Gospodarske stvari. Prvi občni zbor delničarjev zavarovalne banke ,,Slovenije'' v Ljubljani dne 29. maja. Zbralo sc je bilo v čitalnični dvorani kakih 75 delničarjev, med kterirai je bila blizo tretjina, ne pa, kakor ,,Nar." poročevalec pravi, ,,dve tretjini" dnhovnikov. Zastopanih bilo je nad2300delnic, leliko bi jih pa bi!o še več, ko bi mnogi gg. delniearji ne bili spregledali §. 24. pravil, kateri veleva, da se morajo akcije najmauje 6 dni p|red občnim zborom pri bankini blagajnici položiti. — Predsedoval je svetli knez Saliu-Reifcrscbeid, v sloveuskih razpravab ga |ia uadomestoval podpredscdnik , g. dr. C o s t a. Kot zapisnikar jc fangiral prvokrat dr. Munda, ki jc bil v predpoldanski seji opravilnega sveta izvoljcn za ,,pravnega svetovalca" baukiucga, kar je vlada zaj)ovedala, kcr pravila o tcj službi govore. Po odstopu Konšeka, ki je pri vladi z<!;ij zo;,et to stvar sprožilj si je bauka pribranjevala strošek za to službo, kcr posebnega pravdoznanca treba ni, ko sedijo v opravilnem svetu trije doktorji prava. Ko so škrutiuatorji iz oddanib izkaznic (legitiraacij) imenik glasilcev in število glasov pri vsakem doloeili, se prične zbnrovanje. G. podpredsednik bere najpred slovensko, potem pa nemško poročilo o stanju društva. Iz poročila povzameiuo uaslednje važuejše stvari. Ko je bilo nad potrebno število delnic podpisanih. je bila firma (ime) banke 27. julija 1872 pri knpčijski oblastniji vknjižena. Do obč. zbora se je oddalo 3609 medčasnih listov na delnice po kurzu 85% in sicer 3144 listov s 40 procentnim vplačilom (68 gld.), 465 listov pa al pari, t. j. po 85 gld. Svoje delovanje in scer z oddelkom zavarovanja proti ognju začela je banka 21. septb. 1872. Podružnice je napravila v Piagi, na Dunaju, v Gradcu in Trstu. Z dovoljenjem kr. ogersk. miuisterstva od dne 26. febr. t. 1. sme banka svoje delovanje tudi na dežele ogerske krone raztegniti, ter je vsled tega ustanovila v Pešti podružnico, ki dobro napreduje, za trojedno kraljevino bode podružnica v Zagrebu, za kar je že vse uravnano. Banka je kupila v Ljubljani 2 biši, eno z dvemi nadstropji v ,,Zvezdi" za 31.000 gl., v kterej ima odslej svojo pisaruico, drugo blizo železnice za 10.000 gld. V oddelkti za ogenj je do 29. maja izdanib bilo 5928 polic (zagotovil), vrednost zavarovanib reči znaša vkupej : 24,067.0,")5 gld.; ker je pa za 12,396.548 gld. reči i-etrocediranili ali oddanib drugim zavavovalnicam, je pii ,,Sloveniji" do tega dnč zavarovauih stvari za 11,670.507 gld. vrednosti. Ciste zavarovuine (premij) ostalo je banki po odštetem znesku za pozavarovanje pri drugili društvih in za drnge stroške: 159.292 gld. 85 kr., kar je pri tolikem nasprotju, ki ga naša banka povsod ima, zares piav lep vspeh. Odškodnine vsled požarov je dozdaj prav malo trpela. narareč le 4022 gld. V oddelku zavarovanja med živimi je dozdaj izdanib 769 zagotovil (polic): 411 na smrt, 7 na doživek, 33 na pogrebne stroške, 318 na združenje (asociacijo) vec oseb skupaj, kterim se množijo obresti in kapital toliko bolj, kolikor več družbenikov odmrje. Zavarovaui znesek v tem oddelku znaša 430.640 gld. — Takošno je stanjc bankino bilo do 29. maja t. 1. Naj temu se pristavimo, kar je vodstvo bankino razglasilo v ,,Novicah" dne 28. maja deležnikom zavarovalnice v pomirjenje. ,,Nasproti budobno raztrošenim govoricam in v popolno pomirjenje delničarjev in zavarovancev zamoremo zatrditi, da naša banka po zadnjib dogodbab na Dunajski borzi ni prav nič zadeta, ker nima borznih papirjev niti v posesti niti v zastavi, ampak vsa njena gotovina je naložena pri tacib eskomptnih zavodib in bralnicab, katerih omenjeue dogodbe zadele niso." — Po predlogu g. dra. Jan. Bleiweisa izrekel je zbor zahvalo in zaupnico predsedništvu za previdno in marljivo delovanje. Potem izreka g. govornik banki v korist nektere želje do popolnjenega opravilnega svfeta, da se namreČ prav varčno ravna, zanesljivi agenti pridobijo, uiadniki pri banki uravnajo, ter se jib rajši manj postavi,  tein pa boljša plača da, draživci pa odpravijo. Oglasil se je bil tudi g. dr. Vošnjak pritrjevaje željam predgovornika in odkrivaje svoje posebne želje, posebno zastrau tega, da bi se poročati moralo vsaj v obče tudi o stroškib bankinih, o kteiih misli, da so jako veliki. G. dr. Costa odgovarja, da se za ta izredni obč. zbor pobot (bilanca) napravil ni, ker je čas za to po p r a v i 1 i b še le o pivem rednem zboru, ki bode meseca majnika pribodnje leto. (Naj opomnimo bralcem, da je za sestavljenje pobota najmauje 2 meseca dni neprestanega dela potreba.) Glede stroškov pa dokaže, da se je g. Vošnjak za kakih 35.000 gld. zmotil, da torej niso toliki, kakor je slisal praviti. — Na poslednjo željo Vošnjakovo pa, da bi namreč pri banki ne bilo političnega strankovanja in da se bankinim uradnikom ne spodobi zaupnic po novinab razglaševati, je g. dr. Costa kratko, a prav dobro dra. Vošnjaka zavrnul, rekoč, da imajo govoriti pri bauki le delničarji, ne pa ta ali ona stranka. Kdor bankine zadeve na tanko pozna, ve tudi, da je le pri dr. Costovih nasprotnikih grdo in pogubivno strankavstvo, ter se le čadi nezaslišaui predrznosti, s ktero ti ljudje proti dru. Costi šcuvajo, ko vendar sami ved6, da bi jih dr. Costa lehko v vsej nagoti pred svetom pokazal, ko bi bil enako nesramen kakor so njegovi nasprotniki, ki delajo v ,,Narodu" postenjakom mačkinjo muziko. — Kar pa zaupnico uradnikov zadeva, rečemo le to, da ni g. dr. Costa kriv, ako se le njemu izmed vseb ravnateljev banke od možev, ki poslovanje natanko poznajo, zaupnica javno izreka. Zaupanje je stvar, ki se mora zaslužiti, vsiliti se pa ne da. čudimo se, da g. dr. Vošnjak ni zabavljal občnemu zboru tisk. drustva v Mariboru, ki je tudi g. dru. Costi z navdušenjem soglasno zaupnico izrekel! Svet ravno več ve; kakor je dru Vošnjaku in nekterim njegovih privržencev drago. V opravilni svet so bili namesto peterih gospodov, ki so kot c. k. uradniki izstopiti bili primorani, in namesto Konseka, ki je sam izstopiti moral, naslednji gospodje izvoljeni: Dr. Kar Bleiweis, primar dež. bolnišnice v Ljubljani, Fr. Mikušj župnik v Brežicah, Mib. Pakič, trgovec, Fr. Šolmajer, družbe kmet. odbornik, Fr. Sovan, ml., trgovec— vsi s 1981 glasovi; Iv. Vilh a r, posestnik v Ljubljani z 2303 glasovi. — Namestniki: A. Jeglič, dcž. ročunovodja v Gorici, Jož. K u š a r , posest in trgovec v Ljublj., M. Staie, posest. v Mengšu — vsi z več kot 2000 glasovi. Piedglednika računov: A. Kremžar, oskrbnik dež. bolnišnice, in Fr. Ravnikar, dež. blagajnik, oba z več kot 1800 glasovi. Njuna namestnika: Fr. Potočnik, c. k. stavbeni svčtnik in Hugo Turk, trgovec. — Druge glasove (od nekaj nad 300 do nad 200) so dohili gg. Mat. Žvanut, Fr. Rapoc, Pet. Graseli, dr. Moše in dr. Pavlič. Za g. Iv. Vilharja je tudi ta stranka glasovala. Med skiutiuovanjem, ki je blizo 2 nri trpelo, stavil je g. dr. Kar. Bleiweis resolucijo, ki je bila z ogromno večino glasov sprejeta, da bi v prihodnje večina opravilnib svetovalcev banke jemala se iz ljublj anskih delničarjev, ker je banki na korist, da se opravilni svet večkrat skliče ter imajo svetovalci prilike natanko podučiti se o stanju posla, kar je le (?) v Ljubljani stanujočim mogoče. — Preč. g. kanonik Urhiz Ljubljane vpraša, zakaj da ni opravilni svet poprave §. 36. občnemu zboru predložil. Ta § namreč določuje vnenjim svetovalcem, kadar morajo v Ljubljano k sejam, od milje 1 gld. popotnine in znamko nazočnosti v vrednosti 10 gld., kar je blizo tudi pri vsehdrugih bankah. — G. podpredsednik odvrača, da se je res v naglosti, s ktero se je občni zbor mesec poprej v opravilnem svetu moral določiti, na to pozabilo, da bo pa prihodnjemu občnemu zboru stvar se predložila. — Vrednik ,,Gospodarja" je še pristavil, da se je o tem že pred poldne v opravilnem svetu pogovarjalo ter soglasna želja izrekla, da se v tej kakorv vseb drugih rečeb prav varžno ravna, da se je pa sklepanje odložilo na pvihodnjo sejo opr. sv6ta, v kterej bodo nazoči tudi n o v i opravilni svetovalci. — Tako se je v lepem redu vse vršilo in upamo, da bode banka do prihodnjega občnega zbora na leta dni m i r n o in vspešno delovati zamogla. Na večer je bila po prizadevanju nekterih gospodov bankinib uradnikov prav ljuba veselica v čitalnični gostilnici, ter so posebno čitalnični pevci občo veselost po izvrstnem petju vzbujali. 0 govedarstvn. (Poduk v ljutomerski kmetijski šoli.) Tele, še le zagledavši beli dan, ima v gobci in žrelu veliko žlema. Da se ne vleče teletu po črevah, daj mu v prab stolčene soli noževo šilino (špico) na jezik, da mu sol žlem razpusti in ga izbrnsi. Mnogokrat pogine temu ali ovemu gospodarju lepo tele, ker se je zapeklo v njem govno (blato), ali pa zato, ker je začelo liti od njega. Preprosti narod pa dolži zarad take nesreče čarovnice (copernice) in čim starejše so ženice, tim pred so krive! A, dragi kmetovalec! vse to so ukoreninjene stave bedarije med narodom že od nekedaj, katere morejo odpraviti le dobre narodne šole. — Tele, ki se je povrglo, ima po črevah smolasto reč. Zato pa je mila natora že preskrbela tudi tem mladičem take hrane, katera ima ravno zadosti solne kisline v sebi, da v pravej meri pospešuje iztrebljevanje omenjenega govna. In ta brana je — prvo mleko, ki že po svoji rujavi barvi kaže, da je v njem ona želodceva kislina. Ako bi torej tele ne dobilo tega prvega inleka, bi se nc mogel lebko izločevati smolnati žlem iz njega. Ker se žlem jako črev drži, je večkrat prav to krivo, da se blato v teletu zapre. Resuo je, da imamo recept tudi zoper to bolezen; toda tele, ki je še jako občutljivo, se težko ozdravi z umetnimi zdravili. Gospodarji! najboljši recept bode to, da zapodite deklo iz bleva, ako je prišla teletu kiast one najboljše naturne lirane. Bosa je, kar pravijo, da se prvo mleko v teletu sesede ali vsiri(!), ampak le ženskam ugaja sir, ki ga napravljajo iz tega mleka teletu na krivico! Zizna teleta nadleguje tudi h i t r i c a — lije od njili. Proti hitrici telcčji imaš ta-le recept: Zmešaj 5 do 10 granov opija, lj2 do 1 lota krede in vse to z enim jajčnim liimenjakom. Ako vsega tcga nemaš, dajaj teletu surova jajca z lupino vred. Ti dve zdravili ste za še sesajoča teleta. Za odstavljance pa je to-le: ]/4 ^o x/» l°ta rabarbarovib korenin, '/2 l°ta cimeta in 2 lota krede. Vse to zmešaj s tremi rtimeujaki jajčnimi in dajaj teletu 3krat na dan vselej 3. del od tretjinke vsega tega. Ako pa tega nemaš, velja tudi juha prežgane moke. Glej, vsega tega ti ne bode treba, ako pustis teletu natorno pravico. Mleko pa le tačas vzemi in ga tudi moraš vzeti teletu, ko ni moglo vsega pozizati, sicer bi kravi začelo vime otekati, iu tako zaostalo gujilo mleko bi gotoro škodovalo tudi teletu. Naj ti bode mar, dragi gospodar! da se prepiičaš, jc li dekla do čistega in 0 pravera času pomolzla kravo! Oteklo vime ozdravlja se po teni-le reccptu : Razpusti 1 lot svinčenega sladkorja (cukra) v bokalu kamilčnega čaja, s to m 1 a č n 0 tekočino umivaj vime. Ako pa je vime trdo; navedi si to-le mazilo: Skubaj v 12 lotib deževnice 4 lote mijla (žajfe), in ko je to še toplo, deni noter 1 lot pepelike (potašeljna) in 2 lota trpentiuovega olja, pa vse zniešaj.