27. XI. H80 DOLENJSKI GOZDAR letnik XVII. november 1980 Gozd - naše veliko, čudovito vseljudsko bogastvo, naš ponos, vir zdravja in moči, blagostanja in podlaga gospodarskega razvoja ... Na sliki: motiv iz gozdov našega gozdnega gospodarstva, enote Straža-Toplice (foto ing. J. Piškur). Nepretrganost Titovega dela in naša revolucija " > Štirideset let po peti državni konferenci Komunistične partije Jugoslavije: neprekinjen čas ključnih bojev revolucionarnih si/ za nastajanje novega, bolj človeškega in svobodnega sveta \_______________________ Oktobra 1940 je bila v Dubravi, predmestju Zagreba, v popolni tajnosti peta državna konferenca KPJ; glede na obsežnost priprav, število in sestav delegatov iz vseh pokrajin Jugoslavije je imela pomen partijskega kongresa. Vodil jo je tovariš Tito, ki je konferenco sklenil s preroškimi besedami: da bo prihodnja konferenca že v državi, prosti socialnega in nacionalnega pritiska. Tako se je tudi zgodilo. Peta državna konferenca KPJ je pokazala organizacijsko moč, idejnopolitično zrelost in trdnost partije. Na njej so določili in sprejeli pot, ki je pomagala jugoslovanskim komunistom, da so spoznali svojo zgodovinsko odgovornost v usodnih dogodkih, ki so takrat trkali na naša vrata. To je bilo Titovo delo — brez njega in brez uresničenih sklepov . državne konference KPJ bi danes ne bilo naše nove skupnosti. Takrat in pozneje, ko je ilegalno predvojno delo partije postalo očitno vsem našim ljudem ter celotnemu svobodoljubnemu naprednemu svetu, se je potrdilo, da je bila komu- nistična partija Jugoslavije edina organizirana politična sila, ki je dojela usodni pomen zgodovinskega trenutka in vso jalovost protiljudske politike nekdanje države. Imela je toliko poguma in moči, da je ljudstvu jasno in odkrito povedala vso resnico o globoki družbeni krizi. Pokazala je na nevarnosti, ki so grozile državi in pogumno predstavila svoj program, ki je odpiral poti k rešitvam v skladu z resničnimi koristmi ljudstva in države. Sklepi konference so zato pomenili hkrati tudi dolgoročni akcijski program KPJ. V partiji se je z delom 5. konference razvil nov duh: samostojnost, pogumnost in samokritičnost pri presoji položaja in sprejemanja ciljev ter metod politične akcije. Zdaj, ko gledamo na te usodne dogodke z rahle štiridesetletne časovne odmaknjenosti, lahko v celoti dojamemo, kaj je to ilegalno srečanje št. 9 k vodstva revolucionarne delavske partije leta 1940 pomenilo. Konferenca je pokazala, da je KPJ premagala svoje notranje slabosti in zagotovila trdno idejnopolitično enotnost. Kot pomembna politična sila je edina mogla, hotela in znala popeljati delavski razred ter naše narode v boj za socialno in narodnostno svobodo. Njenih 12.000 članov je v začetku julija 1941 „jurišalo v nebo". Oni in vsi, ki so po njihovem svetlem zgledu šli v revolucionarni boj, so rešili čast domovine, priborili svobodo ljudstvu in ustvarili temelje za celotno vizijo socializma kot svetovnega procesa. Danes ima ZKJ pribl. 1.900.000 članov. Nikoli v zgodovini naše partije njene zmogljivosti niso bile večje kot so zdaj. Za uresničitev odgovornih stabilizacijskih nalog se mora ZKJ predvsem usmeriti tudi sama k sebi. Ko poziva vse socialistične sile v državi k ureditvi številnih odprtih vprašanj naše stvarnosti, ZKJ hkrati dosledno nadaljuje revolucionarni boj delavskega razreda za spremembe njegovega gospodarskega in družbenega položaja. Titova misel in delo sta bila dosledno razredno opredeljena. Kot komunist—revolucionar je navdihoval in vodil ves naš družbeni razvoj. Njegovo delo živi in mora živeti, da bi, kot je dejal o pomenu 5. državne konference KPJ Stevan Doronj-ski, lahko na svoj lastni, revolucionarni način živela naša družba in naša zveza komunistov. S \ Vsem delovnim ljudem v naši ožji in širši domovini voščimo za 29. november - DAN REPUBLIKE Delavci GG Novo mesto V_______________________/ Poslovni rezultati GG Novo mesto za letošnjih devet mesecev Pri poslovnem rezultatu za obdobje od 1. 1. 1980 do 30.9. 1980 lahko ugotovimo, da je ugoden v primerjavi s planom za leto 1980, kakor tudi v primeijavi z istim obdobjem preteklega leta. Celotni prihodek, ki pomeni seštevek plačane ali zavarovane realizacije v skladu z zakonom o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev, je 360.246.134 din, kar je za 16 odst. več kot v preteklem letu in za 87 odst. plana za leto 1980. Tudi znižanje materialnih stroškov povečuje uspeh gospodarjenja Materialni stroški znašajo 128.781.250 din oz. 89 odst. lanskoletnih in 79 odst. planiranih stroškov. Primerjava celotnega prihodka in materialnih stroškov z lanskoletnimi ni najbolj posrečena, ker smo lansko leto knjižili med letom v celotni prihodek tudi prihodke med stroškovnimi mesti v TOZD, medtem ko letos teh knjižb nismo opravljali zaradi novih navodil o knjiženju tovrstnih prihodkov. Zato bomo izločili tovrstne prihodke iz lanskih osnov in bomo dobili nižji celotni prihodek in mate- K dobremu poslovnemu uspehu so pripomogli večjt učinkovitost pri delu, predelava in izvoz lesa ter večje prodajne cene. rialne stroške za 26,863.533,05 din, kar pomeni, da bo, če popravimo lanske prihodke, indeks porasta celotnega prihodka 126 in materialnih stroškov 109. Ti pokazatelji, popravljeni ali ne, nam kažejo na veliko večji porast celotnega prihodka od materialnih stroškov, kar nam napoveduje ugoden poslovni rezultat. Na višji celotni prihodek so vplivali višja produktivnost dela, večja predelava lesa, večji izvoz gozdnih sortimentov in višje dosežene prodajne cene. Proizvodnja se je povečala v družbenem sektorju za 7 odst. odkup v zasebnem sektorju je bil zaradi neugodnih vremenskih razmer v začetku leta nižji za 17 odst. v odnosu na lansko leto, tako da skupna proizvodnja v družbenem in zasebnem sektorju znaša 148.603 m3 oziroma za 1 % manj kot v preteklem letu. Amortizacija pomeni nadomestilo za obrabo osnovnih sredstev. V periodičnem obračunu je dosežena v višini 9,114.948 din oz. za 20 odst. več kot v enakem obdobju preteklega leta in 76 odst. plana za leto 1980. Amortizacija se obračunava pri nas po zakonsko predpisanih stopnjah. Možno je obračunavati amortizacijo tudi po stopnjah, ki so višje od predpisanih, vendar nadminimalna amortizacija ni odbitna postavka pri izračunu davčnih obveznosti in jo je treba stornirati v primeru izgube. Rast osebnih dohodkov v skladu z rastjo dohodka Dohodek je pomemben pokazatelj poslovanja. Dobimo ga, ko od celotnega prihodka odštejemo materialne stroške in amortizacijo po predpisanih stopnjah. Dohodek znaša 222,349.936 din in je za 40 odst. večji od dohodka v letu 1979 in znaša 92 odst. plana. Primerjava dohodka s preteklim letom je zelo važna, saj družbeni dogovor o razporejanju dohodka v letu 1980 veže rast osebnih dohodkov na rast dohodka s tem, da mora biti rast osebnih dohodkov počasnejša od rasti dohodka za 25 odst. do 50 odst. glede na višino bruto osebnih dohodkov v letu 1979. Z večjim uspehom pa tudi z večjim veseljem mladina sodeluje pri pogozdovanju, če se to delo opravi s strojem. (Foto: J. Penca). Dohodek je ravno tako osnova za izračun drugih družbenih obveznosti, predpisanih z zakonom ali s sprejetimi samoupravnimi sporazumi. V bodoče bo dohodek osnova za še več obveznosti kot je to bilo dosedaj, predvsem glede na nov način financiranja splošne in skupne porabe, ki bo začel veljati od leta 1981. Plačilo obveznosti iz dohodka Iz dohodka moramo poravnati najprej obveznosti iz dohodka, ki jih imenujemo pogodbene in zakonske obveznosti. Te znašajo v periodičnem obračunu 81,497.791 din oz. za 38 odst. več kot v letu 1979 in 89 odst. plana. Pogodbene in zakonske obveznosti so naslednje: prispevki iz dohodka za SIS izobraževanja, za SIS znanosti in kulture, prispevki iz dohodka stanovanjski SIS, za SIS zdravstva, za SIS drugih v zakonu določenih družbenih obveznosti, prispevki iz dohodka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za zaposlovanje in socialno varstvo delavcev, davki iz dohodka republiki oziroma avtonomni pokrajini, del dohodka za delovno skupnost, del dohodka za ohranitev, zboljšanje in varstvo človekovega delovnega in življenjskega okolja, del dohodka za članarine, za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, za kazni, takse in sodne stroške, za zavarovalne premije, za plačilo bančnih storitev, za povračilo stroškov plačilnega prometa v državi, za druga plačila, za obresti in del dohodka za druge določene namene. Vsaka izmed navedenih obveznosti se izračunava na predpisan, samoupravno dogovorjen način ali pa po pogodbi. Ko od dohodka odštejemo pogodbene in zakonske obveznosti, dobimo čisti dohodek. Iz čistega dohodka izplačujemo sredstva za osebne dohodke in formiramo sklade. Čisti dohodek znaša 140,852.145 din inje za 41 odst. večji od lanskoletnega in znaša 95 odst. plana. Potem ko poravnamo iz čistega dohodka obračunane osebne dohodke in stanovanjski del sklada skupne porabe, namenimo razliko v druge sklade kot so rezervni sklad in poslovni sklad. Če pa čisti dohodek (Nadaljevanje na 3. str.) (Nadaljevanje z 2. str.) ne zadošča za pokritje osebnih dohodkov in stanovanjskega dela sklada skupne porabe, ki smo ga dolžni formirati ob izplačilu osebnih dohodkov, je UOZD v izgubi. Tedaj nastopijo posledice sanacije po zakonu o sanaciji organizacij združenega dela in izplačujejo se le z zakonom zajamčeni osebni dohodki. V periodičnem obračunu smo namenili za poslovni sklad 46,620.318 din ali za 126 odst. več kot v letu 1979 in za 117 odst. več kot po planu. Sklad skupne porabe Za prosti del sklada skupne porabe smo namenili 7,329.751 din ali 21 odst. več kot v preteklem letu in 69 odst. plana. Ta sredstva imamo za regres za letni dopust, za regres za prehrano, za odpravnine, za pomoč pri smrtnih nesrečah, za praznovanje ob Dedku mrazu, za izlete, rekreacijo kolektiva in podobno. Za stanovanjski del sklada skupne porabe smo namenili 4,602.697 din oz. 22 odst. več kot v letu 1979 in 73 odst. od plana. Iz teh sredstev je treba plačati za izgradnjo dijaških domov 5,75 odst., za gradnjo komunalnih objektov in naprav 10 odst., za solidarnostni sklad 23,28 odst. in za obvezna združevanja pri banki 23,27 odst., tako da ostane podjetju samo 37,70 odst. obračunanih stanovanjskih sredstev. Ta sredstva namenjamo za nakup družbenih stanovanj oz. jih razdelimo delavcem v obliki stanovanjskih posojil za nakup stanovanj ali pa za izgradnjo stanovanjskih hiš. Za rezervni sklad smo namenili 5,237.803 din ali 40 odst. več kot v letu 1979 in 94 odst. od plana za tekoče leto. Rezervni sklad je namenjen predvsem za pokrivanje morebitnih izgub, če do izgub pride. Sredstva rezervnega sklada se uporabljajo med letom tudi za obratna sredstva, če ni dovolj sredstev na žiro računu za redno poslovanje. Osebni dohodki Poprečni osebni dohodek znaša 9.034 din. Za osebne dohodke smo namenili 77,011.754 din ali za 17 odst. več kot v lanskem letu in 73 odst. plana za tekoče leto. Porast dohodka za 40 odst. bi nam glede na to, da smo po višini bmto osebnih dohodkov uvrščeni v šesto od osmih skupin, omogočal povečati osebne dohodke za 23,60 odst. Ker smo osebne dohodke povečali za 17 odst. pomeni, da smo pod mejo, ki nam jo določa družbeni dogovor o razporeditvi dohodka v letu 1980. Omenili smo že, da je bila po količini proizvodnja večja v družbenem kot pa v zasebnem sektorju. Zaradi tega so tudi doseženi boljši finančni uspehi v družbenem kakor v zasebnem sektorju. Neugodna zima je KRATKI OBVESTILI LASTNIKOM GOZDOV Člani TOK imajo pri nabavi motorne žage ugodnost, saj jim v trgovini ni potrebno plačati prometnega davka. Članstvo pa morajo dokazati s potrdilom, ki ga dobe na upravi TOK. Strokovnjaki so ugotovili, da našim razmeram najbolj ustreza motorna žaga Husq-arna zaradi majhne vibracije, minimalnega hrupa in nizke potrošnje goriva. Tudi servisi so zagotovljeni. vplivala na izpad proizvodnje v zasebnem sektorju, ki je ne bo mogoče nadoknaditi do konca leta. S 1. 7. 1980 se je gozdnemu gozdarstvu Novo mesto priključila še TOZD „Vrtnarstvo" iz Novograda Novo mesto. Rezultati poslovanja TOZD Vrtnarstva in hortikultura so v tem času bili na meji rentabilnosti, predvsem zaradi neugodne sezone. Toda tudi v tej TOZD pričakujemo nekoliko boljše rezultate ob koncu leta. GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO POSLOVNI USPEH GOZDNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO OD 1.1. - 30.9.1980 Zap. št. Elementi SKUPAJ GG Skup.GG brez hort. TOZD NOVO MESTO TOZD STRAŽA TOZD PODTURN 1. Celotni prihodek 363.092.391,71 360.246.134,66 45.762.894,82 56.145.270,00 56.053.223,95 2. Materialni stroški 130.134.993,40 128.781.250,00 11.846.496,25 14.748.543,80 10.525.002,15 3. Amortizacija 9.156.522,00 223.800.876,31 9.114.948,00 1.552.722,00 1.475.058,00 1.844.731,00 43.683.490,80 4. lohodek (1-2-3) 222.349.936,66 32.363.676,57 39.921.668,20 14.092.578,80 5. Pog.in zak.obvez. Čisti dohodek (4-5) 81.672.448,15 81.497.791,50 140.852.145,16 9.776.433,55 20.043.252,80 23.640.238,00 6. 142.128.428,16 22.587.243,02 25.829.089,40 7. Za osebne dohodke 78.198.108,45 77.011.574,50 10.936.502,50 11.726.488,65 11.975.593,40 8. Za sklade (skup.)(6-7) 63.930.319,71 63.840.570,66 11.650.740,52 14.102.600,75 11.664.644,60 9. 10. Izguba Za ezervni sklad 5.306.840,25 5.287.803,30 809.091,90 998.041,70 1.092.087,25 11. Za poslovni sklad 46.620.318,32 46.620.318,32 9.073-429,72 11.416.533,35 8.774.372,15 12. Za skl.skup.por.-pr.del 7.329.751,39 4.673.409,75 7.329.751,39 1.091.340,00 676.878,90 1.000.395,00 1.081.235,00 13- Za skl.skup.por.-stan.del 4.602.697,65 687.630,70 716.950,20 14. Povpr.štev.zap.konec meseca 718 666 108 99 107 15. Povpr.netto OD 8.754,00 9.034,00 8.468,00 9.024,00 9.258,00 Zap. št. E 1 e m e n t i TOZD ČRMOŠNJICE TOZD ČRNOMELJ Tozl) GRADNJE TOZD Vrtn.in hort. 1. Celotni prihodek 35.276.007,70 33.126.073,00 14.747.095,30 7.346.386,10 2.846.257,05 1.353.743,40 2. Materialni stroški 8.970.667,35 8.706.460,70 3. Amortizacija 1.503.564,00 1.298.072,00 653.633,00 41.574,00 4. Dohodek (1-2-3) 24.801.776,35 23.121.540,30 6.747.076,20 1.450.939,65 5. Pogodb.in zakon.obvezn. Čisti dohodek (4-5) 10.303.607,80 7.015.181,05 1.630.427.60 5.116.648.60 174.656,65 6. 14.498.168,55 16.106.359,25 1.276.283,00 7. Za osebne dohodke 9.565.266,80 10.087.723,30 3.674.385,15 1.186.533,95 89.749,05 8. Za sklade (skupi)(6-7) 4.932.901,75 6.018.635,95 1.442.263,45 9. 10. Izguba Za rezervni sklad 620.044,40 578.038,50 168.676,90 19.036,95 11. Za poslovni sklad 2.879.680,40 3.903.426,60 587.839,10 - 12. Za skl.skup.por.-pr.del 869.030,00 924.880,00 473.880,00 - 13. Za skl.skup.por.-stan.del 564.146,95 612.290,85 211.867,45 70.712,10 14. Povpr.štev.zaposl.konec meseca 86 98 32 34 15. Povpr.netto OD 8.864,00 8.330,00 8.963,00 9.828,00 Tole 'rok D S S S št. Elementi NOVO MESTO ČRNOMELJ TREBNJE 1. Celotni prihodek 2. Materialni stroški 3. Amortizacija 4. Dohodek (1-2-3) 5. Pogodb.in zakon.obvezn. 6. Čisti dohodek (4-5) 7. Za osebne dohodke 3« Za sklade (skup.)(6-7) 9. Izguba 10. Za rezervni sklad 11. Za poslov.sklad 12. Za skl.skup.por.-prosti del 13. Za skl.skup.por.-stan.del 14. Povpr.štev.zaposl.konec meseca 15. Povpr.netto OD 51.135.051,05 32.973.^3,85 89.492,00 18.077.095,20 7.782.367.35 10.294.727,85 4.939.405,50 5.355.322.35 451.927,40 4.209.266,90 404.200,00 289.928,05 40 9.915,00 35.642.288.00 21.486.667.00 82.404,00 14.073.217.00 6.460.155,40 7.613.061,60 3.184.278,05 4.428.783,55 351.830.40 3.597.920,75 292.570,00 186.462.40 31 8.245,00 17.447.467,65 8.580.147,50 144.726.00 8.722.594,15 3.228.297,55 5.494.296,60 2.676.907,20 2.817.339,40 218.064,85 2.177.849,35 252.625.00 168.850,20 25 8.706,00 14.910.763,19 3.597.415,30 475.546,00 10.837.801,89 1.165.489,60 9.672.312,29 8.245.023,95 1.427.288,34 939.596,39 487.691,95 58 11.147,00 Za investicije dosedaj 33 milijonov dinarjev V letu 1980 je bila likvidnost slabša kot v preteklih letih. Planiranih investicijskih kreditov pri bankah nismo dobili, tako da smo morali za realizacijo plana investicij v večji meri kot smo to planirali, uporabljati lastna sredstva. V letu 1980 smo za investicijska vlaganja porabili skupno 33,106.792 din. Iz lastnih sredstev smo porabili 27,338.621 din, iz bančnih sredstev 3,481.017 din in iz blagovnih kreditov drugih OZD 2,287.153 din. Razen lastnih investicijskih vlaganj smo združili z DO Novoles 3,000.000 din za izgradnjo skupne mehanične delavnice za popravila transportne opreme. S temi vlaganji smo že prekoračili letošnja planirana investicijska sredstva, kar pomeni, da trošimo že investicijska sredstva na račun prihodnjega leta. Na področju gojenja in urejanja gozdov smo opravili 65 odst. planiranih del v zasebnem sektorju in 72 odst. planiranih del v družbenem sektorju. Glede na znižanje proizvodnje v zasebnem sektorju ne bo mogoče zagotoviti vseh sredstev, da bi opravili planirana dela. V družbenem sektorju pa je zago- (Nadaljevanje na 4. str.) Vrtnarija se bo selila na novi prostor Novomeška vrtnarija, uradno lahko od 1. 7. 1980 rečemo TOZD Vrtnarstvo in hortikultura, ki je desetaTOZD GG Novo mesto, zbudi vsakomur prej predstavo o rožah in cvetju kot pa o sadikah in solati ter drugem sočivju. Resnici na ljubo moramo reči, da je bilo Novo mesto tam do leta 1950 brez urejenih zelenic, brez cvetja in brez lepih drevnin in okrasnega grmičevja. Šele po letih trdega in vztrajnega ter požrtvovalnega dela delavcev vrtnarije je Novo mesto dobilo malo lepšo in cvetočo podobo. Sedaj je to že zgodovina: je pa prav, da zapišemo, kako so potekali prvi začetki, da se ne bi popolnoma pozabilo. V letu 1950 je bil določen prostor, kjer je vrtnarija še sedaj in kjer so postavili prve temelje za skromen začetek in za boljše delovne razmere. Del prostorov so že sezidali, toda uradnega dovoljenja za zidavo ni bilo. Ne zato, ker bi kdo nasprotoval rožicam, pač pa zato, ker je bil prostor, na katerem stoji današnja vrtnarija, že takrat predviden za razširjeno mestno vpadnico. Vendar, prvi zidovi so že stali in seveda obstali. Prostori vrtnarije so bili premajhni, zato jo je bilo potrebno dograjevati in dograjevali so jo s staro opeko iz ruševin. Novo mesto se je razvijalo. Vsak dan je bilo v mestu več prebivalcev, ki so si želeli cvetja in urejeno stanovanje. Vrtnarija, stisnjena v kotičku med Krko in cesto, ni imela možnosti širiti svoje dejavnosti, zato je bil kolektiv prisiljen iskati nov prostor, ki bi bil primernejši za razvoj vrtnarstva (preselitev na novo lokacijo, ki leži med potokom Težke voda in mestno ulico, ki povezuje sosesko Kristanove^ ulice in Grma s predelom Šmihela, je bila nujna zaradi gradnje stanovanjske soseske Ločna in zaradi gradnje ceste). Po štirih lokacijah smo se končno šele v letu 1979 odloči- (Nadaljevanje s 3. str.) tovljen ves denar za predvidena gozdnogojitvena dela. Z zakonom omejenih izdatkov nismo prekoračili V letu 1980 velja zakon o omejitvah izdatkov za reklamo in propagando, reprezentanco, za intelektualne storitve, za pogodbe o delu, avtorske honorarje, dnevnice za službena potovanja v Jugoslaviji in tujini ter za kilometrino in prevozne stroške v Jugoslaviji in tujini. Glede izvajanja tega zakona do sedaj ni bUo večjih težav, tako da pričakujemo, da ob koncu leta ne bo prekoračitev dovoljenih izdatkov. MILAN DRAGIŠIČ, dipl. oec. li in dobili vsa potrebna soglasja in načrte za gradnjo nove vrtnarije na zemljišču ob potoku Težka voda v Šmihelu. Vrtnarije ne delamo vsak dan, zato bomo, združeni s hortikulturno dejavnostjo, pri ureditvi na novem prostoru kar najbolj uporabili najsodobnejšo opremo in naprave, da bi lahko delali po sodobni tehnologiji, ki bo pocenila našo proizvodnjo, o Gojili bomo enoletne lončnice, vrtnice in v drevesnicah trai-nice in drevnine za potrebe zasebnih kupcev in za potrebe javnih nasadov v Novem mestu in širšem območju. Za te potrebe, kakor tudi za ozelenitev ohišnic, bomo izdelovali tudi projekte. Za uresničitev investicijskega programa in čimprejšnjo preselitev si prizadevamo v delovni Gledališki abonma sezone 1980-1981 Na pobudo Zveze kulturnih organizacij Novo mesto je gozdno gospodarstvo Novo mesto sklenilo dogovor o nakupu vstopnic za gledališki abonma sezone 1980—81. Gozdno gospodarstvo je naročnik abonmaja že od vsega začetka. Predstave, ki so v domu kulture v Novem mestu, obisku-iejo delavci iz TOZD Gozdarstvo Novo mesto, Podturn, Črmošnjice, Gradenj, TOK Novo mesto, TOK Trebnje in delovne skupnosti skupnih služb. V letošnji sezoni imamo 25 vstopnic za vsako izmed devetih predstav, polovico za red A in toliko za red B. Predstave so ob ponedeljkih in torkih. Cene kart, ki jih plačajo delavci, so 20 din, razliko pa pokrijejo temeljne organizacije. Program za leto 1980—81 je naslednji: Stalno slovensko gledališče v Trstu: 1. Moliere: Žlahtni meščan (komedija) Mestno gledališče ljubljansko: 2. Ivan Cankar: Hlapci (drama) 3. Peter Hacks: Mir (komedija) Slovensko narodno gledališče, Drama, Ljubljana: 4. Nikolaj V. Gogolj: Revizor (komedija) Slovensko ljudsko gledališče Celje: 5. Borivoj Wudler: Odprite vrata — Oskar prihaja (komedija) 6. Dušan Jovanovič: Prevzgoja srca (drama) Šentjakobsko gledališče, Ljubljana: 7. Fran Žžek: Miklova Zala (ljudska igra) Satirično gledališče „Jazavac", Zagreb: 8. Fadil Hadžič: Punjena ptica (komedija) Baletna skupina Lidije Sodar, Ljubljana: 9. Odlomki iz baletov JOŽICA BAJT organizaciji kakor tudi v naši TOZD. V TOZD Vrtnarstvo in hortikultura zaposleni želijo, da bi s skupnimi močmi in s splošno družbeno podporo čimprej pridobili nove prostore in s tem seveda boljše pogoje za delo in razširjeno proizvodnjo. V takih delovnih pogojih bo možno pridelovati boljši in bogatejši izbor cvetja in okrasnih drevnin. FRANC BARTOLJ Tretji kongres samouprav-Ijalcev bo junija 1981 v Beogradu Predsednik odbora za pripravo tretjega kongresa jugoslovanskih samoupravljavcev Miha Špilja k je na prvi ustanovni seji koordinacijskega odbora pojasnil okvirne smernice za pripravo tretjega kongresa samoupravljavcev naše države. Dejal je: „Priprave in potek tretjega kongresa samoupravljavcev ter iskanje odgovorov na številna odprta vprašanja iz tekoče in razvojne politike so hkrati tudi najboljši prispevek delavskega razreda in delavnih ljudi k bodočim kongresom zveze komunistov in zveze sindikatov". Vinko je bil zaposlen pri TOZD Gozdarstvo Črmošnjice kot sekač. S svojo družino je živel v vasici Pleš pri Uršnih selih, delal pa je v okoliških gozdovih. Čeprav smo že dalj časa vedeli, da je hudo bolan, smo še vedno upali, da bo bolezen s svojo voljo premagal, okreval in se spet vrnil med nas. Toda 25. septembra smo zvedeli žalostno novico, da je Vinko v bolnišnici po težki bolezni umrl. Umrl je 45 let star ter zapustil ženo, prijatelje in delovne tovariše v TOZD Gozdarstvo Črmošnjice. Tovariš Vinko se je rodil 8. 7. 1935 v vasi Dolni Mecelj pri Krapini na Hrvatskem. Osnovno šoli in mlada leta je preživel v svojem rojstnem kraju. Po odsluženju vojaškega roka je prišel v naše kraje, si ustvaril družino in se naselil v vasici Pleš, ki jo okrog in okrog obdajajo gozdovi. Tovariš Vinko je od vsega začetka delal na delovnem mestu sekača in bil vesten delavec pri izpolnjevanju vseh nalog. Sodeloval je v vseh delovnih akcijah, dobro se je sporazumeval z ljudmi, jim svetoval iz svojih lastnih izkušenj ter bil do vsakogar prijazen in dober. Usoda mu ni darovala brezskrbnega življenja. Vse si je moral z lastnim delom in trudom priboriti. Delavci TOZD smo ga spoštovali in ga bomo močno pogrešali, saj nas je vezalo skupno delo in nešteto spominov. J. Š. Še enkrat: družbena usmeritev razporejanja dohodka V osmi številki Dolenjskega gozdarja je bil objavljen članek pod naslovom: „Družbena usmeritev razporejanja dohodka je uresničena”. Takoj bi napisal, da ta ugotovitev velja bolj za družbeni kot pa za zasebni sektor. TOK Gozdarstvo Črnomelj je bil že v prvem tromesečju kršitelj družbenega dogovora vsled tega, ker je bila rast izplačanih osebnih dohodkov večja kot pa rast dohodka. Podobno je bilo tudi ob polletnem obračunu. Glavni vzroki za tako gibanje dohodka in osebnih dohodkov so naslednji: 1. v teku leta 1979 smo zaposlili sedem novih delavcev, katerih osebni dohodek ni bil v primerjalnem obdobju. Zaradi nanovo zaposlenih delavcev pa se dohodek ni povečal v željeni količini. 2. Ob istih prodajnih cenah gozdnih sortimentov smo v začetkk leta dvignili odkupne cene za približno 20 odstotkov. 3. Osebni dohodki so se v začetku leta dvignili za okrog 19 odst. 4. Načrtovana blagovna proizvodnja ni bila dosežena. 5. Izvozili smo manj lesa kot v istem obdobju preteklega leta. Ti vzroki naj bi veljali le kot opravičilo za TOK Gozdarstvo Črnomelj. Kljub temu, da se za naš TOK neugodno razmerje zboljšuje, pa se vprašamo, kdo vse je zainteresiran za dohodek TOK. Nedvomno so to delavci TOK in lastniki gozdov s tem, da je želja zaposlenih čim večji dohodek, želja lastnikov gozdov pa čim manjši dohodek in večji izkupiček za oddani les. Zakon o gozdovih v 14. členu, odstavek 6., se glasi: „ .. .lastniki gozdov imajo pravico do dela prodajne cene posekanega lesa v njihovem gozdu. Ta del prodajne cene se določi tako, da se od prodajne cene gozdnih sortimentov odštejejo materialni stroški poslovanja, minimalna predpisana amortizacija osnovnih sredstev, pogodbene in zakonske obveznosti, sredstva za osebne dohodke ter prispevek za biološka vlaganja od gozdov, na katerih je lastninska pravica. Ta del prodajne cene posekanega lesa mora znašati najmanj toliko, kolikor predpiše izvršni svet skupščine SR Slovenije.” Ta del zakona bi lahko povedal tudi z drugimi besedami in sicer, da je odkupna cena le akontacija, poračun za pro- dani les pa je lahko med letom ali ob koncu leta. Poračun je možen v obliki doplačila ali popravila potov in vlak ali pa eno in drugo. Popolnoma jasno je, da želi lastnik gozda za posekan les doseči čim višjo ceno, razen tega pa želi imeti z lesom majhne stroške. Razumljivo je, da lastnik gozda ni zainteresiran za velik dohodek TOK ob koncu leta. Zaradi tega je pomšeno razmerje med rastjo dohodka in OD delavcev, ki smo zaposleni v TOK. Zadostiti družbeni usmeritvi razporejenega dohodka v zasebnem sektorju bi pomenilo ali nizke odkupne cene, s tem bi se ustvaril visok dohodek ter normalni OD zaposlenih, ali pa manjši dohodek ob minimalnih osebnih dohodkih. Niti eno niti drugo najbrž ni sprejemljivo; potrebno je najti ustrezno rešitev v samem dogovoru o razporejanju dohodka. V TOK Gozdarstvo Črnomelj imamo za leto 1980 dokaj zahtevne načrte. Planirana blagovna proizvodnja znaša 16.050 m3, gojitvena dela pa obsegajo, izračunana na podlagi norma- tivov, 30.158 norma ur za enostavno in razširjeno reprodukcijo. To pomeni 3769 dni ali 19 stalno zaposlenih delavcev. Izračun za strokovno osebje, to je za revirne gozdarje in delovodje, kaže potrebo po 14 zaposlenih. Razen tega so tu še vodja TOK in dva delavca v administraciji. Skupno število zaposlenih naj bi po planu znašalo 36 vseh delavcev, trenutno pa nas je le 31. Od tega so trije delovni invalidi III. kategorije, dva delavca pa sta stalno na bolniški. Vsako povečanje zaposlenih je hkrati tudi povečanje mase za osebne dohodke in s tem tudi še večja kršitev družbenega dogovora, saj prvo leto zaposlitve novih delavcev ne prinese zaželenega povečanja dohodka (uvajanje, tečaj za motoriste itd.). Povečanje števila zaposlenih bo nujno, predvsem zaradi sečenj. Na območju TOK Gozdarstva Črnomelj je veliko sestojev, ki so nujno potrebni redčenj. Vendar se glede tega dela ne moremo zanašati na lastnike gozdov. Potrebovali bomo torej še novih delavcev, ki bodo primerno usposobljeni, izdati pa bomo morali tudi precej denarja za popravila gozdnih potov in vlak, saj bomo le tako lahko znižali stroške pridobivanja lesa v obojestransko zadovoljstvo. Uskladitev rasti dohodka in osebnih dohodkov bo najbrž tudi v bodoče težko. Zaradi tega moramo najti ustrezno rešitev in to trajno, saj bodo le tako imeli vsi zaposleni pri TOK občutek socialne varnosti. JOŽE VIDERVOL, dipl. ing. Pridelamo premalo hrane Čeprav mnogi strokovnjaki trdijo, da bi v naših razmerah morali pridelati hrane več kot je sami potrebujemo, jo moramo celo uvažati. Za uvoz smo leta 1979 v Jugoslaviji porabili 743 milijonov dolarjev, kar je veliko več kot smo iztržili pri izvozu naših pridelkov. Lani smo pridelali 4,512.000 ton pšenice in je uvozili 412.532 ton. Koruze smo pridelali 10,081.000 ton, uvozili pa 1,093.758 ton. Razen cele vrste mesa in živalskih proizvodov, semen in žitaric smo ovozili tudi slamo, seno, peso in deteljo za 58,042.000 din. Ob tem pa mnogo pašnikov in travnikov ostane nepopašenih in nepokošenih, češ da se gospodarjenje z njimi ,,ne izplača". Bolje preje kot kasneje bomo morali to mnenje spremeniti in zemljo, ki nam je dana, gospodarneje izkoriščati! Črnomaljski šolarji v drevesnici v Gradacu. Sodelovali so pri izkopavanju, prebiranju in štetju 24etnih smrekovih sadik, ki so bile namenjene za presadnjo v drevesnici Rožek, TOZD Podturn. (Foto J. Pene a). Popotovanje po domovini. (Z Vogla do Idrije ali sindikalni izlet nekoliko drugače) Letošnji sindikalni izlet je OOS TOZD Gozdarstvo Straža organizirala na Gorenjsko. Namenili smo si ogledati gorenjske kulturne, zgodovinske in krajinske znamenitosti. Iz Straže je 19. 9. 1980 odpeljal avtobus ob 5. uri. Prvi postanek smo imeli v Kranju, kjer smo se na hitro malo okrepčali. Potem smo se ustavili v Vrbi in si (večina prvič) ogledali rojstno hišo pesnika dr. Franceta Prešerna. Pot smo nadaljevali skozi Bled v Bohinjsko Bistrico do Bohinja in do spodnje postaje žičnice na Vogel, se z gondolo povzpeli na vrh, nato pa naprej s sedežnico do Orlovih glav. Do tu nič posebnega, boste rekli, pa ni bilo ravno tako, če omenim le vožnjo z žičnico. Nekaterim, ki so se peljali prvič, pa tudi ostalim je bilo precej tesno pri srcu. Nenadoma nam je narasel utrip in teh nekaj minut vožnje se nam je zdelo kar predolgih. Seveda si vsi udeleženci niso upali gor. Drugi so, da bi šlo lažje, spodaj na hitro popili nekaj za korajžo, vendar smo bili takoj na vrsti in tisto ni še nič prijelo, zato niso bili nič na boljšem od ostalih, ki smo bili še „tešči”. Na Orlovih glavah je pihal jugozahodnik, nobenega prave- > ga zavetja ni bilo, zato nas je na sedežnicah kar pošteno prezračilo in so se nam tembolj zasvetile oči, ko je Bogdan iz svojega nahrbtnika potegnil še polno zelenko domačega. Sreča, da je bilo malo prisotnih, drugače bi steklenica zagotovo obubožala. Tu smo se Bogdan, Jure in jaz ločili od ostalih in se z dobro založenimi nahrbtniki podali proti Šiji ter dalje proti Rodici (1962 m) in Črni prsti (1844 m nadm. v.). Kmalu na začetku naše dolge poti smo najprej napravili inventuro v nahrbtnikih in ugotovili, da je Bogdanov naj dragocenejši. To smo izkoristili in dobro podprti smo brez težav prišli čez Rodico na Črno prst. Tu nam je topel čaj, zabeljen z vsebino Bogdanove zelenke, še kako teknil. Z vrha Črne prsti smo imeli tudi prekrasen razgled na vse strani in kar težko smo se odpravili dalje. Le Jure se je odločil, da ne gre naprej in tako sva se proti Petrovem brdu odpravila sama, kamor sva prispela že v trdi temi. Tu sva v gostilni doživela pravo razočaranje, saj nisva dobila niti prenočišča niti kaj toplega za pod zob. Najina obupana obraza je opazil neki tovariš pri sosednji mizi in se ponudil, da naju ospelje v Podbrdo in če tudi tam ne bo nič s prenočiščem, da bova prespala pa pri njem. Tako je tudi bilo. Ze pozno zvečer naju je odpeljal na svoje stanovanje v bloku, njegova žena pa nama je pripravila večerjo. Prav je, da omenim, da je ta tovariš voznik kombija pri tekstilni tovarni „Bača” Podbrdo, Andrej Černe, žena pa je Tončka. Oba sta dobri duši, ni kaj. Zjutraj nama je Tončka pripravila še zajtrk, Andrej pa naju je zapeljal spet nazaj na Petrovo brdo. Od tu sva z Bogdanom krenila proti vrhu Porezna (1602 m nad morjem). Toda, glej ga vrabca, vrh glave 1541 m ugotovim, da sem tik nad Petrovim brdom med kratkim oddihom pozabil fotoaparat. Nič drugega ni kazalo — brž v dolino in poldrugo uro spet navkreber. Priznam, da mi je ta ponavljalna pot vzela nekaj moči, ne pa tudi volje. Samo to mi je bilo žal, da sem zaradi nje zamudil razgled s Porezna, saj je med tem časom pritisnila gosta megla, ki je onemogočila vsak razgled. Med oddihom v travi Spominček na lepo jesen: skupina črnomaljskih dijakov in šolarjev med delom v gradaški drevesnici. Koristno so nam pomagali pri pogozdovanju, malce okrepili svoje šolske denarnice — in preživeli nekaj lepih dni v veselem tovarištvu (foto Janez Penca). ob spomeniku padlim partizanom sem v mislih podoživljal njihovo usodo, saj so takorekoč na pragu svobode marca 1945 dali življenje za našo domovino. Iz tega razmišljanja me je prebudil Bogdan, ki je med tem časom požigosal najini transverzalni knjižici in opomnil, da morava dalje do najine naslednje točke — bolnica Franja. Do tu pa mi je šlo nekoliko težje od nog, vendar sva vseeno srečno prispela v podnožje Čerinščice in se povzpela do bolnice Franje. Tu sva bila pravi beli vrani med mnogimi obiskovalci, ki so se negotovih korakov (v salonarjih) vračali po vlažnih stopnicah in kamenju z ogleda tega spominskega objekta, spodaj v bifeju pa se krepko zalivali z mrzlim čajem in podobnim. Drugega tukaj tudi imeli niso. Zato sva se odpravila dalje in raje malicala v grabnu vaške ceste v Poljanah, po malici pa tiščala trde noge v breg, da bi si jih malo odtajala. V Cerknem je bilo bolje, saj sva tam lahko dobila toplo hrano. Po kratkem premisleku sva se odločila, da nadaljujeva pot do Kladja, vendar nama je že poprej zmanjkalo sape, pa tudi nisva hotela tvegati, da naju zaloti noč brez prenočišča. Tako sva se ustavila na kmetiji Petra Lapajne v Pod-lanišču in zaprosila za prenočišče na senu. Kot zanimivost lahko povem, da je omenjeni tovariš med NOB gradil bolnico Franjo. Tretji dan najine poti sva začela zjutraj ob 5.30 in se povzpela preko Kladja na Bevkov vrh (1050 m), nato na vrh Sivke (969 m), preko vasice Razpotje (tu je_ razvodje med Jadranskim in Črnim morjem) do Idrije. Med tem delom ture nama je zelo nagajala megla, tako da sva nekajkrat celo zašla. Razumljivo je tudi, da nisva imela nobenega razgleda s teh vrhov, kar pa ni motilo najinega dobrega razpoloženja. Zadovoljna, da sva uspešno opravila lep del začrtane poti, sva v Idriji po približno dvajsetih urah hoje stopila na siva asfaltna tla pri starih rudarskih hišah. Ustavila sva se še v restavraciji ,Nebesa”, kjer sva se najedla idrijskih žlinkrofov. Ko sva se kmalu za tem povzpela na avtobus, ki naju je odpeljal proti domu, nama je bilo kar malo žal, da se tako hitro varačava na stare tire vsakdanjosti. FRANC ČIBEJ Za enako delo-enako plačilo Večletno prizadevanje za izravnavanje osebnih dohodkov po načelu „za enako delo enako plačilo“ še ni rodilo sadov. To nam potrjuje analiza, ki je bila izdelana na podlagi trimesečnih poročil o gibanju osebnih dohodkov v gozdarstvu socialistične republike Slovenije. Analiza zajema tipična področja dela (delovna mesta) za razdobje treh let. Zanimiva ugotovitev, ki izvira iz analize, so razponi pri delih,ki zahtevajo srednješolsko in nižjo izobrazbo. Ti so veliko večji kot so razponi pri delih, ki zahtevajo visokošolsko izobrazbo. Izravnanje pogojev za pridobivanje osebnega dohodka delavcev, ki opravljajo enako ali skoraj enako delo, otežkočajo v pretežni meri: miselnost delavcev z višjimi osebnimi dohodki, ki ne odobravajo izravnavanja navzdol, kadrovska politika, ki ima svojo osnovo tudi pri delitvi osebnih dohodkov, in na kraju različnost delovnih postopkov, ki se združujejo v določeno delovno področje. Kljub upoštevanju navedenih faktorjev so razlike le prevelike. Tabela št. 1 prikazuje razmerje med najnižjimi in najvišjim osebnim dohodkom po letih in delovnih področjih za dvanajst gozdnogospodarskih organizacij v Sloveniji. Druga tabela nam prikazuje odnos naših osebnih dohodkov ob polletju 1980 glede na najnižje, poprečne in najvišje osebne dohodke od vseh direktorjev gozdarstva v Sloveniji (označen s sto) in 24 odst. nižjega od najvišjega osebnega dohodka za to delovno področje. Primer materialnega knjigovodje je obraten: ta ima največji osebni dohodek za to področje dela in za 40 odst. večjega od najnižjega osebnega dohodka v gozdarstvu Sloveni- z'- Razmerja osebnih > dohodkov v gozdarstvu SRS 1978 1979 1980 Delovno mesto Direktor 1.35 1.31 1.32 Vodja tehn.sektorja 1.38 1.29 1.30 Vodja splošne službe 1.33 1.25 1.32 Vodja gosp.rač.sektorja 1.29 1.18 1.37 Vodja kornere.sektorja 1.29 1.21 1.24 Vodja AOP 1.31 1.32 1.31 Hodj a gojenja gozdov 1.42 1.43 1.59 Vodja pridobivanja lesa 1.34 1.21 1.44 Vodja TOZD in TOK 1.17 1.23 1.31 Vodja finanč. operat. 1.54 1.29 1.18 Finanč. knjigovodja 1.49 1.66 1.95 Vodja obrat, knjigovod. 1.42 1.40 1.92 Materialni knjigovodja 1.42 1.29 1.41 Ekon.tehn.knjig.na TOZD 1.50 1.53 1.57 Gozd.teh.revir.vodj a 1.28 1.23 1.33 Blagajnik 1.35 1.35 1.44 Tajnica direktorja 1.55 1.53 1.81 Strojepiska 1.30 1.32 1.53 Čistilka 1.51 1.31 1.52 Sekač 1.58 1.25 1.49 Traktorist 1.40 1.38 1.36 Šofer 1.78 2.05 2.12 Delovodja 1.30 1.26 1.27 V J Novi lastnik bosenskih konj za iznos drv, ki jih je dobil po smrti od svojega brata Štefana, ravno tako dolgoletnega člana TOZD Gozdarstvo Črmošnjice. Tomo Bobaš je tako postal edini samostojni obrtnik pri GG s šestimi konji in zavarovanim delavcem Nikolo Sučičem. Prav sedaj prenaša drva v odd. 46 a. Na dan prenese 25 prm drv. Sam pravi, da se je v novo, dokaj naporno in odgovorno delo že dobro vpeljal, vendar ga tare bojazen, da v bodoče ne bo dela za njegovo delovno skupino, še posebno, ker vsako leto izdelujemo manj drv in več goli listavcev. Za sebe, svojega delavca in konje ima preskrbljeno bivanje v letnem času na Travniku, v zimskem pa v Črmošnjicah. (Foto Alojz Puhan). je. Višino poprečnega osebnega novodstva in vodja komercialne dohodka dosegata vodja raču- službe. JOŽE LUKŠIČ Razmerja naših osebnih dohoHkov v primerjavi z gozdarstvom SRS 1980 najnižji OD poprečje OD najvišji Delovno mesto Direktor 1.00 87 76 Vodja tehn. sektorja 1.11 99 86 Vodja splošne službe 1.09 94 83 Vodja gosp. rač. sektorja 1.16 1.00 85 Vodja kornere, sektorja 1.09 1.00 88 Vodja AOP 1.10 96 84 Vodja gojenja gozdov 1.24 99 78 Vodja pridobivanja lesa 1.35 1.12 94 Vodja TOZD in TOK 1.11 94 84 Vodja finanč. operative 1.15 93 85 Finančni knjigovodja 1.63 1.03 84 Vodja obrat, knjigovod. 1.92 1.37 1.00 Materialni knjigovodja 1.40 1.10 1.00 Ekon.tehn.knjig, na TOZD 1.45 1.11 92 Gozd.teh.revir.vodja 1.12 98 84 Blagajnik 1.39 1.05 96 Tajnica direktorja 1.62 1.13 90 Strojepiska 1.26 1.05 82 Čistilka 1.26 1.01 83 Sekač 1.34 1.05 90 Traktorist 1.21 1.06 89 Šofer 1.40 1.19 85 Delovodja 1.15 1.14 91 Po strojnem pikiranju sadik je potrebno še ročno popravljanje in izpopolnitev praznih mest. Na fotografiji so delavke iz drevesnice Rožek: Berusova, Goršetova, Marošličeva in Pirčeva (foto: J. Penca). Še o temeljih plana Na zadnjih sejah delavskih svetov smo razpravljali tudi o temeljih plana. Ugotovili smo, da le-ti obsegajo smernice bodočega razvoja temeljnih organizacij, ki smo jih že sprejeli, ne pa še uskladili z interesi drugih organizacij in skupnosti. Zato smo se morali prepričati, če je faza usklajevanja resnično že zaključena, da bi lahko v najkrajšem času izdelali osnutke temeljev plana v celoti za posamezno TOZD in TOK ter temelje v novembru na referendumu tudi sprejeli. V gradivu za razpravo smo omenili tudi smernice, za katere lahko rečemo, da so že usklajene. Med le-te pa nismo uvrstili povezave TOZD in TOK z delovno skupnostjo skupnih služb, kar pomeni, da še nimamo sklenjenega sporazuma o svobodni menjavi dela. Člani delavskih svetov so se v razpravi o temeljih planov dotaknili tudi povezave z delovno skupnostjo in zastavili takole vprašanje: kaj bodo delavci na „direkciji11 delali v prihodnjem srednjeročnem obdobju, za koga bodo delali in koliko bo to stalo? Odgovor na vsa tri vprašanja lahko damo samo s predlogom sporazuma o svobodni menjavi dela, ki ga mora oblikovati za to že določena komisija. Člani komisije za pripravo vseh planskih dokumentov in srednjeročnega načrta v celoti pa predlagamo naslednjo okvirno vsebino omenjenega sporazuma, kot je opisana pod naslovom. POVEZAVA TEMELJNE ORGANIZACIJE Z DSSS Delavci DSSS opravljajo skupne naloge za potrebe posameznih temeljnih organizacij. Ovrednoteni plani nalog za potrebe posameznih TOZD in TOK koristnikov predstavljajo plan svobodne menjave dela. Le-ta predstavlja osnovo za določitev prispevka TOZD in TOK in dohodek za skupne naloge DSSS. Izhodišče za oblikovanje plana svobodne menjave dela so točno opredeljene naloge DSSS v strukturi celotne verige združenega dela Gozdnega gospodarstva, ki ima v svoji sestavi 7 TOZD in 3 TOK. Urejanje svobodne menjave dela med temeljnimi organizacijami in DSSS v okviru naslednjih služb: — kadrovsko splošne službe — komercialne službe — tehnično razvojne službe — plansko analitske službe — računovodske službe in — AOP; 2) razvrstitev nalog v skupino, ki se izvajajo kontinuirano, in v skupino občasnih nalog; 3) opredelitev koristnika za vsako nalogo, pri čemer šta možni dve različici, in sicer: koristniki storitev v okviru nalog oz. njihovih skupin so vse temeljne organizacije in drugo: koristniki so samo nekatere temeljne organizacije; 4) določitev količinsko izraženega obsega nalog, ki jih bodo DSSS opravljale za posamezne TOZD in TOK v efektivnih urah, pri čemer imamo naslednje možnosti: a) koriščenje naloge v enakih deležih po TOZD in TOK (planiran obseg dela delimo s številom TOZD in TOK), b) koriščenje naloge v neenakih deležih (npr. knjigovodstvo osnovnih sredstev razdelimo elede na število osnovnih sredstev), c) koriščenje naloge po programu dela službe (velja za službe, ki nimajo neprestano enakih nalog in morajo imeti program dela, ki je sestavina srednjeročnega programa, kot npr. programi razvojne službe); 5) podrobna opredelitev posameznih stroškovnih vrst po elementih strukture cene in stroškovnih mest kot osnova za izdelavo kalkulacije za enoto storitve DSSS; 6) izdelava kalkulacije kot osnove za vrednostni plan storitev delavcev DSSS (formirali bomo ceno za uro samostojnega delavca ali skupine delavcev v službi); 7) izdelava plana storitev DSSS za potrebe posamezne temeljne organizacije, ki zajema naslednje elemente: a) naloge oz. skupine delov- nih nalog — vrsta storitev, b) kalkulativna planska vrednost ure za nalogo ali skupino, c) predviden čas izvajanja naloge po posameznih TOZD in TOK, d) planirana vrednost dela skupnih služb po nalogah oz. skupinah za posamezne TOZD in TOK, e) seštevek skupnih planiranih obveznosti TOZD in TOK do skupnih služb, ki predstavljajo celotni prihodek DSSS, in 8) določanje planske stopnje na planiran dohodek temeljne organizacije za posamezne skupine nalog, kar pomeni, da so delavci, organizirani v DSSS zaradi racionalnosti poslovanja enakopravni in pomembni ustvarjalci dohodka v temeljnih organizacijah. Zato postanejo storitve skupnih služb obveznosti za TOZD in TOK, ki gredo iz njihovega dohodka in s stopnjo na dohodek spodbudimo tudi interes delavcev v skupnih službah za takšno delo, ki bo prispevalo k čim večjemu dohodku. JANEZ RUSTJA ekonomist Pričeli smo popisovati zaloge Delavski svet TOZD Gozdarstvo Črmošnjice je na svoji zadnji seji imenoval 5-člansko inventurno komisijo v sestavi: Ernest Haler, Alojz Puhan, Viktor Turk, Marjan Matkovič in Maks Štubler. Naloga članov inventurne komisije je, da se temeljito pripravijo na pravilen in pravočasen popis zalog v skladu s pravilnikom o organizaciji in vodenju knjigovodstva. Tako so že v soboto, 25. 10. 1980, člani inventurne komisije s svojimi pomočniki začeli ugotavljati zaloge lesa v gozdu in na kamionski cesti. Po zalogah sodimo, da bomo načrte o pridobivanju lesa letos zanesljivo izpolnili. Zaloge v gozdu: skupaj iglavcev =1317 m3 listavcev = 873 m3 drva — 253 prm Zaloge na kamionski cesti: skupaj iglavcev = 393 m3 listavcev = 455 m3 drva = 655 prm Na podlagi ugotovljenih zalog smo sklenili prekiniti sečnjo iglavcev in nadaljevati s sečnjo listavcev, predvsem v redčenju, kar je znak, da smo z uresničenjem količinskega plana že pri koncu. ALOJZ PUHAN ( N Kam k zdravniku? V___________________/ Pred nami je razgrnjen osnutek samoupravnega sporazuma o postopkih in načinih uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva. Gre za precej obširen in dokaj razumljiv dogovor, ki ureja medsebojne odnose med delavci v zdmženem delu (upo- / 'N Žled na drevju-velika škoda V četrtek, 6.11. 1980, se je na drevju zaradi deževja in nizkih temperatur napravil zelo debel žled, ki je zelo močno upogibal mlado drevje listavcev in povzročal lomljenje, tako da so bile kamionske ceste na več mestih neprevozne. Že od daleč se je slišalo pokanje in lomljenje dreves, ki so se podirala eno za drugim. Najbolj so ogroženi mladi, preredčeni bukovi sestoji, kjer bodo verjetno precejšnje polomije. Zaradi trenutno težkih razmer za delo v gozdu so po skupnem dogovoru delavci-sekači iz Bosne odpotovali domov k svojim družinam, kjer bodo do 17. novembra 1980. Pripis: o poškodbah po žledu poročajo tudi z drugih področij. Samo na Brezovi rebri bo polomljenega lesa po prvi približni oceni okrog 3.000 m3. V Radohi je žled podrl in polomil okrog 2000 m3 bukovine, v Hmeljniku pa 2000 — 2500 m3 , od tega je polovica podrtega. Podrta so predvsem debelejša drevesa od 30 cm premera navzgor. Po površini je škoda zajela okrog 150 ha gozdov v pasu na nadmorski višini 300 — 600 m, kjer listje še ni odpadlo z drevja in predvsem v sestojih, ki so bili letos ali pred nekaj leti preredčeni. ALOJZ PUHAN V____________________ rabniki) in zdravniki oziroma zdravstvenimi organizacijami in zdravstvenim varstvom (izvajalci). Naj na kratko povzamemo le najvažnejše določbe. 1. Kot občani lahko svobodno izbiramo zdravstveno organizacijo in zdravnika, kot delavci, ki smo v delovnem razmerju, pa praviloma iščemo zdravstvene storitve le v zdravstvenih postajah, ki so v neposredni bližini kraja, kjer delamo in stanujemo. Če zbolimo izven kraja, kjer delamo in stanujemo, imamo pravico le do nujnih zdravstvenih storitev. 2. Vsak delavec si izbere svojega zdravnika, seveda v najbližji zdravstveni postaji, kjer delavec dela oziroma stanu- je. Zdravnika pred enim letom ne more zamenjati. 3. Zdravstveno stanje, upravičenost do nadaljnjih zdravstvenih storitev, zdravstvenih pripomočkov ter denarnega nadomestila in povračila ugotavljajo: — zdravnik kot posameznik, — zdravstveni konzilij (komisija) v zdravstvenem domu, — zdravstveni konzilij (komisija) v bolnišnici. 4. V vseh primerih, ko iščemo zdravstveno varstvo, se moramo izkazati z zdravstveno knjižico oziroma zdravstveno kartico, za prevoz z rešilnim avtomobilom ter za ortopedski pripomoček pa z napotnico. Samo v nujnih primerih, če zdravstvena knjižica ali napotnica ni dostopna, jo predložimo pozneje. 5. Zadržanost z dela (bolniško) ugotovi izbran zdravnik ter zdravniški konzilij — zdravniška komisija. 6. Ce delavec zboli zunaj svojega prebivališča oziroma zaposlitve in ne more do zdravnika, ki je pooblaščen za ugotavljanje njegovega zdravstvenega stanja, lahko ugotovi delavčevo zdravstveno stanje zdravnik v najbližji zdravstveni organizaciji. Ce zdravnik ugotovi, da delavec ne more delati, mora delavec v roku treh dni obvestiti o tem svojega zdravnika. Le njegov zdravnik lahko na podlagi dokumentacije in poznejšega pregleda ugotovi upravičenost do „bolniške”. Če zdravnik ali delovna organizacija dvomi v navedbe oziroma dokumentacijo, predloži zadevo zdravstvenemu konziliju (zdravstveni komisiji). 7. Posamezni zdravnik lahko ugotavlja zadržanost le do 30 dni. nad 30 dni pa konzilij (zdravstvena komisija). 8. Denarna nadomestila in povračila delavcu in njegovi družini obračuna in izplača TOZD, v kateri delavec dela. TOZD lahko obračuna nadomestilo in povračilo samo na podlagi ustrezne listine. TOZD predloži zdravstveni skupnosti zahtevek za povračila, ki gredo iz združenih sredstev. 9. O varstvu pravic odločajo pristojni organi v zdravstveni organizaciji, v TOZD in zdravstveni skupnosti ter sodišče združenega dela. 10. Nekatere določbe, navedene v tem sporazumu, smo v naši delovni organizaciji že urejali s posebnim sklepom, ki pa ga nismo dosledno uresničevali. Zato ta sporazum, ki bo veljal za celotno Slovenijo podpiramo, saj odpravlja vrsto dilem in nesporazumov, ki so bili prisotni v odnosih med uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva. FRANC MARKOVIČ Iz Francije Donosnost redčenja je odvisna od načina sečnje in od količine lesa, ki pri tem napade. Prvo redčenje v smrekovih sestojih in kulturah, pri katerem napada droben les, je pri izbiralnem redčenju najmanj donosno in prinaša izgubo. Veliko boljšo donosnost pa so dosegli z redčenjem v vrstah. Prednosti tega načina so večja učinkovitost pri sečnji, zmanjšanje poškodb v nasadu in olajšano spravilo z delno ali popolno uporabo strojev. Pri takem šablonskem redčenju v vrstah je struktura odvzete lesne zaloge enaka kakovostni strukturi sestoja, ki ga redčimo. Pogled na znamenito staro žago v Luknji. (Foto ing. J. Piškur). Žaga venecianka v Luknji -spomenik tehniške kulture? V Luknji pri Prečni je še do nedavnega obratovala žaga venecianka z vodoravnim tekom žaginega lista. Tip žage, oziroma znamka PUMI — KAY WIEN je v litoželezni izvedbi in je bila na to mesto postavljena okrog leta 1912. Sama strojna izvedba je verjetno starejšega datuma. Na tem mestu je zanimiv tudi pogonski kompleks vodne turbine z odprtim transmisijskim prenosom. V sklop strojne namestitve spada tudi mlin, ki pa je v privatni lasti. Žaga razpada. Dorajala je strešna kritina in lesena nosilna konstrukcija. Prizidek orodjarne se zaradi ugrezanja temeljev nagiba od glavne stavbe. Predstavnikk tehniškega muzeja Slovenije so na našo pobudo v oktobru ocenili muzejsko vrednost žage. Ooisane strojne naprave so po njihovi presoji v naši republiki zelo redke, po evidenci, ki obstaja pri muzeju pa ne poznajo takšnega ali podobnega primera. Tehniški muzej Slovenije meni, da je to žago v takem primeru potrebno zaščititi in priporočajo zavarovanje objekta na kraju samem. S tem se namreč ohranja spomenik tehniške kulture tam. kjer je nastal in deloval. Tako dobiva tak objekt pravo vrednost še posebno zato, ker ni bil iztrgan iz okklja, kateremu pripada. JERNEJ PIŠKUR, dipl. ing. Tričetrtletni obračun TOK Gozdarstvo Novo mesto Kot je običaj, se moramo tudi letos zaustaviti ob 9-me-sečnih kazalcih uspešnosti gospodarjenja TOK in stanje analizirati. Kljub količinskemu zaostanku pri blagovni proizvodnji v primerjavi z enakim razdobjem lanskega leta (za pribl. 3.000 m3) ter nekoliko zmanjšanemu obsegu izvršenih gozdnogojitvenih del je finančni rezultat dokaj ugoden. V kolikor nam ne bo zagodlo vreme, smatramo, da bomo plan blagovne proizvodnje (27,450 m3) izpolnili. Na žalost pa ne b orno zmogli vseh gozdnogojitvenih del, saj zberemo premalo sredstev za biološka vlaganja, kot nam jih predpisujejo gozdnogospodarski načrti. Celotni prihodek je za 9 mesecev glede na plan že dosežen (100 odst.), dohodek je dosežen z 99 odst. glede na plan, za osebne dohodke pa smo porabili 76 odst. po planu predvidenih sredstev. K takemu stanju so brez dvoma pripomogle med letom povišane prodajne cene nekaterih sortimentov. Člani sveta lastnikov gozdov so bili ob sprejemanju periodičnega obračuna ter ob začasni razdelitvi sredstev na sklade mnenja, da se bodo tudi letos v decembru pogovarjali o poračunu oz. doplačilu lastnikom gozdov za oddani les. Poseben problem predstavlja pri nas dejstvo, da oddvajamo sredstva za biološka vlaganja le od odkupljenega lesa (14 odst. od prodajne cene za tehnični les in 5 odst. od drv) in da se sredstev biološke amortizacije zato zbere premalo. Člani skupščine TOK so bili na svoji zadnji seji mnenja, da se morajo sredstva za biološka vlaganja in stroški gospodarjenja izdvajati tudi od tehničnega lesa za domačo uporabo, kakor imajo že sedaj na vseh gozdnih gospodarstvih v Sloveniji. Kot je znano, se ta sredstva zbirajo na SIS za gozdarstvo in se po zakonu v okviru območja lahko prelivajo. Nov predlog je v pripravi, o njem bodo razpravljali na zborih in na drugih naših samoupravnih organih. Namensko naj bi izdvajali tudi sredstva za popravila in rekonstrukcije gozdnih cest in poti ter gradnjo vlak. Letos bomo z referendumom sprejemali samoupravni sporazum o temeljih plana razvoja za srednjeročno razdobje 1981-1985, kjer se tudi za našo organizacijo predvidevajo povečane obveznosti. Dvig bla- govne proizvodnje je predviden ob letošnjih 27.500 m3 na okrog 33.000 m3 lesnih sortimentov poprečno letno za srednjeročno razdobje. Družbene zahteve so razumljive, saj lesa občutno manjka, zato si tudi v zasebnem sektorju gozdarstva ne bomo mogli privoščiti, da nam v gozdovih ostaja neposekan etat, zlasti pri listavcih. Povečanje bo šlo v celoti na račun drobnih gozdnih sortimentov iz redčenj (celulozni les in iverica). Povečanje blagovne proizvodnje bo omogočeno z dodatnimi sredstvi od lesne industrije (za gradnjo cest in vlak) ter SIS in pa s povečanjem števila zaposlenih na TOK. Zato predvidevamo, da bomo v naslednjem letu pridobili novih 8 delavcev za neposredno proizvodnjo (sekači in gojitelji). Zaradi zelo ugodnega rezultata poslovanja v lanskem letu smo letos kršilci družbenega dogovora o razporejanju dohodka. Tu je potrebno povedati, da se v okviru gozdnega gospodarstva pri nagrajevanju po delu obnašajo vse TOZD in TOK enotno, saj imamo samoupravni sporazum o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Člani sveta lastnikov gozdov so bili ob tem dejstvu mnenja, da organizacije v zasebnem sektorju gozdarstva ne morejo akumulirati toliko denarja, kot je to slučaj v družbenem sektorju. Prvič zato, ker je bilo lansko leto izredno ugodno zaradi rekordne blagovne proizvodnje, drugi razlog pa je v tem, da je kmet kot osnovni proizvajalec udeležen s svojim delom in sredstvi v gozdni proizvodnji in iz tega naslova odvaja družbi vse predpisane dajatve. Na ravni DO je bil zato sprejet samoupravni sporazum o solidarnostnem pokrivanju sredstev za OD. To ni dejansko pokrivanje, temveč so si vse TOZD in TOK enotne, da v zasebnem sektorju dohodek ne more naraščati s tako velikimi koraki na račun kmeta — lastnika gozda, oziroma nižjih odkupnih cen. Ob prenizkih cenah bi bile težave za dosego blagovne proizvodnje še večje kot so sedaj. Svet lastnikov gozdov je za drugo polovico novembra razpisal zbore članov in kmetov — lastnikov gozdov. Vprašanj, na katera bo treba odgovoriti, je dovoli, zato pričakujemo, da se bodo kmetje lastniki gozdov zborov udeležili v čim večjem številu. RADOVAN LAPAJNE, dipl. ing Žaga je bila zares potrebna! Veliko let je preteklo od takrat, ko smo s precejšnjimi napori zbrali starih 27 milijonov din in od Mizarskega podjetja HRAST odkupili žago na Veliki Loki z zemljiščem vred. Takoj je bilo jasno, da žaga taka kot je, ne bo mogla opravljati svoje naloge, kvalitetnega razreza lesa. Zato smo že ob nakupu spregovorili tudi o obnovitvi. Na mestu stare žage je zrasla nova, sodobnejša. Staro veneci-janko je zamenjala Lindnerjeva horizontalna tračna žaga. Nekvaliteten razrez 4 m3 smrekovih plohov v 8.urah so zamenjale možnosti natančnega, kvalitetnega razreza 20 m3 smrekovih plohov in veliko večji izkoristek lesa. 5. maja 1980 je začela žaga poskusno obratovati v veliko zadovoljstvo lastnikov gozdov. Takoj v začetku je bil dogovorjen red, po katerem naj bi trije zaposleni, vsak je usposobljen za vsa dela na žagi, opravljali V začetku 1980 smo TOZD Gozdarstvo Straža, TOZD Gozdarstvo Podturn, TOZD Gozdarstvo Črmošnjice in TOK Gozdarstvo Novo mesto soinvestirali ureditev ceste s pločnikom ob železniški postaji v Straži. Nosilec izvedbe je bil Novoles. Celotna ureditev je veljala 3,000.000 din. GG Novo mesto je prispevalo 1,200.000 din. (Foto ing. J. Piškur). svoje delo. Cilj nam je bil, da se na žagi privatni les ne bi smel zadrževati. Lastnik lesa naj bi vedel, kdaj naj les pripelje, počaka in razžaganega tudi odpelje. Prav zaradi tega reda, ki so ga znali Miha Plaveč, Nace Kastelic in Alojz Marn dobro zastaviti, tudi sorazmerno visoka reznina 400 din/m3 ne predstavlja nobene ovire. V poizkusnem obratovanju je bilo razžagano 1320 m3 lesa iglavcev in listavcev. Tako so izpolnjena pričakovanja lastnikov gozdov pa tudi naša, saj je poprečen razrez 15 m3/8 ur, opravljanje uslug pa je zelo dobro urejeno. Za jeseni, predvsem pa za drugo leto, pa moramo dobro pripraviti razrez za prodajo. Naš cilj je v prvi vrsti zadostiti potrebam domačih mizarskih, gradbenih in drugih podjetij in potrebam zasebnih kupcev. Povpraševanje je dovolj veliko. Na razrez okrog 2000 m3 za trg se moramo pripraviti v vseh pogledih; od naročil, dotoka lesa pa vse do sprotne oddaje lesa. Računamo, da tudi v tem pogledu ne bo nobenih večjih težav. Dobra opremljenost žage nam to omogoča; rešeno ni le nakladanje, ki je ročno pretežko in prezamudno. V srednjeročnem obdobju bomo združili lesno skladišče na eni želežniški postaji. Delo na taki postaji in nakladanje na žagi naj bi opravljal nakladalnik. JOŽE FALKNER, dipl. ing. , , :U.;: » -“- • .> . V i . V Luknji pri Prečni arheologi raziskujejo jamo, v kateri so prebivali naši „predniki” v kameni dobi. (Foto ing. J. Piškur). Ugoden devetmesečni obračun za TOZD Gozdarstvo Straža Že v polletni bilanci letošnjega poslovnega leta smo ugotovili dober poslovni uspeh. V zaostrenih pogojih gospodarjenja smo napovedali padec rasti dohodka. Tako je polletni porast dohodka v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta zdrsnil iz 184 odst. na 158 odst. Skokoviti indeksi so v sezonskem značaju proizvodnje česti. Po količinah je proizvodnja v okvirih planov. V sečnji smo dosegli 76 odst., v gojenju nek oliko zaostaja drugo redčenje, na odpremnem skladišču je odprema večja za 10 odst. v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta. Tudi na obteso-valnici je proizvodnja zelo uspešna. V devetih mesecih smo dosegli 6,145.270 din prihodka, kar predstavlja 79 odst. plana za 1980. Materialni stroški so zaradi različnih metodologij zajemanja podatkov slabo primerljivi, je pa dejstvo, da so razmeroma nizki. Na ta „prihranek” so predvsem vplivala znižana popravila strojev in opreme. Zmanjšanje materialnih stroškov je nastalo zato, ker nismo zgradili utrjene gozdne vlake (ceste), dolge 3 km. To znižanje znaša približno 3 milijone. Vseh materialnih stroškov je 14,748.543 din kar predstavlja le dobro polovico vseh predvidenih stroškov za 1980. Amortizacija je porasla za 15 odst. s primerjalnim obdobjem preteklega leta in znaša 1,475.058 din. Dohodek 39,921.668 din je presežen za 5 8 odst. v primerjavi z lanskim enakim obdobjem. V primerjavi s planom je dosežen 97 odst. Dohodek je materialna osnova za zadovoljevanje skupnih sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter vir sredstev za razširitev materialne osnove dela in rezerve. Temeljna organizacija ima pokrite vse pogodbene in zakonske obveznosti, ki znašajo 14,092.78 din. Te obveznosti so porasle od lanskega leta za 60 odst. in predstavljajo 89 odst. planskih obveznosti. Čisti dohodek znaša 2,829.089 din. Od primerjalnega obdobja 1979 je porasel za 6 odst. oziroma je presežen za 1 odst. od planirane bilančne postavkk za 1980. Iz teh sredstev je izločeno 11,726.488 din za osebne dohodke, kar pomeni 20 odst. več kot v lanskem letu oz. 75 odst. letošnjih planiranih sredstev za osebne dohodke. Za sklade imamo skupaj 14,102.600 din: za poslovni sklad 11,416.533 dm za rezervni sklad 998.041 din za sklad skupne porabe — prosti del 1,000.395 din za stanov, del sklada skupne porabe 687.630 din Naša temeljna organizacija je poslovala z 99 sodelavci. To pomeni, da izvaja delovne nalo- ge z 92 sedbo. odst. kadrovsko za- Zbor delavcev in delavski svet sta devetmesečni obračun potrdila s tem, da se v okviru možnosti po družbenem dogovoru razdeli 70 odst. poprečno izplačane akontacije za osebne dohodke. Splošna ugotovitev, da je rezultat ugoden, kolektiva ne sme uspavati. Slehernemu sodelavcu je v zaostrenih pogojih naložena dodatna naloga. JERNEJ PIŠKUR, dipl. ing. s’ » ■ Ves les je uporaben Še pred nekaj leti so lastniki gozdov računali le s prodajo prvovrstnega lesa. Vse ostalo je šlo pač za drva, ki so prinesla veliko manjši iztržek. Prav tako smo bili že navajeni, da se je ves droben les iglavcev prodal za celulozo in jamski les. Odkar pa so v Straži zgradili obtesovalnico, ta les spremenijo v tramovje, ki ima višjo tržno vrednost. Oglejmo si, kakšen les je najbolj primeren za tako-vrstno obdelavo: jelka, smreka s srednjim premerom od 14 do 22 cm, dolga 4 do 8 m, lahko tudi 10 m. Seveda mora biti les raven. Cena pa je taka kot za hlodovino. Zdaj pa še o lesu, ki ga „zmeljejo" v iverne plošče. Domala ves drobir, vse vejevje, kar je nekoč končalo izključno v domačih pečeh, ie danes primerno za izdelavo ivernih plošč. Edini pogoj za odkup je „zdravje". Tudi drevesna vrsta ni pomembna, premer pa naj bo od 8 cm naprej. Zaradi prevoza je najprimernejša dolžina od 5 do 8 m. Čelna stran naj bo izravnana. Ne bo odveč, če povemo, da se ta les prodaja po teži (1000 kg je 1 m3). Odkupna cena za kubični meter lesa je 700 din. Če pomislimo, da je še pred leti veliko takega lesa strohnelo v gozdovih, so lastniki danes lahko zadovoljni, saj gre v denar prav vse, kar zraste. UROŠ KASTELIC V Stopiški gmajni so to jesen spet osnovali nekaj hektarov nasadov. Kjer so bila da primerna, so s pridom uporabili stroj „Gribor” za kopanje jamic, ponekod pa so morali pogozdovati še kar ročno. (Foto J. Penca). 50 - letniki pri TOZD Gozdarstvo Straža Leto se je skoraj izteklo in pridnega in skoraj preveč na-tako lahko zopet ugotavljamo, tančnega delavca. Anton Kulovec, Franc Novine in Miha Novak Alfonz Legan kateri naši delavci so se v tem letu srečah z Abrahamom. Franc Čibej je praznoval 50. letnico 14. 1. 1980. K naši delovni organizaciji je prišel maja 1952. Rodil se je na Primorskem, vendar ga že lahko obravnavamo kot „Dolenjca". Je revirni vodja v revirju Soteska in je vzor vestnega, Alfonz Legan, roj. 12. 5. 1930, dela pri našem TOZD od 1963 stalno, prej pa s prekinitvami, vsega skupaj 23 let. Začel je kot sekač, sedaj pa dela v gojenju in na cesti. Njegov mjljubši konjiček je razviden s slike. Anton Kulovec, roj. 15. 5. 1930, je voznik, v rednem delovnem razmerju od 1966 leta. Do nedavnega je prevlače-val s konjem les na odpremnem skladišču v Straži. Sedaj dela pri vlaki lesa iz gozda do kamionske ceste v revirju Jurka vas. Franc Novine, roj. 22. 7. 1930, je prišel delati kot sekač leta 1972, sedaj pa dela v gojenju in na cesti. Miha Novak, roj. 13. 9. 1930, ima najdaljši delovni staž sekača, saj dela že 32 let naprekinjeno pri naši TOZD, na tem delovnem mestu. Je vzor marljivega in vestnega delavca. Leta 1961 je prvi v naši TOZD začel delati z motorno žago. | Lovra Bubnjića ni več med nami Vest o tragični smrti tov. Lovra je bolestno odjeknila med nami. Kruta usoda nam je vzela dolgoletnega sodelavca. Se posebej je zastal dih delavcem TOZD Gozdarstva Črmošnjice, ki smo Lovra zelo dobro poznali, z njim delili dobro in slabo. Sprva kar nismo mogli doumeti, da je vest o nenadni smrti tovariša Lovra resnična. Vest je prišla tako nepričakovano, da smo onemeli, saj nihče od nas ni mogel razumeti, da se je to res zgodilo. Umrl je nenadoma sredi svojih življenjskih načrtov. Prišel je iz Bosne, iz rodne Meline in od 1962. leta naprej delal kot sekač na območju Črnomlja, Straže in TOZD Gozdarstvo Črmošnjice, kjer je delal zadnja leta. Smrtno se je ponesrečil 12. septembra pri delu v gozdu. Polnih 18 let je živel v Sloveniji, v roških gozdovih. Polnih 18 let je kot delavec sekač izpolnjeval naloge, ki mu jih je dajala delovna organizacija, in poznali smo ga kot skromnega in vestnega delavca. V teh letih je vzljubil Roške gozdove, v katerih je pustil velik del svojega prekratkega življenja. Zapustil je ženo in dva nepreskrbljena otroka. Delavci TOZD Gozdarstvo Črmošnjice ga bomo zelo pogrešali, ohranili pa bomo v spominu njegov vedri in odločni obraz ter lik iskrenega in dobrega tovariša. JANEZ ŠEBENIK Mirko Glavan, roj. 18. 9. 1930, po poklicu voznik, dela pri nas že vsa leta po vojni, v rednem delovnem razmerju pa od leta 1965. Težko bipoveda- Franc Čibej Mirko Glavan //, koliko kubikov lesa je v teh letih izvlekel od panja do kamionske ceste. MAGDA VIRANT Novoletno praznovanje najmlajših Občinska zveza prijateljev mladine Novo mesto bo tudi letos organizirala enotno novoletno praznovanje za predšolske in šolske otroke po vseh krajevnih skupnostih v občini. Enako bo novoletno praznovanje tudi v sosednjih občinah. Kulturne programe za otroke bodo pripravili vzgojno varstveni zavodi, pionirski odredi, kulturne skupine in drugi. Posebna novoletna prireditev bo tudi v športni dvorani v Novem mestu. Vsi otroci bodo obdarjeni. Upoštevani so tudi otroci delavcev, ki imajo svoje družine v drugih republikah. Obdarovani bodo predšolski in šolski otroci od 1. do 4. razreda. V__ _____________/ • Drv za kurjavo • je dovolj • V dnevnem časopisju be- • remo, kako problematična 2 je oskrba gospodinjstev s 2 kurjavo v slovenskih mestih. • Za plin so marsikje vrste, za • premog pa izredno dolgi • seznami, medtem ko je drv 2 povsod dovolj. Torej, goz-2 darji niso zatajili! 2 In kako je z oskrbo drv v 2 Novem mestu in okolici? • Brez težav. TOZD Gozdar- • stvo Novo mesto sprejema 2 za drva vplačila vsak pone-2 deljek, v kratkem času pa 2 drva tudi dobavi. 2 To je ugotovil tudi tržni • inšpektor, ki nas je obiskal • in se prepričal, da dobro • skrbimo za potrošnike drv. • FRANC POVŠE SODOBNOST... V današnjem, modernem času, se prisluškovanja telefonskim pogovorom ponujajo kar sama po sebi. Previdno, pazljivo zavrtiš telefonsko številko, ker se bojiš, da ne bi ob morebitni pomoti komu po nepotrebnem presedal in — nenadoma prisluhneš... Seveda se v telefonski slušalki ne oglasi glas, ki ga pričakuješ, ampak naletiš na pogovor dveh, ki sta se prav tako slučajno našla v isti telefonski Uniji: Ona: Halo, je tam podjetje . .. On: Ne tovarišica, tukaj podjetje... Ona: Ste pa tudi sitni! Kako ste pa prišli noter? On: Ja... . oprostite, ne vem! Najbrž pomotoma. Ampak. .. Ona: Že prav, že prav! Spravite se hitro ven! On: V redu. Ne razburjajte se. Veste, sicer sem pa čisto prijazen... JOŽE FAI.KNER, dipl. ing. DOLENJSKI GOZDAR Glasilo izdaja delavski svet gozdnega gospodarstva Novo mesto — Odgovorni urednik ing. Janez Penca. Uredniški odbor: Mirko Bajt, Franc Bartolj, Tone Fabjan, ing. Jože Falkner, ing. Slavko Klančičar, Uroš Kastelic, Matija Mazovec, ing. Jernej Piškur, Janez Šebenik, Angelbert Tesari. — Izhaja enkrat na mesec v 1400 izvodih. — Uredništvo: Novo mesto, Gubčeva 15 — Časopisni stavek, filmi in prelom: DITC Novo mesto, TOZD Dolenjski list; tisk: TOZD Tiskarna Novo mesto.