- alpinske stopnje. Odlikujejo se z veliko pestrostjo asociacij in bogato izbiro rastlinskih vrst. Združbe obsegajo travniško vegetacijo nagnjenih in suhih rastišč na tleh, ki so pogosto bogata z bazami, večkrat tudi s humusom. Ekonomsko se izkori- ščajo kot slabe košenice, ki jih večinoma ne gnojijo, in kot pašniki. Arrhenatheretum medioeuropaeum (Br.-Bl. 1919) Oberd. 1952 {= Arrhenatheretum elatioris (Br.-Bl. 1915) Scherrer 1925) Arrhenatherion W. Koch 1925 Arrhenatheretalia Pawlowski 1926 Molinio-Arrhenatheretea Tx. 1937 Združba je zelo razširjena in je gospodarsko najvrednejši tip travnikov v nižjih predelih. Naša varianta (var. medioeuropaea) te združbe je podobna tisti, ki je razširjena v vsej Srednji in Zahodni Evropi. Značilnice za asociacijo so: Arrhenatherum elatius, Pastinaca sativa, Knau- tia arvensis, Trisetum flavescens, Crepis biennis, Tragopogon orientalis, Dac- tylis glomerata, Rumex acetosa, Galium' mollugo, Cirsium oleraceum, Holcus lanatus. — Značilnice za zvezo, red in razred: Poa trivialis, Avena pubescens, Plantago lanceolata, Achillea millefolium, Anthoxanthum odoratum, Cerastium caespitosum, Linum catharticum, Latyrus pratensis, Leontodon hvspidus, Lyoh- nis flos — cuculi, Poa pratensis, Briza media, Trifolium patens. Campanula pa- tula, Centaurea jacea, Ajuga reptans in Taraxacum officinale. Združbe gojenih travnikov nastopajo v Sloveniji avtohtono kot naravni tip, mnogokrat pa so antropogenega porekla, kar velja še posebno za submediteran- sko območje. V to skupino sodijo gnojeni travniki in opuščene njive v gorski in nižinski stopnji. Večinoma se intenzivno izkoriščajo s košnjo. Tudi nekatere združbe močvirnatih travnikov iz reda Molinietalia polagoma prehajajo v združbe z visoko pahovko, če jih intenzivno gnojimo (navadno v facies s Czr- sium oleraceum). Carici- Centaureetum rupestris Ht 1931 Chrysopogoni-Satureion Ht et H-ič 1934 Scorzonero-Chrysopogonetalia Hič et Ht (1956) 1958 Brachypodio-Chrysopogonetea H-ič (1956) 1958 Travniška združba nizkega šaša in skalnega glavinca je floristično izredno pestra in bogata in je njena sestavina v bistvu enaka v celotnem dinarskem in submediteran^kem pasu. Raistlinske vrste, ki sestavljajo združbo, so v veliki ve- čini termofilne; med njimi so mnogi kserofiti, ki so prilagojeni na neenakomer- no razporeditev padavin. Značilnice za asociacijo so: Centaurea rupestris, Carex humilis, Leucanthe- num liburnicum, Plantago argentea, Thalictrum minus. Za zvezo, red in razred so značilne tele vrste: Glohularia cordifolia, Teucri- um montanum, Thymus longicaulis var. longicauUs, Trinia glauca, Knautia illyrica, Gentiana utriculosa, Eryngium amethystinum, Koeleria splendens, An- thericum ramosum, Bromus erectus, Pseudolysimachion spicatum, Linum tenui- folium, Filipendula vulgaris, Trifolium montanum, Galium verum, Euphorbia verrucosa. Inula hirta, Euphorbia cyparissias in druge vrste. Glede na talne razmere ima združba precej široik razpon, kar se kaže tudi v sklenjenosti ruše na bolj strmih, izpostavljenih področjih in deloma v ravnin- skem izrazito kraškem svetu, kjer so plitva r java tla. Največ uspeva na trav- natih področjih Planinske gore, od koder sega vse do Planinskega polja. Gospo- darska vrednost travnikov omenjenega tipa je različna. Izkoriščajo se kot paš- niki na kamnitih pobočjih oziroma kot košenice na nekoliko globljih tleh in manjših nagibih. Genvsto elatioris-Quercetum Horvat 1937 Alneto-Quercion roboris Horvat 1937 Populetalia albae Br. —BI. 1931 Alnetea glutinosae Br. —BI. et Tx. 1943 Vegasto dno Planinskega polja pokrivajo poleg močvirnatih travnih in manjših grmovnih združb še ostanki poplavne gozdne združbe doba in veza (Genisto elatioris-Quercetum). Sestavljajo jih vlagoljubna drevesa in grmi (največ dob, vrbe, vez in veliki jesen), rastišča, na katerih uspevajo, pa ime- nujemo loge ali dobrave. To so posamezna drevesa ali grmišča, ki so v svojem obstoju neposredno odvisna od tekoče talne ali poplavne vode. Združbe tega tipa nam je mojistrsko opisal naš pokojni fitocenolog M. W r a b e r (1960: 85—86, 1968: 333—335), le da jih ni prikazal v fitocenoloških tabelah. Avtor domneva, da je naš poplavni gozd doba in veza posebna varianta slavonskih dobovih združb, ki uspevajo tudi na Planinskem polju na globokih in glinasto ilovnatih tleh. Grmovni in zeliščni sloj, ki sta v Krakovskem gozdu po naravi bujno razvita, sta ob Uniči zaradi načina gospodarjenja skoraj uničena. Sistem- sko je Wraber (1. c.) približal rezultate svojega raziskovanja dobovih gozdov v Sloveniji nazorom H o r v a t a (1938). A c c e t t o (1974), ki je v zadnjem času podrobno analiziral Krakovski gozd, je v glavnem potrdil rezultate obeh prejšnjih raziskovalcev in uvrstil dobo ve združbe ob Krki v samostojno združbo z imenom Pseudostellario-Quercetum roboris M. Accetto 1974—1975 (32: 357—369, 33: 30—33)! Kljub manjšim razlikam pri naštevanju vrst med imenovanimi avtorji smo skušali sestaviti seznam značilnih vrst. Za asociacijo dobovih združb so značilne vrste: Quercus rohur, Ulmus laevis in Pseudostellaria europaea. Za zvezo, red in razred so značilne: Viburnum opulus, Angelica sylvestris, Rubus caesius, Filipendula ulmaria, Polygonatum multijlorum, Acer campestre, Crataegus oxyacantha, Rhamnus frangula, Solanum dulcamara in še nekatere vrste. Pruno-Lingustretum (Fab. 1932) Tx. 1952 Berberidion Br.-Bl. 1950 Prunetalia spinosae Tx. 1952 Querco-Fagetea Br.-Bl. et Vlieg. 1937 Značilnici za asociacijo sta Ligustrum vulgare in Berberis vulgaris. Za zvezo, red in razred so značilne tele vrste: Crataegus monogyna, Rhamnus cathartica, Cornus sanguinea, Prunus spinosa, Viburnum opulus, Juniperus communis, Euonymus europaea, Acer acmpestre, Rubus caesius, Lonicera xylosteum. Ob strugi Unice oziroma ob komunikacijah na Planinskem polju uspevajo še pionirske in ruderalne združbe grmovja in zelišč, ki tudi kažejo nekoliko južnejši značaj. Med grmovne vrste iz združbe Pruno-Ligustretum se na bolj glinastih in oglej enih tleh vrivajo razne vrste vrb in higrofitnih zelišč iz združbe Calystegio-Salicetum purpureae V. Petkovšek 1966, Calystegio-Salicetum purpureae V. Petkovšek 1966 Polygono-Chenopodion polyspermi W. Koch 1928 Chenopodietalia medioeuropaea R. Tx. 1937 Rudereto-Secalinetea J. Br.-Bl. 1938 Ob Nanoščici med Hruševjem in izlivom v Pivko, pojavlja pa se ob rekah po vsej Sloveniji, je bila v prejšnjem desetletju opisana združba rastlin, ki sprem- lja začetne faze vrbišč, topolišč in sestojev sive jelše. V začetnih fazah prevladujejo terofiti in hemikriptofiti, v starejših asocia- cij skih individuih pa se kmalu naselijo klice in mladice fanerofitov, ki končno prevladajo nad zeliščnimi vrstami. Prizemni sloj hamefitnih mahov je redko razvit in zastopan le s posameznimi vrstami. V optimalni fazi rastje v večini primerov popolnoma pokriva prostor. Za asociacijo so značilne tele vrste: Saponaria officinalis, Typhoides arundi- nacea, Rubus caesius, Calystegia sepium, Solanum dulcamara, Lycopus euro- paeus, Cucuhalus haccifer, Salix purpurea. Za zvezo, red in razred so značilne: Polygonum persicaria, Tanacetum vulgare, Salix alba, Salix cinerea, Gratiola officinalis, Kumulus lupulus, Helianthus tuherosus. 3. VEGETACIJA NA PLANINSKEM POLJU IN NJENO VARSTVO Slovenski kras s ponikalnicami, s podzemeljskimi jamami, Hrušico, Cerkni- škim jezerom, Rakovim Škocjanom, Planinskim poljem in drugimi pojavi je zbujal splošno pozornost od antičnih časov dalje. Še J. A. Scopoli, naravoslovec in razsvetljenec velikega slovesa, se je čudil in ugotavljal: »Lacus Zirchnizensis, antiquis Lugeus, Lugeaque palus . . . Hinc in eodem loco piscatura, venatio, messis, natura mir an te« (1772: 373). Vidimo torej, da ima Notranjska s kraškimi pojavi tudi velik zgodovinski pomen. SI. 3 — Razširjenost travniške morske čebulice v Jugoslaviji. Nahajališče na Planinskem polju (A) je najbolj severozahodno ležeče rastišče v arealu vrste (po G a ž i - B a s k o v a , 1962). Fig. 3 — The spreading of Scilla pratensis in Yugoslavia. Planinsko polje — A — (between Postojna land Ljubljana) is the most NW habitat in its area (after G a ž i - B a s k o v a , 1962). Tokrat smo si bežno ogledali rastlinsko odejo in možnosti za njeno varstvo na Planinskem polju in v bližnji okolici. Zaradi vsakoletnih poplav prevladujejo v nižjih legah močvirske in vodne združbe zelišč, mnogo manj je drevja in grmovja, V strugi in na obeh bregovih Unice so razširjene združbe trav in njim, podobnih ostričnic (Cyperaceae), posebno biökov (Schoenoplectus), šašev (Carex), si tee v (Scirpus) in muncev (Eriophorum), med katerimi prevladujejo zastopnice srednjeevropskega flornega elementa. Na oglej enih tleh se vrstijo na valovitem dnu Planinskega polja vlažna in poplavna travišča raznih tipov —- Caricetum gracilis, Caricetum elatae, Cari- cetum davallianae, Molinietum medioeuropaeum, Deschampsietum caespitosae, Filipendulo-Geranietum palustris in verjetno najpomembnejša od vseh: De~ schampsio-Plantaginetum altissimae z izrazitimi ilirskimi vrstami Peucedanum coriaceum subsp. pospichalii, Gladiolus illyricus in Scilla pratensis. Z najdbo zadnje omenjene travniške morske čebulice se je Planinskemu polju v bota- ničnem pogledu povečala veljava ne samo v slovenskem, ampak tudi v jugo- slovanskem merilu. Njeno najbolj severozahodno nahajališče in edino v Slove- niji zastavlja vrsto vprašanj in istočasno potr juje ugotovitve o meji med vlažnimi travniki ilirskega in srednjeevropskega fitogeografskega območja, ki na j bi potekala po severnem obrobju Planinskega polja. Malo višje na pobočjih, k jer prevladujejo r java pokarbonatna tla na apnencu in dolomitu, nas pozdravljajo s cvetjem bogate košenice Bromo-Danthonyetum SI. 4 — Rastišča Scilla pra- tensis na Planinskem Polju Fig. 4 — Habitats of Scilla pratensis on the Planinsko polje. calycinae, Bromo-Plantaginetum mediae in Carici-Centaureetum rupestris. V teh združbah nastopajo rastlinske vrste, ki pripadajo prvobitnemu srednjeev- ropskemu flornemu elementu; poleg njih so tudi tu razširjene termo-kserofilne vrste, ki na majhnem, prostoru dosegajo taksone pontsko-ilirskega in submedi- teranskega prostora, kot npr. Sesleria juncifoUa, Lilium carnioUcum, Orhis purpurea, Genista triangularis, Coronilla vaginalis, Plantago holosteum, Cirsium panonicum. Aster amellus, Thlaspi praecox. Inula hirta, Leucanthemum libur- nicum. Thymus longicaulis var. freynii, Glohularia elongata, Teucrium monta- num, Plantago argentea, Pseudolysimachion spicatum. Euphorbia verrucosa in Filipendula vulgaris. Nemajhen del pobočij z globljo in boljšo zemljo zahodno od Jakovce in vzhodno pod cesto v Planini prekrivajo kmetijsko pomembnejši gojeni travniki iz vegetacijskega razreda Molinio-Arrhenatheretea Tüxen 1937, ki sta jih v Sloveniji na kratko opisala že H o r v a t i č in T o m a ž i č (1941). Na Planin- skem polju nastopajo deloma avtohtono kot naravni tip fitocenoze, pogosteje pa so antropogenega porekla na opuščenih njivah. Večinoma se tudi do tr ikrat na leto intenzivno izkoriščajo s košnjo in pašo. Gore, ki obkrožajo Planinsko polje, so poraščene z gozdovi raznih tipov. V višjih legah na apnenčastih in pokarbonatnih tleh prevladuje dinarski bukov gozd z mlaj ami (Dentario-Fagetum), V južnih toplejših legah se srečujemo s termo in kserofilnim grmiščem puhastega hrasta in gabrovca {Querco-Ostrye- tum carpinifoliae) na dolomitnih tleh z rendzino, v zahodnih legah pa s termo- filnim bukovim gozdom {Ostryo carpinifoliae-Fagetum). Planinsko polje je bilo skupno s Cerkniškim jezerom, z Unico, Rakovim Škocjanom, s Postojnsko in Planinsko jamo ter z vrsto manjših kraških pojavov (vodnimi jamami, koliševkami, naravnimi mostovi, vrtačami, estavelami, ponori, izviri itd.) predlagano v zaščito kot Notranjski krajinski park (P e t e r 1 i n et alii, 1976: 446). Poleg edinstvenih kraških pojavov, ki že več kot petsto let zbujajo pozornost kartografov in drugih naravoslovcev po vsem svetu, govore v prid zaščiti notranjske zakladnice naravnih lepot tudi raziskovanja tako podzemelj- ske kot terestrične favne ter flore in vegetacije, ki so bogate z endemičnimi taksoni. V fitogeografskem oziru se nam razodeva Planinsko polje z okolico kot izrazito prehodno območje, v katerem se prepletajo srednjeevropski, južno- evropski, ilirsko-jpontski in nordijski florni elementi. Znani so npr. otoki s termo- filnimi vrstami oziroma s specifično floro in favno, kar daje takšnim ekosiste- mom še posebno kulturno in znanstveno vrednost. Kakor je zamisel o Notranjskem krajinskem parku lepa in v skladu z interesi kmetijstva, gozdarstva, s kulturno-znanstvenimi, rekreacijskimi, turističnimi in samoupravnimi življenjskimi pravicami avtohtonega prebivalstva, ker do- pušča ohranitev jam, podzemnih vodnih tokov ter omogoča preskrbo z vodo v jugozahodni Sloveniji, tako je usodno, da pr ihajajo varstveni interesi v navzkrižje z akumulacij skimi načrti naših gospodarstvenikov na Planinskem polju. O teh problemih je bilo že precej napisanega, zato na j opozorimo le na dva tehtna prispevka naših krasoslovcev iz zadnjih časov. Prof. P. Kunaver je napisal študijo Obvarujmo Planinsko polje (Naše jame, 1962: 28—30); njegove ugotovitve so še danes upoštevanja vredne. Znani speleolog in geograf prof. dr. F. Habe je nanizal svoje ugovore v osmih točkah in takole sklenil svoja izvaja- nja: »Dosti objektov smo že planirali in gradili ter jih še gradimo, za katere nas boli glava. Ali je res potreba, da še tu zgradimo nekaj, za kar nismo gotovi, da. bo držalo, in zakar imamo vrsto argumentov, ki govore proti akumulaciji. Treba je dobro premisliti in pretehtati vse argumente in vprašati tudi človeka, ki že tisočletje živi na tej zemlji, če je zadovoljen s takimi eksperimenti« (Delo, 1. 6. 1978 — sobotna priloga, str. 18). Letos bo minilo dvesto let, odkar so odprli Grubarjev prekop (25. novembra 1780). Poislej se je podoba Ljubljanskega bar ja naglo spreminjala, vode so upadle, nastajal je travnik za travnikom, njiva za njivo, hiša za hišo, cesta za cesto . . . Bar je je moralo umreti, da je mesto lahko živelo. Zato danes s tem večjo pravico ter jamo popolno varstvo v gornjem delu kraškega porečja Ljub- ljanice, katerega sestavni deli so Planinsko polje, Cerkniško jezero in Pivška kotlina. 4. Z U S A M M E N F A S S U N G Schon seit antiker Zeit erregt der slowenische Karst seinen Sickerflüssen, seinen unterirdischen Grotten, Hrušica, dem Cerknicasee, Rakov Škocjan, dem Planinsko polje und anderen Erschienungen allgemeines Interesse. Auch die Arbeiten einheimischer und ausländischer Aufklärer im 18. Jahrhundert (Ž. V. Fopovic, J.A. Scopoli, F.X.Wülfen, J.A.Apostel, M.Pohlin, Ž.Zois, K.Zois, A.T.Linhart, V.Vod- nik, Hacquet, F. Hladnik, u. A.) sind ein Beweis der historischen Bedeutung der Karsterscheinungen auf slowenischem Boden. Diesmal haben wir einen kurzen Blick auf die Pflanzendecke und die Möghch- keiten, sie zu schützen auf dem Planinsko polje und in seiner Umgebung geworfen. Wegen der alljährlichen Überschwemmungen überwiegen in den niedrigen Lagen Sumpf- und Wasserpflanzengesellschaften, es gibt viel weniger Bäume und Gebüsch. Im Lauf und auf beiden Ufern der Unica sind Gräsergesellschaften und ähnliche Rietgräser (Cyperaceae) verbreitet, besonders Teichbinse (SchoenoplectusJ, Segge (Carex), Grabenbinse (Scirpus) und Wollgras (Eriophorum), under denen Vertreter des zentraleuropäischen Floraelements überwiegen. Auf den Gleyböden auf dem welligen Grund des Planinsko polje reihen sich feuchte und Überschwemmungswiesen verschiedener Arten — Caricetum gracilis (Pflanzengesellschaft der scharfkantigen Sagge oder Schlankenseggenried), Cari- cetum elatae (Pflanzengesellschaft der steifen Segge), Caricetum davallianae (Pflanzengesellschaft der rauhen Segge), Molinietum medioeuropaeum (mittel- europäische Pf eif engras wiese), Deschampsietum caespitosae (sumpfige Wiese der resigen Schmiele), Filipendulo-Geranietum palustris (Hochstaudenwiese der Mäde- süssgesellschaft), und die wichtigste von allen, Deschampsio-Plantaginetum altis- simae (Gesellschaft der resigen Schmiele mit dem höchsten Wegerich) mit den ausgeprät illyrischen Arten Peucedanum coriaeum subsp. pospichalii, Gladiolus illyricus und Scilla pratensis. Mit der Entdeckung dieses letzteren Wiesen-Blau- sterns (1977) gewann das Planinsko polje vom botanischen Stanpunkt aus an Bedeutung, nicht nur im slowenischen sondern auch in jugoslawischen Massstab. Sein nordöstlichster Standort, der einzige in Slowenien, wirft eine Serie von Fragen auf und ist gleichzeitig eine Bestätigung der Erkenntnisse über die Grenze zwischen der feuchten Wiesen des illyrischen Gebietes und jenen des zentraleuro- päischen phytogeographischen Gebietes. Ein wenig höher auf den Böschungen des Planinsko polje, wo braune Karbonat- böden auf Kalkstein und Dolomit überwiegen, ampfagen uns blütenreiche Wiesen von Bromo-Danthonyetum calycinae, Bromo-Plantagientum mediae (Trespen Trock- enrasen mit mittlerem Wegerich) und Carici-Centaureetum rupestris (Assoziation der niedrigen Segge mit der Felsen-Flockenblume). In diesen Gesellschaften gibt es Pflanzenarten die zu dem ursprünglichen mitteleuropäischen Florenelement zählen, ausserdem sind auch hier thermo- und xerophyle Arten verbreitet, die auf kleinem Raum Taxone des pontisch-illyrischen und des submediterranen Raumes vertreten, wie z. B. Sesleria juncifolia, Lilium caniolicum, Orchis purpurea, Genista triangularis, Coronilla vaginalis, Plantag o holosteum, Cirsium pannonicum, Aster amellus, Thlaspi praecox. Inula hirta, Leucanthemum lihurnicum, Thymus longicaulis var. freynii, Globularia elongata, Teucrium montanum, Plantago argen- tea, Pseudolysimachion spicatum, Euphorbia verrucosa und Filipendula vulgaris. nicht unl von Jakovca und wirtschaftlich kultivierten (Vi 3) Tüxen 1937 von Horvatic und Tomažič (1941), Auf dem autochthon als natürlicher Tvp der Phyto a r e i m a i j a n r l i c n 3 Die Art S. 18). wie folgt: »Wir haben schon die uns Kopfweh von dem wir nicht auf diesem Land (Delo, 1.6.1978 ~ Objekte geplant .. Ist es wirklich wurde Ljubljana Moors sehr G. 5. LITERATURA A c c e t t o , M., 1975: Združbi gabra in evropske gomoljčice ter doba in evropske gomoljčice v Krakovskem gozdu. Gozdarski vestnik 32: 357—369. Gozdarski vest- nik 33: 30—33, Ljubljana. B o h i n e c , V., 1970: W.Lazius, Planinska reka in Cerkniško jezero. Naše jame 12: 73—84, Ljubljana. B r a u n - B l a n q u e t , J., W. G a j e w s k i , M. Wr a b e r , J. W a l a s , 1936: Pro-- dromus der Pflanzengeseilschaften (Prodrome des groupements vegetaux). Fase. 3. Classe des Rudereto-Secalinetales, Montpellier 1936. B r z a c , T., 1956: Ekonomsko značenje primorske zajednice Carex humüis-Centau- rea rupestris. Veterinarski arhiv 26: 63—78, Zagreb. E h r e n d o r f e r , F. et Mitarb., 1973: Liste der Gefässpflanzen Mitteleuropas. 2, Auflage Stuttgart. F a t u r , S., 1975: Ljudje in kraji ob Pivki. Kulturna skupnost Postojna, Ljubljana. G a ž i - B a s k o v a . V., 1962: Geografska raširenost lučike {Scilla pratensis W. et K.). Biološki glasnik 15: 49—54, Zagreb. G a ž i - B a s k o v a , V., 1973: Caricion davallinae kod Plaškog u Hrvatskoj. Inštitut za botaniku Sveučilišta, Zagreb. G a ž i - B a s k o v a , V., 1975: Pregled vegetacije livada Gračačkog polja. Poljopriv- znanstv. smotra 34: 139—144, Beograd. H a b e , F., 1979: Problemi varstva voda notranjsko-kraškega območja. Rokopis, 12 strani tipkopisa, Postojna. H o r v a t i C, S., 1931: Peucedanuni coriaceum Rclib. und seine Rassen. Izvješča bo- taničkog instituta univerzi teta u Zagrebu 6: 19—32, Zagreb. H o r v a t i ( 3 , S., 1963: Vegetacijska karta otoka Paga s opčnim pregledom vegeta- cijskih jedinica Hrvatskog Primorja. JAZU, Prirodoslovna istraživanja 33: 52—54, Zagreb. H o r v a t i C , S., G. T o m a ž i č , 1941: Travniška vegetacija reda Arrhenatheretalia v nižinskem pasu Slovenije. Zbornik Prirodoslovnega društva, zv. 2., Ljubljana. I i i j a n i c , Lj., 1968: Die Ordnung Molinietalia in der Vegetation Nordostcroati- ens. Acta Botanica, 26—27: 161—180, Zagreb. I i i j a n i (3, Lj., 1979: Die Vegetationsverhältnisse des Zirknitzer-Sees. Sumf-, Moor- und Wiesen-Vegetation. Acta carsologica, 8, Ljubljana. 11 i j a n i Č , Lj., 1978: Beitrag zur Kenntnis der basiphilen Flachmoorvegetation Sloweniens. Mitteilungen der Ostalpin-Dinarischen Gesellschaft für Vegetations- kunde. SAZU 14: 191—198, Spominski zbornik Maksa Wraberja, Ljubljana. K o r o š e c , B., 1970: Cerkniško jezero v opisih domačih in tujih avtorjev. Ljubljana. K o r o š e c , B., 1979: Naš prostor v času in projekciji. Geodetski zavod SRS, Ljub- ljana. K u n a ve r , P., 1961: Cerkniško jezero. Ljubljana. K u n a ve r . P., 1962: Obvaruj mo Planinsko polje. Naše jame 4: 28—30, Ljubljana. M a r t i n č i č , A., F. S u s n i k 1969: Mala flora Slovenije. Ljubljana. M a t t h i o l i , P. A., 1569: Commentarii in sex libros Pedacii Dioscoridis Anazarbei de medica materia . . . Ex officina Valgrisiana, Venetiis. M a y e r , E., 1952: Seznam praprotnic in cvetnic slovenskega ozemlja. SAZU, Ljub- ljana. M a y e r , E., 1960: Endemične cvetnice območja jugovzhodnih Apneniških Alp, nji- hovega predgorja in ilirskega prehodnega ozemlja. Ad annum horti botanici la- bacensis oslemnem CL. Univerza v Ljubljani. M e 1 i k , A., 1955: Kraška polja Slovenije v pleistocenu. SAZU, Historia naturalis, cl. 4: 84—89, Ljubljana. M o r e l l i , C., 1773: Del Saggio storico della Contea di Gorizia dalFanno 1500 all'anno 1600. Parti due, Gorizia. O b e r d o r f e r , E., 1957: Süddeutsche Pflanzengesellschaften. Pflanzensoziologie 10, Jena. P e t e r l i n . S., 1979: Planinsko polje — vodni zbiralnik? Proteus 41: 205—206, Ljub- ljana. P e t e r 1 i n , S. in drugi, 1976: Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slove- nije. Zavod SR Slovenije za spomeniško varstvo, Ljubljana. P e t k o v š e k , V., 1966: Prispevek k poznavanju vegetacije rečnih obrežij v Slove- niji. Biološki vestnik 14: 37—44, Ljubljana. P e t k o v š e k , V., 1970: Mezobrometalne in sorodne travne združbe na prehodu med predalpskim, dinarskim in submediteranskim območjem v Sloveniji. Bio- loški vestnik 18: 3—12, Ljubljana. P e t k o v š e k , V., 1974: Travniška združba Bromo-Danthonietum calycinae Sugar 1972 in njena razširjenost v Sloveniji. Biološki vestnik 22: 29—37, Ljubljana. P e t k o v š e k , V., A. S e l i š k a r , 1977a: Travniška morska čebulica, novost v slovenski flori. Proteus 40: 160—161, Ljubljana. P e t k o v š e k , V., A. S e l i š k a r , 1977b: Scilla pratensis W. et K. pomembna nova cvetnica za Slovenijo. Biološki vestnik 25: 107—113, Ljubljana. P i s k e r n i k , A., 1960: Planinsko polje — zbirno jezero? Proteus 23: 89—90, Ljub- ljana. P l a n i n a , F., 1963: Slovenija in njeni kraji. Ljubljana. R a k o v e C, I., 1967: Franc Anton Steinberg. SBL 3: 460—461, Ljubljana. R i t t e r - S t u d n i č k a , H., 1974: Die Karstpoljen Bosniens und der Hercegovina als Reliktstandorte und die Eigentümlichkeiten ihrer Vegetation. Botanische Jahrbücher 94: 139—189, Stuttgart. S a v n i k , R., 1960: Hidrografsko zaledje Planinskega polja. Geografski vestnik 32: 213—223, Melikov zbornik, Ljubljana. S c o p o l i , J. A., 1772: Flora carniolica exhibens plantas Carniolae indigenas. Viennae, 1760. Editio II. in 2 Vol. Viennae. S t e i n b e r g , F. A., 1758: Gründliche Nachricht von dem in dem Inner-Krain gele- genen Czirknitzer See. Laybach. S t r g a r , V., 1966: Zur Unterscheidung der Komplexe Sesleria Calcaria und S. Tenuifolia in Slowenien und Kroatien. Biološki vestnik 14: 53—56, Ljubljana. T o m a ž i č , G., 1959: Fitosociološka in pedološka razčlenitev travnikov. Zbornik za kmetijstvo in gozdarstvo 6: 10—21, Ljubljana. V a l v a s o r , J.V., 1689: Die Ehre des Herzogthums Grain 11: 463—464, Laybach und Nürnberg. W r a b e r , M., 1960: Fitosociološka razčlenitev gozdne vegetacije v Sloveniji. Zbor- nik ob 150-letnici Botaničnega vrta v Ljubljani, str. 49—96, Ljubljana. W r a b e r , M., 1967: ökologische und pflanzensoziologische Charakteristik der ve- getation des slowenischen küstenländischen Karstgebietes. Sonderdruck aus Mit- teilungen der Ostalpin-dinarischen Pflanzensoziologischen Arbeitsgemeinschaft 7: 3—32, Trieste. W r a b e r , M., 1968: Slovenija. Šumska vegetacija. Enciklopedija Jugoslavije 7: 336, Zagreb. Z u p a n č i č , M., 1969: Vegetacijska podoba okolice Cerkniškega jezera. 3. Med- narodni mladinski raziskovalni tabor. Ljubljana. Naslov avtorjev — Author's address: prof. dr. Viktor PETKOVŠEK, Andrej SELIŠKAR, dipl. bioL, Biološki inštitut J. Hadžija SAZU, Novi trg 3, YU — 61000 LJUBLJANA