revya %S35iT Ob 50-letnici ZTS Ko se v ZTS oziramo na pot, ki jo je organizacija prehodila v 50 letih, nas lahko prevzame ponos ob doseženem in spoštovanje do vseh, ki so jo pomagali graditi. Tabomištvo v slovenskem prostoru se ni začelo šele pred 50 leti. Njegove korenine segajo daleč nazaj, v čas med obema svetovnima vojnama. Prve skavtske enote so v Sloveniji začele nastajati v letu 1921. Samo tri leta pozneje, ko se pojavijo tudi gozdovniki, se za pripadnike obeh organizacij pojavi in udomači ime tabornik, ki se je ohranilo vse do današnjih dni. Skavtska in goz-dovniška organizacija delujeta vse do začetka 2. svetovne vojne. Mnogi predvojni taborniki so aktivno sodelovali v odporu proti okupatorju. V letu 1950 se je zbrala skupina predvojnih skavtov in gozdovnikov z namenom, obuditi delovanje organizacije. 22.aprila 1951 je bila ustanovna skupščina Združenja tabornikov Slovenije. Organizacija od takrat dalje neprekinjeno in uspešno deluje. ZTS je danes najštevilčnejša mladinska organizacija v državi. V letu 1990 se je pričelo njeno preoblikovanje in začela se je vračati k izvirnim načelom skavtsva (po mojem osebnem prepričanju se je iskra tega procesa zanetila v skupini, ki je obiskala svetovni Jamboree v Avstraliji). V letu 1994 je Zveza tabornikov Slovenije -nacionalna skavtska organizacija kot polnopravna članica sprejeta v Svetov- no organizacijo skavtskega gibanja (WOSM). Med starejšimi člani organizacije se večkrat pojavlja vprašanje o "pravi" identiteti ZTS - ali smo bolj skavti ali bolj gozdovniki? Vendar je neizpodbitno dejstvo, da je današnja organizacija zaznamovana z elementi obeh organizacij - skavtske in gozdovniške. To dejstvo pa nekateri posamezniki danes težko razumejo in sprejemajo. K sreči se mladi, katerim je ta organizacija pravzaprav namenjena, ne obremenjujejo s takšnimi vprašanji in preteklostjo. Njim je pomembnejše, da lahko v taborniški organizaciji uresničujejo svoje interese in potrebe, ter tako v praksi uresničujejo njeno poslanstvo. Poslanstvo taborniške organizacije je prispevati k vzgoji mladih s pomočjo vrednostnega sistema, ki sloni na skavt-ski prisegi in zakonih in tako pomagati graditi boljši svet, kjer se lahko ljudje polno uresničijo kot posamezniki in tvorno sodelujejo v družbi. Skavtsvo to dosega tako, da • mlade v celotnem obdobju njihovega oblikovanja vključuje v neformalni vzgojni proces, uporablja svojstveno metodo, kjer je vsak posameznik glavni dejavnik svojega razvoja v samostojno, solidarno, odgovorno in angažirano osebo, • pomaga mladim zgraditi vrednostni sistem, ki temelji na duhovnih, družbenih in osebnih načelih izraženih v skavtski prisegi in zakonih. V organizaciji se zavedamo, da je potrebno nenehno spremljati razvoj, trende v družbi in potrebe mladih v tej družbi, ter na podlagi ugotovljenega pripraviti takšen program, ki bo čim bolj odgovarjal ugotovljenim potrebam mladih. V ZTS smo zato pripravili nabor srednjeročnih usmeritev (do leta 2003). Še pomembneje pa je, da smo prav v teh dneh začeli z delom na obsežnem projektu z naslovom "Predvidevanje scenarijev". S tem projektom želimo vzpostaviti strateške usmeritve razvoja ZTS za naslednjih 15 let. Zato ni naključje, da je projektna skupina oblikovala (še vedno delovni naslov) naslednje strateško vprašanje: KAKO ZTS, KOT NAJBOLJŠA MLADINSKA ORGANIZACIJA, OHRANJA ODZIVNOST NA POTREBE MLADIH? Darko Jenko 2 revna Tabor ooo oo 50 LET ZVEZE TABORNIKOV SLOVENIJE NACIONALNE SKAVTSKE ORGANIZACIJE Pozdravljeni 20. april 2001 Linhartova dvorana Cankarjevega doma Slavnostna akademija v počastitev 50-letnice Zveze tabornikov Slovenije 22. aprila 1951 Ustanovna skupščina Zveze tabornikov Slovenije -Takrat je bil starešina Živko Lovše. 1. maja 1951 Izide i. številka mini Tabora. 22. aprila 2001 Zveza tabornikov Slovenije je dopolnila pol stoletja. V počastitev te obletnice bomo izdali posebno številko revije Tabor, v kateri bomo obeležili vsa dogajanja, ki bodo v čast petdesetim letom tabor-ništva pripravljena po Sloveniji. Tokrat vam predstavljamo pomembnejše datume v zgodovini taborništva na Slovenskem. V takih okvirih jih boste našli posejane po straneh Tabora. april 3 NAPOVEDUJEMO Na naslovnici je fotografija iz ustanovne skupščine Zveze tabornikov Slovenije, 22. aprila 1951. KDAJ? KAJ? KDO? 14. april Soška olimpiada (Rod soških mejašev) Marko Žgavec v Taborniškem vestniku 3/01 marko.zgavec@email.si 20. april Slavnostna akademija ob 50-letnici Zveze tabornikov Slovenije Linhartova dvorana v Cankarjevem domu v Ljubljani 27. - 28. april Postojnsko orientacijsko tekmovanje (Rod kraških viharnikov) Gašper Rupnik gasper.rupnik@kiss.uni-lj.si 11. - 12. maj Bičikleta žur (Rod jadranskih stražarjev) Marjan Makuc marjan.makuc@actual-it.si 11. - 13. maj KREARTA 2001 Andrej Težak krearta.rutka.net v Taborniškem vestniku 3/01 kajmak13@hotmail.com 12. maj TAKT (ZTO Kranj) Jure Meglič djuro@rutka.net 18. - 20. maj STPM (Rod jezerski zmaj) Peter Vrčkovnik peter.vrčkovnik@guest.arnes.si 19. - 20. maj Kanu ščuka zlet (Rod jezerske ščuke) Luka Urbas luka.urbas.siol.net 9. - 11. junij Državni mnogoboji ZTS (Zreče) za vse starostne veje Pisarna ZTS (zts@rutka.net) Pa smo tam Petdeset let. Pustimo zgodovino ter dobre in stare stvari. Poglejmo sedanjost in se ozrimo v prihodnost. Pred kratkim smo se pogovarjali, kakšna je javna podoba tabornikov. Smo še vedno prepoznavni kot tisti, ki delamo dobra dela, ali se je mnenje o prijaznih in ustrežjivih mladostnikih prevesilo v definicijo "Tisti, ki niso skavti". Ugotovili smo, da nas ljudje ne poznajo (več) in da potrebujemo strategijo, s katero bi ljudi bolje in pogosteje obveščali o našem početju. Vprašanje pa je, ali res potrebujemo samo strategijo. UVODNIK V aprilskem Taboru se posvečamo 50-letnici Zveze - po vsem taboru boste našli posejane okvirčke s pomembnejšimi datumi. Potem odhitimo v Tolmin na T'minsko fešto, se sprehodimo po zimovanjih in gremo na obisk - tokrat k Sa-morastnikom. V rubriki 50 let je na vrsti druga polovica slovenskih zletov, naslednjič pa presenečenje. Pripravili bomo reportažo z glavne slovesnosti ob 50-letnici Zveze in krajša poročila z ostalih praznovanj v večini slovenskih rodov. Povabljeni ste k sodelovanju, saj je to tudi Vaš praznik. In bodite pripravljeni! Matija Tonejc E revija Tabor VSEBINA Napovednik Uvodnik AKTUALNO 50 let Tminska fešta Zimovanja Tabor na obisku Vsi zleti ZTS 4 6* 10 15* 18* IZ PRVE ROKE Techuana 27 Etnostep 28 STROKOVNO Potuha 30 Orientacija 32 Internet 33 Astronomija 34 ŽVN 36 Narava 38 Kosobrin 39 Mednarodne strani 40 RAZVEDR I LO Popotovanja 42 Trenutki 44 Ježev kotiček 45 Z znanjem do odgovora 46 Volk 46 Križanka 47 Tminska feata, stran 6 Tminska - ker je bila v Tolminu (Tmin po domače). Orientacijska -ker je bila orientacija ključnega pomena. Fešta - ker je bil žur in ker bo naslednja leta še večji. 2k+1 - 2001r. Tabor na obisku, stran 15 Srečanje s Samorastniki smo izbrali na deževni ponedeljek in pred taborniško sobo so me pričakali štirje člani rodove uprave, Andrej - Silos, Katja - Puma, Boris - Krt in Miha - Zlatorog. Samorastniki spadajo med večje rodove v Sloveniji in tudi v Ljubljani med pet največjih in najboljših rodov. Vsi zleti ZTS, stran 18 Predstavili vam bomo še preostalih pet zletov ZTS, tudi prvega v samostojni Sloveniji - zlet v Velenju avgusta 1997. Glavni urednik: Igor Bizjak Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zvi eza tabornikov Slovenije. Rokopisov ii n fotografij ne vračamo. Odgovorni urednik: Matija Tonejc TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za Upoštevamo i samo pisne odpovedi do 31. januarja za tekoče Urednici prilog Medo in Gozodvnik: Polona Robida, [pela Novak šolstvo in šport Republike Sloveniji NASLOV UREDNIŠTVA: ¡. leto. Na podlagi z akona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS Predsednik izdajateljskega sveta: Marjan Moškon Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Lju bljana. Telefon 01/300- št. 89/98) si odi časopis med proizvode, za katere se Uredništvo: Jaka Bevk-Seki (ilustracije), Igor Bizjak, Rafael Kalan, Primož Kolman, Tine Koloini, Branka Lešnjak, 08-20, fax 01/43-61-477 , E-mail: z WWW: http://www.zts.org. [ts@rutka.net; obračunava Grafična pri davek na dodano vrednost po stopnji 8%. prava: Tridesign d.o.o., Ljubljana Marta Lešnjak, Frane Merela, Barbara Papež, Franci Pavšer Cena posameznega izvoda je 399 SI T, letna naročnina je 3800 Tisk: Tiskari na Skušek d.o.o., Ljubljana ml., Tadej Pugelj-Pugv, Marko Svetličič-Medo (fotografija) in SIT, za tujino pa 100 DEM. Poštnina pla ičana pri pošti 1102 Ljubljana Barbara Železnik-Bizjak. Tekoči račun: 50101-678-47184. Naslovnica: Arhiv revije Tabor april 5 Tminska - ker je bila v Tolminu (Tmin po domače) Orientacijska - ker je bila orientacija ključnega pomena Fešta - ker je bil žur in ker bo naslednja leta še večji 2k+1 - 2001 Barbara Kragelj Foto: Miha Eder Poglejmo v ozadje tekmovanja: Jo-parji (klub PP iz Tolmina) smo se na tekmovanje pripravljali od lanskega septembra, ko smo sestavljali letni načrt dela in je Nejc predlagal, da pripravimo eno tekmovanje tudi pri nas. Najprej smo mesec dni razmišljali, ali smo sposobni to narediti in si vzeti čas, potem pa se lotili dela. Pripravljali smo pravila tekmovanja, sestavljali teste, iskali pokrovitelje, da je bila štartni-na za tekmovalce čim nižja, razmišljali, kako bi lahko tabornikom približali Tolminsko. Med vsemi temi pripravami smo pridno odštevali mesece, dokler se nismo nekega dne zavedeli, da je do tekmovanja samo še 14 dni. Panika, oziroma vznemirjenje je bilo na višku. Čeprav smo imeli vse stvari že narejene, nas je preplavil občutek, da smo zagotovo na kaj pozabili. Da bo nekaj gotovo šlo narobe. Tekmovalci so prišli v Tolmin. Opazovali smo drug drugega in hkrati hiteli pripravljat še zadnje stvari. Utrinke časa med otvoritvijo in koncem tekmovanja si lahko ogledate na fotografijah, saj nam je ta čas tekel z neverjetno hitrostjo. V nedeljo ob 12.00, ko smo tekmovalce odpravili domov, ko so se lokalni novinarji poslovili od nas in opazovalci odšli domov, smo se sesedli v taborniški sobi. Začelo se je najhujše: pospravljanje. Zgolj ena od fotografij, ki prikazuje, kakšno je bilo stanje pri sotočju rek Soče in Tolminke 10. marca letos m* t Ha drugi kontrolni točki so se tekmovalci pomerili v streljanju z zračno puško, kjer je baje bilo kot v filmih Vrisovanje ekipe iz Sežane, z uvoženima članoma iz Maribora in Ljubljane 6 revna Tabor AKTUALNO Spletna stran tekmovanja: tof.rutka.net Nas naslov: tof@rutka.net Ena zelo poznanih taborniških disciplin - postavljanje ognja, saj kurjenja nismo izvajali zaradi prevelike količine dežja avgusta 1997 ZTS organizira prvi zlet v samostojni Sloveniji. Naslednje leto bo v Tolminu drugi, skupno dvanajsti zlet ZTS. Ekipe, ki so tu postavljale šotore, so sicer bolj dajale vtis, da so to leto prvič videle šotorska krila, a vseeno so bili izdelki dobri april n5 OOOOOONO Zmagovalne ekipe so prejele unikatne pokale, diplome pa smo pripravili vsem ekipam "Smrkle" kot so se za to tekmovanje poimenovale naše čebelice s tehnični plati tekmovanja , ki so nam pomagale predvsem pri Če si tudi ti član kakšnega aktivnega kluba PP, se nam oglasi in morda se bomo dogovorili za kakšno skupno akcijo! Joparji in tudi tekmovalci mislimo, da je bilo tekmovanje dobro in zanimivo. Izpolnjenih lističev z vrednotenjem smo od tekmovalcev prejeli bolj malo, vseeno pa smo med našimi pogovori z njimi ugotavljali, katere stvari so jim bile všeč in katere ne preveč. Vsekakor se v naslednje leto podajamo z večjim optimizmom, vi pa si ne privoščite tega, da bi na Tminski orientacijski fešti še kdaj manjkali! Za konec torej: Tminska orientacijska fešta 2k+2 BO! Pa še to Mi smo tekmovalcem dovolili, da na progo vzamejo s seboj mobilne telefone, zaradi katerih nam je bilo lažje (ob znatno prekoračenih časovni-cah) določiti pozicije ekip. Tako smo si prihranili veliko živcev in časa pri iskanju "pogrešanih". GSM torej ni nujno zlo! 15. septembra 1994 Zveza tabornikov Slovenije postane članica Svetovne organizacije skavtskega gibanja (WOSM). 8 revija Tabor àLI Novice Pugy AKTUALNO Formalno in neformalno z roko v roki Konferenca Eurolearn v Rimu Sredi marca je v Rimu v organizaciji WAGGGS potekala prva konferenca na temo neformalna vzgoja in izobraževanje in proces vseživljenjskega učenja. Na njej je sodelovalo nekaj več kot 50 udeleženk in udeležencev iz 21 držav, večinoma iz organizacij članic Svetovne dekliške skavtske organizacije in SAGNO organizacij (člani obeh svetovnih skavtskih organizacij WAGGGS in WOSM). Poleg analize možnosti neformalne vzgoje in izobraževanja mladih v skavtstvu in meje med formalnim - to je šolo - in neformalnim, so udeleženke in udeleženci raziskovali tudi načine, kako v sistemu vzgoje in izobraževanja predstaviti, da vsak trenutek v življenju predstavlja možnost, da se nekaj naučimo (proces vseživljenjskega učenja). Seveda je konferenca ponudila tudi številne možnosti za spoznavanje, druženje, izmenjavo mnenj, v okviru konference pa je potekala tudi tržnica, na kateri so udeleženke in udeleženci predstavili vzgojni program in sistem izobraževanja v svoji organizaciji. Na konferenci sta iz Slovenije poleg naše delegacije sodelovala tudi predstavnika Združenja katoliških skavtinj in skavtov. Dobra priprava na taborjenja V Gozdni soli izveden seminar za organizatorje taborjenj Kar 33 udeležencev iz 17. taborniških rodov se je udeležilo Seminarja za organizatorje taborjenj in šole v naravi, ki je potekal od 9. do 10. marca v Gozdni šoli. Vsebinsko se je seminar razlikoval od preteklih let, saj je ponudil kopico informacij v zvezi z odgovornostjo organizatorjev in novimi zakoni, ki posegajo na področje organizacije taborjenj, seveda pa ni manjkalo navodil za pripravo taborjenja, kakor tudi delavnice za pripravo in izvedbo programa na samem taborjenju. Seminar je bil po mnenju udeležencev zelo koristen, dobili so veliko novih idej, si nabrali izkušnje drugih in napravili plan dela priprav na taborjenje svojega rodu. Po drugi strani so pogrešali bolj kreativne metode dela, drugačen pristop predstavitve nekaterih vsebin (preveč šolski) in več praktičnega dela v naravi. Na koncu se je med udeleženci porodila tudi zanimiva ideja, da bi v okviru seminarja organizirali nekakšno "tržnico" informacij in izkušenj, kjer bi udeleženci seminarja in ostali (povabili bi tudi taborniške lastnike tabornih prostorov in organizatorje taborjenj iz preteklih let) izmenjevali podatke o tabornih prostorih, izkušnjah pri izvajanju različnih dejavnosti, problemih in kako jih reševati - vsekakor ideja vredna razmisleka. Udeleženci so zelo pohvalili namestitev in prehrano, še posebej pa so bili navdušeni nad podobo prenovljene umivalnice v kletnih prostorih. In na koncu še misel seminarja: "Kot organizatorji taborjenj moramo najprej odgovoriti na vprašanje, kako vsebinsko obogatiti čas, ko so otroci daleč od doma in svojih najbližjih. Taborjenje naj jim bo pozitivna izkušnja na poti do svoje samostojnosti." 50 let 26. septembra 1995 Maribor, Ljubljana - izide prva taborniška znamka v Sloveniji in maximum karta ter ovitek prvega dne. april n5 ^ kin Dnevnik iz zimovanja Rodu Vse se je začelo po kosilu, tako da nismo zanemarili gozdne šole. Najprej smo priredili tekmovanje, kar je bilo za vikinge pomemben dogodek za prikazovanje moči in s tem pridobivanje časti ter naklonjenosti bogov. Da smo bili na tekmovanju, ki se je odvijalo zunaj na snegu vsaj malo podobni vikingom, so si fantje najprej izdelali značilne okrogle ščite iz kartona in jih domiselno porisali in pobarvali. Dekleta so si naredila in pobarvala rute za na glavo ter pasove. Tako opremljeni smo se, kot že omenjeno, odpravili ven. Tekmovali smo z bojno opremo, in sicer v teku in petelinjem boju v dvojicah ter vlečenju v dveh skupinah. Vsi so se morali potruditi, saj je bila zvečer razglasitev naj vikinginje in naj vikinga. Nato smo si izpopolnili svojo podobo. Fantje so se opremili še s pokrivali in meči iz tršega papirja ter kartona. Dekleta so si iz žice izdelala nakit; verižice, prstane ali zapestnice. Zvečer je bil na vrsti Severni izziv. Razdelili smo se v dve skupini, vsaka je imela svojega vodiča, ki jih je popeljal po poti. Bila je že tema, tako da nam je pot osvetljevala luna in občasno žepne svetilke (zamišljeno je bilo, da bi šli na pot z baklami, vendar se je to na žalost izjalovilo). To pa ni bil kakšen bojni nočni pohod, saj nismo hoteli vzbujati agresije pri otrocih. Bil je pohod z drugačnim, globljim pomenom, ki so ga udeleženci dobro sprejeli. Imeli smo pet postojank. Na vsaki od njih so naši mali in malo večji vikingi spoznali eno runo in njen pomen (po vzoru vaše kreativne strani v Taboru). V skupini so se na vsaki postojanki pomenili med seboj in izbrali zanje najpomembnejši pomen rune. Na koncu poti smo se postavili okrog manjšega ognja. Sledila je pode- Smo močni pogumni, smo vikingi urni, mi se borimo, ne popustimo. Oj le bojte se nas! litev častnega meča naj vikingu in "krone" naj vikinginji. Za konec pa smo zelo naglas zapeli našo vikinško himno, da smo pognali strah v kosti vsakumor, ki nas je slišal. Tako se je končal naš Vikinški dan. Zagotovimo lahko, da nam je z našega vidika zelo dobro uspel, saj so se taborniki dobro vživeli v svoje spremenjene vloge in se ob tem zabavali. Kreativne delavnice -KREARTA 2001 Od 11. do 13. maja na Fratar-skem otoku pri Pulju. Informacije in prijave v pisarni Zveze tabornikov Slovenije 01/ 300 08 20 (Pugy) ali na pugy@rutka.net. Prijavnico najdeš na krearta.rutka.net ali v pisarni ZTS. Kotizacija za tridnevno delavnico je samo 4.999 tolarjev, rok prijav pa 26. 4. 2001. revija Tabor AKTUALNO SREČANJ L RSM- jevci smo se odločili, da bomo popestrili deževni in nič kaj veseli marec z Indijanskim veselim srečanjem. Na pomoč je priskočilo več kot 160 pripravnikov Indijancev Severno Primorske območne organizacije tabornikov (SPOOT) z namenom, da prikličemo pomlad. Tako smo se 17. marca zbrali na OŠ Milojke Štrukelj v Novi Gorici. Niti deževna sobota ni pregnala nasmeha z otroških obrazov, cisto vsi so bili pripravljeni na "indijansko šolo". Prav vsak Indijanec pripravnik je obiskal 13 delavnic. Izdelovali so indijanske toma-havke in perjanice, spoznali so indijanski ples, različne igrice, risali so toteme in drugo na indijansko tematiko, spoznavali so indijanske znake. Izvedeli so, kakšne lastnosti imajo različne živali, poslušali so indijansko glasbo in tudi našemili smo jih v prave Indijance. Otroci so se med sabo hitro spoprijateljili. Nekatere skupine so navezale stike in se bodo znova videle tudi na srečanjih med vodi. Tako so se po peturnem direndaju vsi, tudi tisti z najbolj kislimi obrazi, poslovili nasmejani z indijanskim plesom. Na srečanju je sodelovalo vseh sedem rodov s Severne Primorske: Mladi bori iz Ajdovščine, Tolminski puntarji, Srebrni krti iz Idrije, Kranjski jegliči iz Spodnje Idrije, Aragonitni ježki iz Cerknega ter Odporne želve iz De-skel in Anhovega. Pohvaliti in zahvaliti se moramo vsem novopečenim Indijancem za prijetne trenutke, ki smo jih preživeli skupaj. Haugh! Rok Bezeljak, RSM W i! ■«MMito Zimova »vanje prekmurskih rodov Rod Vidra iz Lendave in rod Veseli veter iz Murske Sobote sta združila moči in izvedla skupno zimovanje za kategoriji MČ in GG. Fokovci, vasica na Goričkem v Prekmurju, je gostila 58 tabornikov, od tega 48 mlajših in 12 članov vodstva. Zimovajoči prišli so iz taborniških enot v Bistrici, Lendavi in Murski Soboti. Od 21. do 23. februarja smo bili nastanjeni v osnovni šoli. Spali smo v telovadnici, aktivnosti pa so se odvijale predvsem v naravi. Glavni poudarki programa so bili: tematski dan (rimski dan), orientacijska igra po sledeh rimskih bogov, ročna dela, sledi živali in mavčni odlitki, enodnevni pohod za GG-je z elementi orientacije in bivaka, šport (med dvema ognjema, odbojka, košarka, nogomet ... vse v telovadnici) in igre, večerni program, astronomija in opazovanje neba skozi teleskop z zanimivim in praktičnim predavanjem člana astronomskega društva Kmica. Že po lanskem zimovanju smo se spraševali, kateri termin je najboljši za zimovanje, saj nemajhno število tabornikov zimske počitnice izkoristi za večdnevno smučanje. Nekaj tabornikov se je kljub temu odpravilo na smučanje, nekaj pa se jih je odločilo za zimovanje s taborniki, saj je bilo na številnih smučiščih po Sloveniji premalo snega. Zimovanje GG Vodenje zimovanja je prevzela Vladimira Mrkšf, starešinstvo zimovanja pa Gordana Šovegeš, program so izvajali vodniki in vodji programa. Glede na odziv tabornikov, ki niso hoteli domov, lahko rečemo, da je zimovanje več kot le uspelo. AC Zimovanje MČ revlla Tabor AKTUALNO Blazno noro zimovanje Pokljuškega rod^nJe Bližalo se je svetovno prvenstvo v biatlonu, s tem pa tudi naš zimski tabor na Pokljuki. V rodu je vladalo napeto vzdušje, saj večina od taborečih še nikoli ni spala v iglujih. Tabor oz. zimovanje je potekalo v času tekem na Pokljuki na smučišču za vojašnico (Rudno polje). Zbrala se je skupinica, ki je pozneje spala v iglujih in obiskovalcem razlagala, kako se da preživeti tudi v kupu snega. Zaradi suhega snega nismo mogli postaviti iglujev, zato pa smo postavili t. i. snežne luknje, v katerih je spalo do 6 oseb. Moram priznati, da vsi - vsaj v moji bližini - tega niso sprejeli z največjim navdušenjem, velikokrat pa so me tudi vprašali, če sem "padla na glavo". Prvi dan je bila sobota in otvoritev biatlona je bila že počasi za nami, ko smo končali s čiščenjem prostora. Prihajali pa so prvi radovedneži, ki so nas nejeverno spraševali, če mislimo resno prespati v teh "hišah" iz snega. Ko so bili vsi zgrajeni, se je že zelo stemnilo. Čakala nas je večerja v vojašnici in spanje. Vsaj za nekatere. Grega in Žiga sta se pozno zvečer spomnila, da bi bilo dobro, če se odpravita na Viševnik. Naslednji dan smo se popoldne odpravili domov in se vrnili v torek zgodaj zjutraj. Tisti dan smo v taboru gostili veliko osnovnošolcev in srednješolcev. Če vam je mogoče prišlo na uho, da skupinica tabornikov prikazuje ŽVN pozimi na Pokljuki, smo to bili mi. In tako smo preživeli dan. Podobna torku je bila tudi sreda, nato pa nam je ponagajalo vreme in smo morali spanje preskočiti. Kar se taborečih tiče, je bila to za vse nas ena lepa izkušnja, za vas pa naj bo ideja, kako lahko s spanjem v iglujih popestrite zimovanja. Mate Štravs - Mama Koza, PR Gorje Eiffll 13 Minilo je že kar nekaj let, odkar se je Matej odločil za taborništvo. Ves ta čas pa je spoznaval, da to niso samo vozli, bivaki, kompas, razne abecede, veščine in druge zanimive reči. Taborništvo je lahko tudi način življenja, ki bogati osebnost, krepi medsebojne odnose, uvaja v samostojnost, raziskuje neraziskano in posamezniku omogoča, da si najde prostor pod soncem, ki mu pripada. Z leti v posamezniku te ideje rastejo in se razvijajo, vmes hodiš še v šolo in se končno tudi zaposliš. Matej je taborništvo prinesel v Vzgojni zavod Planina. To je zavod za otroke različnih starosti, vanj pa so prišli bodisi z odločbo centrov za socialno delo ali pa po sodni poti. Za vse pa so nekako značilni izrazita čustvena pri-krajšanost, motnje vedenja in osebnosti, neurejeno družinsko okolje, nemogoče življenjske razmere, pomanjkljiva samopodo-ba in razne druge okoliščine, ki otrokom ne omogočajo dostojnega otroštva. Vsekakor nič kaj zavidanja vredna situacija. Zaradi nečesa, za kar zagotovo nisi kriv, si nameščen v zavod, potegnjen iz družine in vključen v delo posamezne vzgojne skupine. Na tem mestu sva z Mojco videla najino priložnost (taborništvo jo je takoj potegnilo), da otrokom ponudiva nekaj več, nekaj tistega, kar bi našim otrokom polepšalo otroštvo. Tako je padla ideja, da bi tekom šolskega leta vodila projekt "Stopamo v svet ta-borništva". In zares sva začela že takoj septembra, ko sva oblikovala več ali manj stalno skupino in organizirala različne akcije. Sodelovali smo na dnevu odprtih vrat in v nemogočih razmerah (veter in dež) postavili bivak in skuhali zeliščni čaj. Udeležili smo se šaljive orientacije v okolici Logatca in spremljali Glas Jelovice. Risali smo lažje skice terena in kurili ogenj, nad katerim smo na koncu skuhali golaž. Preživeli smo tudi vikend v koči na Zatrniku in pri tem zelo uživali. Stvari so torej stekle in zanimanje za tabornike je raslo. Zato sva se odločila, da v zimskem času poskusimo tudi z zimovanjem. Cas od 8. do 11. februarja je bil za to najbolj primeren. Po predhodnih dogovorih in pripravah smo se polni pričakovanj odpeljali na Šmartno na Pohorju. Anel, še en Anel, Fehim, Simona, Franci, Dado in midva smo se nastanili v koči rodu Crnega jezera. Takoj smo začeli s programom - z izdelovanjem ikeban iz suhega cvetja. Pogovarjali smo se o taborniških zakonih in kroju. Na list papirja pa smo napisali, česa nekaj dni ne bomo počeli (lagali, prekli- njali, tudi kadili,... ) in si izbrali ime Planinski ravbarji. Zato smo izdelali tudi svojo zastavo in jo pridno dvigovali ter spuščali (seveda ob himni). Da bi lahko osvojili veščino, je naslednji dan sledilo spoznavanje prve pomoči. Najprej teorija, potem pa še praksa z veliko smeha in na koncu tudi test. Da bi izgledali kot pravi taborniki, smo seveda imeli tudi orientacijo. To je bilo zelo zanimivo, saj so otroci lahko po gozdu hodili čisto sami in naju s svojo iznajdljivostjo prav prijetno presenetili. Cisto sami so stra-žili ogenj v peči in poskrbeli za potrebna drva. To je bilo tudi tisto, kar jih je, poleg vzdrževanja nočnega miru, najbolj navdušilo. Boljšega nočnega pohoda kot z doma narejenimi baklami si pač ne bi mogli zamisliti. Ceprav smo pri ustvarjanju le-teh bolj eksperimentirali, so bakle gorele v polnem sijaju in nam razsvetljevale vso začrtano pot. Ko so bakle ugasnile, se je naše zimo-vanje počasi približalo koncu. Ob podelitvi "naših" veščin (nočni, zabavljač, ba-klar,...) smo še zadnjič spustili zastavo, uredili hišo in se s težkim srcem, a polni vtisov, odpravili nazaj v zavod. Ceprav je šlo na začetku najinega projekta zgolj za popestritev zavodskega življenja, pa danes ugotavljava, da naši otroci v njem najdejo še veliko več. V skupini so se stkale močne vezi, pojem tabornik pa je v zavodu kar močan statusni simbol pripadnosti, spoštovanja in razumevanja. reviia Tabor AKTUALNO ' apisal: Aleš CIPOT obisku amorastniki Ljubljana-Polje Srečanje s Samorastniki smo izbrali na deževni ponedeljek in pred taborniško sobo so me pričakali štirje člani rodove \ uprave, Andrej - Silos, Katja - Puma, Boris - Krt in Miha -Zlatorog. Samorastniki spadajo med večje rodove v Sloveniji in u tudi v Ljubljani med pet največjih in najboljših rodov. Ob '.% koncu so mi podarili nekaj zanimivih iydelkov z obeležjem rodu, za kar se jim še enkrat lepo zahvaljujem! Rodova uprava od leve proti desni: Andrej - Silos, Boris - Krt, Katja - Puma in Miha - Zlatorog. Samorastniki trenutno štejejo 171 članov, kar je res manj kakor lani (230 članov), vendar ne moremo govoriti ravno o upadu članstva, ampak bolj o realnejši evidenci. Število članov na akcijah se ne zmanjšuje. Kljub temu pa še vedno prekašajo večino slovenskih rodov. Struktura rodu V rodu deluje 12 vodov MČ, s skupno 93 medvedki in čebelicami. Vodov GG je 8, skupaj pa štejejo 51 GG-jev. Povprečna starost vodnikov MČ je od 16 do 17 let, vodnikov GG pa 19 let. Vodi so si imena izbrali večinoma po živalih. Število članov v vodih je zelo različno, vse od treh, štirih pa do dvanajst članov (vod Mravlje šteje kar 22 članov). Klub PP združuje 24 članov, akcijam kluba PP pa se pridružujejo tudi tri grče. Družini MČ in GG še nista zaživeli tako, kot je to mogoče v navadi v drugih rodovih, vendar pa to ni ovira za dobro delo vodov. Vodovi sestanki potekajo ob šolah, v deževnih in mrzlih dnevih pa v učilnicah in v taborniški sobi. Vodniki se dobivajo tedensko. Delo s starejšimi kategorijami lahko še popestrijo z osvajanjem veščin, ki so nepogrešljive pri delu v vodih ali v klubu. Vodniki vodov MČ so Jošt Pristavec, Katja Kvaternik, Miha Trtnik, Nuša Čer-nivc, Anja Govejšek, Tine Klajder, Breda Lozar, Janez Nučič, Aljaž Peček, Alja Postavljanje signalnega stolpa leta 1997 v Logarski dolini. april n5 QQQQQQNO Pristavec, Ana Tomšič in Ana Turnšek. Vodniki vodov GG so: Nuša Černivc, Marko Hreščak, Boris Matič, Gregor Saje, Mojca Tisu, Uroš Zagožen, Kaja Lojevec in Aleš Jurak. Vodstvo rodu Rodova uprava • Starešina - Andrej Lozar - Silos • Načelnica - Maja Nikolič • Načelnik kluba PP in urednik WEB strani - Miha Trtnik • Tajnica - Katja Kvaternik • Gospodar - Boris Matič • Urednik Sokola - Aleš Jurak Rodova uprava se dobiva običajno enkrat mesečno, sestanki pa trajajo eno uro. Starešina pripravi gradivo, ki ga člani dobijo na sestanku RU. Zanimiv nastanek enote Začelo se je čisto preprosto - z dvema vodoma MČ v Kašlju že oddaljenega 7. decembra 1988. Vodoma Sokoli in Košute sta se kmalu zatem pridružila še voda Ježi in Ribe. Taborniki so spoznavali, da bo to veliko več kot le krožek na šoli, ki se konča s koncem pouka v juniju. Sledilo je taborjenje z II. Triglavsko četo Zmajevega odreda, ki so se ga udeležili skoraj vsi. Jeseni leta 1989 so malce prehitro povečali število vodov, saj vodniki še niso bili pripravljeni na vse obveznosti. Medtem so ustanovili enoto Medvedi v Dolskem in leta 1994 skupino tabornikov v Sostrem. Do leta 1998 so delovali kot četa Zmajevega rodu. Tega leta so se odcepili in skupaj z rodom Zvezda ustanovili močan rod Samorast-niki. V novem rodu prevladujejo, kar je razvidno iz imena. Danes se še malokdo spomni nekdanjega odreda Zvezda, ki je bil ustanovljen na OŠ Novo Polje 23. decembra 1977. Število članov se je kmalu po ustanovitvi povzpelo na dobrih 200. Ena pobudnic ustanovitve odreda Zvezda je bila učiteljica Vida, načelnik po ustanovitvi odreda je bil Mitja Stanov-nik, starešina pa Lenča Tasevski. Ustanovitelj enote Samorastnikov je bil Aleš Ferenc (mogoče se ga boste spomnili kot soavtorja knjige-priročnika "Vodnik vodi vod" in enega izmed predavateljev na specialističnih tečajih za pionirstvo in življenje v naravi), učitelj na osnovni šoli v Polju, ki pa danes ni več član rodu. Članarina Članarina znaša 6000 tolarjev in težav s pobiranjem članarine nimajo. Vendar pa ponavadi na ZTS odvedejo zgolj 30 članarin. To utemeljujejo z razlago, da ZTS rodovom ponuja pre- malo, da se ne približa rodovom zadosti in da je bolj sama sebi namen. Članom za članarino ponujajo poleg članstva v rodu in udeležbo na akcijah še majico, glasilo Sokol, našitek rodu in rutko. Do danes je članarino za leto 2001 plačalo okrog 100 tabornikov. Majhno število odvedenih članarin ZTS-u pa gre iskati tudi v dejstvu, da prihodke rodu predstavljajo v največji meri prav članarina, ostanki od akcij (ki jih namenjajo za nabavo nove opreme) in prihodki Mestne občine Ljubljana, oddelka za šport, kar namenjajo izobraževanju kadrov. Sponzorjev in donatorjev, ki bi pomagali s financami nimajo, saj je v Ljubljani ogromno število rodov, pa tudi drugače podjetja zelo nerada pomagajo društvom in klubom na ta način. Zbor na taboru v Logarski dolini Zanimivo je, da so pred 12 leti sprva sklenili, da bo ime Samorastniki samo začasno ime. Njihovo ime izvira iz preprostega razloga, da jih nobena taborniška enota ni hotela vzeti pod svoje okrilje. Torej, ime ni povezano ne z nekdanjim mariborskim rodom Samorastniki, niti z delom Prežihovega Voranca - Samorastniki. revlla Tabor Rod Samorastniki, Polje 12, 1000 Ljubljana in spletni naslov: samorastniki.rutka.net. AKTUALNO Tabela prikazuje število udeleženih tečajnikov na posameznem tečaju. LETO VODNIŠKI INŠTRUKTORSKI SPECIALISTIČNI 8 3 MČ, 2 GG 1 1999 5 MČ 1 1 2000 4 MČ 2 2001 5 MČ, 5 GG - ? 1-2-? 1-? Starešina, Andrej Lozar - Silos ... Na katerem območju Ljubljane deluje vaš rod in kolikšno število osnovnošolcev je na tem območju? Pokrivamo področje Polja, Zgornje in Spodnje Zadobrove, Kašlja in Sostra. Na tem področju je okrog 1800 osnovnošolcev. Kakšno je sodelovanje z drugimi rodovi in s starši? Pogosto sodelujemo v bistvu z vsemi rodovi Mestne zveze tabornikov Ljubljana, za starše pa med drugim na taborjenju v nedeljo organiziramo dan staršev. Vsako leto se izleta s starši udeleži okrog 40 staršev. Mislim, da so drugače stiki s starši taki kot jih imajo drugi rodovi po Sloveniji. Kako je z uvajanjem Vzgojne izjave v rodu? Smo proti Vzgojni izjavi in smo tudi glasovali proti njenemu sprejemu. Menimo, da je prezapletena in je marsikdo ne razume, sploh pa vodniki. Mnogi menimo, da v bistvu ni namenjena nam - tabornikom, ampak drugim -netabornikom, predvsem zaradi razumevanja našega poslanstva. Programsko področje Vsako leto organizirajo zimovanje, taborjenje in več izletov. Trudijo se, da je za vsako starostno kategorijo vsaj ena akcija mesečno. Kraje akcij vedno menjajo, božično-novoletno zimovanje je bilo v Borovcu. Udeležilo se ga je 36 tabornikov, lanskega taborjenja pa 83. Redno se udeležujejo ČIČ-a, kjer so najboljši, in ROT-a, kjer pa še niso dosegli odmevnih rezultatov. V okviru MZT-ja organizirajo fotoorientacijo po Ljubljani - "Ali poznaš svoje mesto?", ki je namenjena vsem, ne le tabornikom. V rodu imajo trenutno vpeljan sistem, da tečajniku vodniškega in in-štruktorskega tečaja tečajnino v celoti poravna rod. Pri specialističnih tečajih pa je odvisno od primera do primera (od tabornika do tabornika). Načelnica Maja Nikolič Propagandno področje Spletne strani Samorastnikov najdete na spletnem servisu ZTS, na rutki. Ureja jih Miha Trtnik (trtnik@rut- Delavnica na taboru ka.net). Od preureditve vsebine je njihovo spletno stran obiskalo blizu 1400 radovednežev, opozorimo pa naj na rubriko "forum". Kritiko pa zaslužijo vodniki, ki še vedno niso predstavili svojih vodov na domači strani. Podrobnejšo oceno njihovih strani lahko preberete v Taboru, številka 5-6, letnik 2000. Rodovo glasilo Sokol izdajajo že vrsto let, v njem pa lahko prebirate več različnih rubrik: predstavitev akcij, vodov, razvedrilo, strokovni članki ipd. Glavni urednik glasila je Aleš Jurak, ki pa se je trenutno nekoliko odmaknil od aktivnega taborništva. Prijatelji upajo, da ne za dolgo! Glasilo je obogateno s slikami in risbicami in je namenjeno predvsem tabornikom lastnega roda. Glasilo kopirajo, kar ni zastonj, izide pa štirikrat letno. Sicer pa nimajo tabornika, ki bi se aktivno ukvarjal s propagandnim področjem. Kljub dobri prepoznavnosti ta-borništva v Ljubljani bi bilo dobro pokriti tudi propagandno področje s pravim tabornikom. AKTUALNO Predstavili vam bomo še preostalih pet zletov ZTS, tudi prvega v samostojni Sloveniji - zlet v Velenju avgusta 1997. Sedmi zlet julija 1977, Muta Prostran travnik, stisnjen med gozd, hmeljišča in njive na Muški Dobravi, enajst lepo urejenih področnih taborov, dolina bližnje Bistrice in prijetna okolica, kjer se dolina ukročene Drave najbolj razširi. Tako so opisali sedmi zlet, na katerem je sodelovalo nekaj čez 2000 tabornikov. Zlet je bil prikaz dela, uspehov in razvoja taborniške organizacije ter prikaz rasti organizacije in uspešnosti pri delu z mladimi. Osmi zlet julija 1981, Ilirska Bistrica Tega leta je Zveza praznovala 30-letnico in v Taboru so ugotavljali, da organizacija prihaja v zrela leta. Vsak dan so izdajali zletni Tabor, ki so ga urejali vsi taboreči, le odbor za vsakodnevno izhajanje so imeli. Sredi noči so taboreči doživeli napad. Iz spanca jih je zbudi namišljeni napad sovražnikov. Hitro so morali pograbiti najnujnejšo opremo in se odpraviti poiskat nov, varnejši taborni prostor. Najbolje je to uspelo Dolenjcem, ki so se bliskovito organizirali in najbolje uredili življenje v novem taboru. ^/VlVNOO^ revija Tabor AKTUALNO Deveti zlet avgusta 1985, Maribor "Več kot tisoč otrok je preživelo počitnice v bolje ali slabše organiziranih taborih. Za jesti so imeli dovolj, za piti tudi, celo mrzlo pivo so si v onih vročih dneh lahko privoščili. Zrak je bil mariborski, večinoma ne preveč onesnažen. ... Za zabavo je bilo poskrbljeno - imeli smo filmsko predstavo, zletni radio, celo ples na prostem, ki pa se je prehitro končal, bili so tudi taborni ognji, večkrat sicer ubogi. ampak bili so. Tako smo pač na zletu krepili prijateljstvo, taborništva, ja, tega je bilo res bolj malo. Dvomim celo, da ga bo kdaj-koli na kakršnemkoli množičnem zletu sploh kaj videti." Aleš Stergar - Srnjak (Tabor 6-7, 1985, str.:Z19) Deseti zlet julija 1989, Medvode Dnevi so bili prekratki, taborniki so morali prezgodaj vstajati, pa še vreme je organizatorjem močno zagodlo. Nezadovoljstvo zaradi obilice dežja je omilila dobra hrana, vendar so nekateri kljub temu bili razočarani. "Cel dan spim, jem, ležim ali pa sedim," je povedal Vito iz Novega Mesta. Načelnik 10. zleta Gregor Zupan je kot najtežji del vodenja tabora navedel dejstvo, da je med taborniki veliko ljudi, ki znajo voditi, pa malo takih, ki znajo ubogati. Voditi tabor s takimi ljudmi pa je težko. V Medvodah se je zbralo 705 tabornikov. ap ril AKTUALNO Enajsti zlet avgusta 1997, Velenje (naslovnica zletnega Tabora, kakšna slika iz vsebine) Rumena energija se je prelivala med udeleženci enajstega zleta v Velenju. Prvega zleta v samostojni Sloveniji, in prvega zleta, odkar smo tudi uradno postali skavti. Imeli smo vse - tržnico, jezero, kup aktivnosti in udeležence iz tujine. Mednje se je prikradel tudi skrivnostni Šved Sven, ki so ga nekateri taborniki srečali tudi na večjih mednarodnih akcijah. Organizatorji so imeli težave že ob pripravi prijav, saj se rokov ni držal skoraj nihče. Še hujše je bilo z roki za plačilo. Taksno zamujanje pozna vsak, ki je že kdaj organiziral taborniško tekmovanje, pri zletu pa zamujanje še bolj sivi lase organizatorjem, saj se število udeležencev vrti okrog 1000. Na koncu se je v Velenju zabavalo 732 tabornikov. Katoliški skavti in skavtinje so bili sicer vabljeni, da z nami preživijo deset dni, a so prišli le na obisk. PlU*. -Jbr1 Wt asi -lil 2E revna Tabor Pregled zletov ZTS septembra 1953 - prvi zlet ZTS na Okroglici pri Novi Gorici, septembra 1954 - drugi zlet ZTS na Ostrožnem pri Celju, julija 1955 - tretji zlet ZTS v Ljubljani, avgusta 1956 - četrti zlet ZTS v Kumrovcu, avgusta 1960 - peti zlet ZTS pri Sobčevem bajerju pri Lescah, julija 1965 - šesti zlet ZTS v Metliki, julija 1977 - sedmi zlet ZTS na Muti ob Dravi, julija 1981 - osmi zlet ZTS v Ilirski Bistrici, avgusta 1985 - deveti zlet ZTS v Mariboru, julija 1989 - deseti zlet ZTS v Medvodah pri Ljubljani, avgusta 1997 - enajsti zlet ZTS v Velenju. Kranjski taborniki vas vabimo, da se nam pridružite na tradicionalnem taborniškem košarkarskem tekmovanju v Kranju. Prvi TAKT v novem tisočletju bo tokrat še bolj pester in zanimiv. 16 ekip se bo zapodilo z rutkami na igrišču proti prenosnemu pokalu, ki ga ima v svojih rokah še vedno ekipa RAJ-a iz Cerkna. Obljublja se nam mednarodna udeležba, organizatorji pa bomo poskušali čim bolj popestriti samo dogajanje ob robu igrišča z raznim zabavnimi tekmovanji in preizkusi v raznih taborniških veščinah. Predvidevamo, da bo štadion Stanka Mlakarja v Kranju KDAJ: 12. maj 2001 ob 8.30 uri. KJE: štadion Stanka Mlakarja v Kranju. KOLIKO: 8.000 SIT na ekipo. EKIPE: naj štejejo od 5-10 članov, lahko so tudi mešane, igra pa se v enotni kategoriji. ROKI: prijave in plačila sprejemamo do 4. 5. 2001. Prijave pošljite na naslov Zveza tabornikov občine Kranj, Partizanska 13, 4000 Kranj ali po e-pošti: djuro@rutka.net ali faksu: 04 59 55 341 ! Plačila nakažite na žiro račun: 51500-678-83611 s pripisom TAKT 2001. Ne zamudite rokov. V primeru prevelikega števila prijav bomo upoštevali prijave in plačila po vrstnem redu nakazila plačila. KONTAKT: Jure Meglič - Djuro, dju-ro@rutka.net, 041 38 66 88 Kranjski taborniki vas vabimo, da se nam pridružite na nepozabnem tekmovanju, ki ga bomo zaključili z družabnim večerom. Vse aktualne informacije na domačih straneh www.zto-kr.org ali posebni strani takt.rut-ka.net! Zveza tabornikov občine Kranj revija Tabor taborniški vestnik UREJA: IVO ŠTAJDOHAR. LETO X KREATIVNE DELAVNICE -KREARTA 2001 Od 11. do 13. maja na Fratarskem otoku pri Puli. Od tebe pričakujemo samo: da si PePe ali Grča, vodnik ali vodja programa na taboru, ki ga kar razganja od kreativnosti in si boš pripravil(a) "vikinško opravo". Informacije in prijave v pisarni Zveze tabornikov Slovenije 01/300 08 20 (Pugy) ali na pugy@rutka.net. Prijavnico najdeš na Rutki (krearta.rutka.net) ali v pisarni ZTS. Kotizacija za tridnevno delavnico je samo 4.999 tolarjev, rok prijav pa 26.4.2001. Pohiti, časovni stroj že "verglamo". STPM 2001 Rod Jezerskega zmaja Vas vabi na tridnevno taborniško tekmovanje Še Ta Počasnemu Mine 2001, ki bo potekalo od petka, 11.5.2001, do nedelje, 13.5.2001 v širši okolici Velenja. Zbor ekip bo ob 14.00 uri v Velenju pri jezeru. Udeležiš se ga lahko z mešano pet člansko ekipo, ki je podkovana v orientaciji in ostalih taborniških veščinah. Polnoletni udeleženci tekmujejo na lastno odgovornost, mladoletni pa naj imajo s seboj izpolnjena potrdila staršev. Tekmovanje bo potekalo po pravilih ŠTPM-a, ki jih je izdal RJZ (januar 1998). Opozarjamo na nekaj točk: Ekipe tekmujejo v dveh starostnih kategorijah: • Baby face kategorija od 14 do 17 let oz. letniki 1984 -1987, • Seniorji kategorija: od 18 let naprej oz. letniki 1983 in starejši. • Kategorije niso ločene po spolu, za vsako gozdovnico, popotnico ali grčico pa se ekipi prišteje 50 točk (ženska ekipa = +250 točk). • Ekipe spijo v šotorih, ki jih prinesejo s seboj (iz zbirnega mesta jih bo na bivak dostavil organizator). V primeru kršenja taborniškega kodeksa bo ekipa diskvalificirana. Orientacija se začne že v petek, in sicer do bivaka, ki bo v petek in soboto na istem mestu. V soboto bodo lahko ekipe odvečno opremo pustile na bivaku. Oprema, ki jo ekipe potrebujejo za ŠTPM, je: kompas, prva pomoč, šotor, armafleks, spalna vreča, kotliček in jedilni pribor, dodatna hrana (za bolj lačne), pribor za opravljanje nalog na kontrolnih točkah, zaželen je tudi glasbeni inštrument... Tudi letos podeljujemo pokal FERKO za najboljšo ekipo v vseh pogledih - pokal se podeli na podlagi mnenj sodelujočih ekip. Štartnina znaša 12.999,99 SIT na ekipo in zajema stroške organizacije, hrano (večerja in čaj v petek, sendvič in pijača za na pot ter sestavine za pripravo obroka in kruh v soboto, kosilo v nedeljo), našitke, majice in nagrade za najboljše ekipe. Prijave pošljite do 4.maja 2001 na naslov: Primož Vrabič, Šercerjeva 7, 3320 Velenje (telefon: 03 5865 588) ali (e-mail: PRIMOZ.VRABIC@UNI-MB.SI), kjer lahko dobite tudi vse dodatne informacije. V prijavi poleg rodu in kategorije, v kateri boste tekmovali, navedite tudi ime, priimek, naslov in telefon vodje ekipe. Prijava velja samo ob predložitvi potrdila (fotokopije) o plačani štartnini, ki jo nakažite na žiro račun št.: 52800 -678 - 82037, sklic na št.: 00. Za drugačen način plačila se dogovorite s kontaktno osebo. Naloge, točkovanje in pravila tekmovanja lahko najdete na internet strani: www.rutka.net (stran rodu Jezerski zmaj). RAZPIS POSTOJNSKEGA ORIENTACIJSKEGA TEKMOVANJA "POT" Vabljeni vsi, ki si upate priti na prvovrstno avanturo v osrčje naših temnih, prostranih in medvedov polnih gozdov. Kot ste v februarski številki revije Tabor že lahko prebrali se v naših koncih "štima" tekmovanje poimenovano POT. Tokrat vam nudimo še vse ostale potrebne informacije. ORGANIZATOR: Rod kraških viharnikov iz Postojne. ZAKAJ ŽE?: Aja, ker Rod praznuje petdeseto obletnico delovanja in to se zgodi samo enkrat. DATUM IN KRAJ TEKMOVANJA: Zbor ekip je v petek 27. 4. 2001 do 17h, na taborniški koči Mačkovec, predviden najpoz-nejši prihod ekip na cilj je 29. 4. 2001 do 01.00h zjutraj. Razglasitev rezultatov v nedeljo dopoldan. LVIII SU ARRILC200 1) - 23 TABORNIŠKI VESTNIK UREJA: IVO ŠTAJDOHAR^ LETO XLVIII ŠTARTNINA: 3000 SIT na ekipo. Če to ni smešno nizko, potem naj nas........ KATEGORIJE: Ena sama in sicer PP in starejši, (letnik 1985 in starejši). EKIPA: Tekmuje petčlanska po spolu mešana (3+2) ekipa. OPREMA IN PROPOZICIJE: seznam obvezne opreme in propozicije za tekmovanje dobijo ekipe v najkrajšem možnem času po prijavi ekipe in plačilu startnine. Propozicije bodo 14.4.2001 objavljene tudi na strežniku www.rutka.net. PRIJAVE IN PLAČILO ŠTARTNINE: Do 13. 4. 2001 Gašper Rupnik Tržaška c. 4, 6230 Postojna ali E-mail: guster@rut-ka.net; nakazilo na Ž.R.: 52200-678-92815, Društvo tabornikov RKV, Ulica prekomorskih brigad 6, 6230 Postojna. DODATNE INFORMACIJE: Gašper Rupnik na zgornji elektronski naslov ali 031 843 474 (do 21h). Predhodna pisna prijava ekipe naj vsebuje naslednje podatke o vseh članih (potrebujemo jih za nezgodno zavarovanje tekmovalcev): Ime in priimek, leto rojstva, stalni naslov, telefon in elektronski naslov vodje ekipe, le ta naj bo jasno označen. Taborniška koča Mačkovec se nahaja približno 6 km iz Postojne, po stari cesti v smeri proti Ljubljani. V križišču pri gostilni Ravbar (4 km) zavijete desno (severo-vzhod) in sledite smerokazom. Ekipe bodo imele zagotovljeno prenočišče (šotor), sanitarije, vodo in topel obrok ob prihodu na cilj. Ostalo hrano naj imajo ekipe s seboj. Na tekmovanju lahko sodeluje največ 20 ekip, zato pohitite s prijavami! Po 13.4.2001 prijave niso več možne. Tekmovanje je sestavljeno iz nekoliko začinjenih klasičnih disciplin mnogoboja. Trasa proge je zahtevna, najvišja točka na trasi bo višje od 1000 m n.m.v. Na trasi se pojavljajo tudi posebne discipline opisane v propozicijah. Samo tekmovanje je sestavljeno tako, da vsakršno taktiziranje odpade, zato bodo v prednosti dobro pripravljene ekipe, ki bodo timsko sodelovale z drugimi udeleženci tekmovanja. Začimbe na trasi: tehnična uporaba vrvi, labirint, poseben pshio-fizični test, streljanje z različnimi orožji, deljena karta ... na koncu nagrade za najboljše. O <9 < 4. % V s 24 - A 'o < »i . J Z PR % Timmi. LC2001) PRIJAVE ZA UDELEŽBO NA 20. SVETOVNEM SKAVTSKEM JAMBOREEJU Udeleženci, vodniki in člani mednarodnega osebja se lahko prijavijo na obrazcih Tajska 2003. Rok pisnih prijav na obrazcih je podaljšan do 20. 6. 2001 (celoten razpis si lahko preberete v Taborniškem vestniku 2/2001). Če bo prostor v odpravi, bodo za zamudnike prijave možne do 30.6. 2001 za isto tabornino, kasneje pa še do 30.11.2001, vendar bo tabornina višja za 5%. Po tem roku bomo oblikovali čakalno listo, preko katere bomo zasedli zaradi odjav izpraznjena mesta. TABORNI PROSTORI V PIONIRSKEM DUHU Tečaj pionirstva in bivanja v naravi ponuja možnost ureditve tabornega prostora v duhu pionirstva. Na tečaju zgradimo ogromno programsko zanimivih objektov. Želimo, da ti pionirski objekti po našem odhodu ne bi "umrli", temveč bi popestrili taborni program in na taborne prostore ali ob koče vnesli več ustvarjalnega taborniško-gozdovniškega blišča. Vse zainteresirane rodove, ki imajo možnost gostiti tečaj v času od 30. 6. do 4. 7. 2001 pozivamo, da se nam javijo na spodaj navedene naslove. Po okvirni prijavi bomo skupaj premleli vsa organizacijska dejstva, ki jih morata spoznati obe strani - tako naš tečaj, kot tudi gostitelji. Zainteresirani pošljite svoje prijave do 31. 4. 2001 na e-naslov: tadej.beocanin@rutka.net ali po navadni pošti na naslov Tadej Beočanin, Goriška cesta 23/b, 5270 Ajdovščina ali pokličite na telefonsko številko 031-340-678 (Tadej Beočanin) ali 040299-659 (Rado Malnar). Držite se roka prijav, kajti med prvomajskimi prazniki bo že ogled prostorov. IK O j. taborniški vestnik UREJA: IVO ŠTAJDOHAR. LETO med 18. in 19. uro, saj bo ob 19. žrebanje štartnih številk. Ekipe, ki ne pridejo v petek, morajo na pojedino prispeti najkasneje do 7.30 v soboto 12. maja zjutraj in štartajo kot zadnji.Možno bo prespati tudi s sobote na nedeljo. Seveda pa ne pozabite na šotore! Tekmuje se v dveh starostnih kategorijah: 1. (od 15 do 18 let) in 2 (nad 18 let). En tekmovalec (ali tekmovalka) v ekipi je lahko leto starejši oziroma mlajši. Tekmovalci, mlajši od 18 let, morajo ob prijavi predložiti izjavo staršev. Tekmovanja se lahko udeležijo tudi ekipe rekreativcev, ki se bodo skupaj s taborniškimi ekipami potegovale za VELIKO NAGRADO RJS. Tako rekreativne kot taborniške ekipe morajo biti tričlanske. Ekipe so lahko mešane. Popolnoma ženske ekipe imajo olajšave pri "fizičnih" preizkušnjah. Na KT se rešuje test iz življenja ob morju, krpa zračnice, opravlja veščino gurmana, med dvema KT se opravijo hitrostna etapa in razna spretnostna tekmovanja, je pa še veliko novosti. Štartnina znaša 7500 SIT na ekipo za ekipe, ki se bodo prijavile do 4. maja 2001, oziroma 9.000 SIT na ekipo za zamudnike. Štartnino nakažite do sobote 04. maja na žiro račun RJS Izola 51430-678-80331 s pripisom "Za Bičikleta žur". Štartnina vključuje majico, barvne karte, dva topla obroka (zajtrk, kosilo in večerja med sobotnim večernim programom) ter popotnico na osebo. Obvezna oprema: Ekipna - prva pomoč, baterijska svetilka, zvonec ali piščalka, krema za sončenje. Osebna - gorsko kolo, jedilni pribor in menažka, rutica (za tabornike), pribor za krpanje zračnic (lepilo in "flike"), zračna tlačilka, rezervna zračnica, izvijač in univerzalni ključ za kolo. Prijave sprejemamo le na naslov Tomaž Ceglar, F. Marušiča 4, 6310 Izola. Prijave morajo vsebovati fotokopijo plačane položnice za vplačilo štartnine, ime ekipe in rodu, kategorijo, v kateri namerava ekipa tekmovati, naslov in telefonsko številko vodje ekipe. Prijave, ki ne bodo vsebovale vsega zgoraj naštetega, ne bodo veljavne! Vsi tisti, ki bi si radi že sedaj rezervirali repete, pokličite na tel. 041/822-369 (Tomi) ali 041/590-746 (Marjan). Število ekip je omejeno, zato pohitite s prijavami. Izkažite se in pridite v krojih. TAKT 2001 Kranjski taborniki vas vabimo, da se nam pridružite na tradicionalnem taborniškem košarkarskem tekmovanju v Kranju. Prvi TAKT v novem tisočletju bo tokrat še bolj pester in zanimiv. 16 ekip se bo zapodilo z rutkami na igrišču proti prenosnemu pokalu, ki ga ima v svojih rokah še vedno ekipa RAJ-a iz Cerkna. Obljublja se nam mednarodna udeležba, organizatorji pa bomo poskušali čim bolj popestriti samo dogajanje ob robu igrišča z raznimi zabavnimi tekmovanji in preizkusi v taborniških veščinah. Predvidevamo, da bo štadion Stanka Mlakarja v Kranju precej poln, zato si čimprej rezervirajte svoj sedež. KDAJ? 12. maj 2001 ob 8.30 uri. KJE? Štadion Stanka Mlakarja v Kranju. KOLIKO? 8.000 SIT na ekipo EKIPE naj štejejo od 5-10 članov, lahko so tudi mešane, igra pa se v enotni kategoriji. ROKI prijave in plačila sprejemamo do 4. 5. 2001. Prijave pošljite na naslov Zveza tabornikov občine Kranj, Partizanska 13, 4000 Kranj ali po e-pošti: djuro@rutka.net ali faksu: 04 59 55 341 ! Plačila nakažite na žiro račun: 51500-67883611 s pripisom TAKT 2001. Ne zamudite rokov. V primeru prevelikega števila prijav bomo upoštevali prijave in plačila po vrstnem redu nakazila plačila. KONTAKT Jure Meglič - uro, djuro@rutka.net, 041 38 66 88 Kranjski taborniki vas vabimo, da se nam pridružite na nepozabnem tekmovanju, ki ga bomo sklenili z družabnim večerom. Vse aktualne informacije na domačih straneh www.zto-kr.org ali posebni strani takt.rutka.net! POZOR, POZOR, POZOR -POSEBNO OBVESTILO !!! Moja teta Graciela mi je izdala zaupno novico, ki jo je slišala v izolski ribarnici. Da so tam kupovali večje število sardel in školjk eni čudni uniformirani ljudje z rutami za vratom in ji zaupali, da se je že začel kuhati 10. Bičikleta žur. Prišepnila mi je, da bo zmes skuhana že v petek 11. maja, jesti pa se bo začela naslednji dan. Ekipe, ki bi jo rade poskusile še svežo in toplo naj bi vsekakor prišle že v petek < r» .... *r o < im ARRILC2001 ) - 25 Techuana - alternativa naravi Nove informacije o obveznem sestanku -pripravljalnem taboru Obvezni sestanek mednarodnega osebja, GST, vodij iz rodov in vodstva slovenske odprave bo 5. in 6. maja na tabornem prostoru v Techuani, Avstriji. Zaželeno je, da se sestanka udeležite tudi vodniki in SOS osebje, vendar nam iz Avstrije se niso sporočili največjega števila ljudi, ki se sestanka lahko udeležijo, zato prosimo vodje iz rodov, da nam do 23. 4. na techuana2001@rut-ka.net sporočite, kateri vaši vodniki in člani SOS osebja se želijo udeležiti sestanka. Do takrat nam tudi sporočite vprašanja o Techuani 2001, ki jih bomo posredovali avstrijskim organizatorjem. Oprema Obvezno imejte s seboj popoln kroj, zobno ščetko in pisalne potrebščine. Priporočamo pa še jedilni pribor, spalne in toaletne potrebščine, šotor (kapacitete prenočevanja v zidanih objektih so omejene), fotoaparat, nekaj hrane, dobro voljo, obleko za slabo vreme ... skratka vse, kar se vam zdi, da boste potrebovali ta dva dneva. Prevoz Podrobnosti glede prevoza še niso dogovorjene, najverjetneje bo organiziran prevoz iz Ljubljane. Prizadevamo si, da bi bil čim cenejši. Dnevni red Sobota, 5. 5. 2001 12:00 - 16:00 Prihod, postavljanje tabora 16:30 Otvoritev pripravljalnega tabora 17:00 Spoznavanje - spoznavne igre 18:30 Večerja 20:00 Taborni ogenj 23:00 Tišina v taboru Nedelja, 6. 5. 2001 7:30 - 8:30 Zajtrk 9:00 - 11:30 Spoznavanje okolice tabora in organizacije 12:00 Kosilo 13:30 Še zadnja vprašanja 14:00 Podiranje tabora Mailing liste V želji, da vam zagotovimo ažurno prejemanje informacij, smo vam na RutkaNET-u uredili mailing liste, preko katerih bomo razširjali novice, obvestila in popravke. Toplo vam priporočamo, da se prijavite na ustrezno listo. !! Posebno obvestilo !! Vodstvo odprave se še pogaja, da bi bila tudi članom Rodu Sivega volka dovoljena udeležba na delavnicah alpinizma in gorništva. Techuana - naravna alternativa 26 revlla Tabor STE PART JE USTVARJALNOST. ••• ... je marsikaj! Če držiš žlico v drugi roki, poskusiš plezati drugače, uporabljati raznolikost in graditi nemogoče ...Pusti domišljiji prosto pot in P R I D I !!! JE DRUBEMJE Želiš spoznavati nove ljudi? Deliti z njimi nekaj dni? Sklepati nova prijateljstva? Skupaj z njimi početi nekaj novega, zanimivega? Si na vse odgovoril pritrdilno? STEPART je prava stvar zate! ••• JE RAB i S KOVANJE... Različno! Aktivno! Zanimivo! Iskati! Skupaj! Kaj? Okolica! divjina! A je to res? Novo! Je odkritjE! Za pravo raziskovanje ni nujno, da si znanstvenik. Dovolj je že radovednost! JE FOTOGRAF i J A Film. Škljoc! Temnica. In že je slika tu. Igra barv, svetlobe. Ples narave in lepota gibanja. Nasmeh metulja in gibčnost srne. Vzemi fotoaparat in pokaži drugim svet, kot ga vidiš ti! ••• JE SLIKARSTVO... ... je uporaba različnih sredstev za prenašanje misli in idej na različne materiale. Govorica čopiča ustvarja nov slovar. Ne govori, da ne znaš. Raje pridi in poskusi! Več informacij in prijave v Pisarni ZTS ali na internet naslovu http://stepart.rutka.net I Z_PRVE_ROKE Etnostep Stepart ETNOSTEP SKOMARJE 2001, STEPART ZAKOJSKA GRAPA od 23. - 30. 7. 2001 2001, od 30. 7. - 6. 8. 2001 Vabilo udeležencem in prostovoljnemu osebju Komisija za program ZTS bo na osnovi lanskoletnih rezultatov in dobre sprejetosti akcije tudi letos pripravila mednarodni tabor Etnostep Skomarje 2001 in Stepart Zakojška grapa 2001. Na taboru, ki predstavlja delček mozaika programa Evrokoraki (Eurosteps), bodo popotnice in popotniki (16-22 let) preživeli zanimiv teden v družbi vrstnikov iz Evrope ter hkrati spoznavali etnološke in kulturne raznolikosti in značilnosti slovenskih in evropskih pokrajin ter se preizkusili v umetniškem ustvarjanju na to temo. Poudarek Etnostepa bo na spoznavanju ustnega izročila bajk in povesti, glasbe, načiniov preživljanja, gospodarskega razvoja Pohorja ter kulinarike, in seveda domačih oziroma kmečkih opravil v tem koncu Slovenije. Brez športa, družabnih večerov in zabave pa si tabora sploh ne znamo predstavljati. Velik poudarek bo na prostovoljstvu v organizaciji. Pričakujemo mednarodno udeležbo. Poudarek Steparta bo na umetniškem ustvarjanju, slikanju, fotografiranju, stvarjanju s peskom pa tudi na pomoči domačinom in taborniških sprostitvenih trenutkov. Klubi popotnikov in popotnic ter posamezniki, ki želite na taboru sodelovati, dobite prijavnice in podrobnejše informacije v aprilskem POROD-u in v pisarni ZTS na Parmovi 33 v Ljubljani. Število udeležencev tabora je omejeno na 25 na izmeno. Cena za obe taborjenji je enaka in znaša 11.000 SIT. Brez pridnih rok prostovoljcev (Kanarčkov) tudi tokrat ne bo šlo. Zato vabimo vse, ki bi radi aktivno zabavo, da se pridružite in pomagate pripraviti zanimiv in pester program zase in udeležence. Več informacij je na voljo na Parmovi 33. Da bomo lahko čimbolje pripravili program in vam posredovali še dodatne informacije vas prosimo, da se prijavite čimprej, vendar najpozneje do 4. junija 2001. 28 revi'a Tabor STROKOVNO so skupinsko povezanost Da skupina lahko deluje, je nujno treba razviti občutek pripadnosti skupini. Člane posamezne skupine (voda) mora povezovati visoka stopnja zaupanja, kar je spet odvisno od stopnje medsebojne solidarnosti. Vsak član mora biti povsem prepričan, da v nobenem primeru ne bo zapostavljen, pozabljen, zanemarjen. Vodja (vodnik) pa mora vedeti, na koga se lahko v posamezni situaciji zanese, komu lahko posamezno nalogo zaupa. Vse našteto lahko dosežemo z igrami za boljšo skupinsko povezanost. Ob tem se udeleženci med seboj globje spoznavajo (etične razsežnosti posameznika), gradijo zaupanje in s tem pripadnost skupini. Zaupanje je še posebej pomembno, če lahko skupina samo kot celota (ne pa skupina posameznikov) doseže cilj. Cilji iger za skupinsko povezanost • skupne izkušnje v različnih situacijah, boljše medsebojno poznavanje • povečanje stopnje medsebojnega zaupanja • povezanost med člani in izboljšanje nivoja pripradnosti vodu - vodov duh Pri teh igrah je pomembno, da se udeleženci - člani skupine - pred tem že poznajo. Udeležencem moramo posredovati jasna navodila, pomembno pa je, da jim že pred začetkom igre povemo namen igre in pa pričakovane rezultate. Pomembno je tudi, da so udeleženci pri pogovoru odkriti. Darilce za vsakogar V igri naj sodeluje od 6-8 članov (nikakor več kot 15), traja pa naj približno 15 minut. Vsak udeleženec potrebuje svinčnik in toliko koščkov papirja, kolikor je vseh članov skupine. Potek igre Posedemo se v krog. Na prvi listič napišemo pozitivno sporočilo svojemu desnemu sosedu. Vodja skupine naj vzpodbuja udeležence, da napišejo čimbolj originalna sporočila. Izogibajmo se splošnih opisov, ki so lahko namenjeni komurkoli (si mi prijeten, simpatičen...). Za motivacijo lahko pove nekaj originalnejših sporočil (npr. "Prijeten mi je tvoj nasmeh", "rad imam tvoj smisel za humor" in podobno). Najprej vsak napiše sporočilo svojemu desnemu (po dogovoru) sosedu, nato pa še ostalim članom skupine. Vodja zbira lističe za vsakega posebej, na koncu pa jih izroči udeležencem. Po zaključku igre si vzemimo čas za pogovor in odgovorimo na vprašanja: Katero sporočilo vam je bilo najdražje in zakaj? Kako ste se počutili med igro, ali vam je bilo težko pisati sporočilo osebi, ki je ne poznate dovolj? Kako se počutite sedaj, ko ste prebrali vsa sporočila? Ko vsi vsem napišejo sporočila, naj vsak napiše pozitivno sporočilo še sebi in pokaže skupini, kaj je napisal. Še nekaj iger Ego Pogled v svet Poenotenje mnenj Tri lastnosti Uganimo avtorja 50 let 4 oktober 1953 Otvoritev 1. taborniškega doma v Sloveniji: Rod Jeklarjev, Planina pod Golico. april HE STROKOVNO Biti odgovoren HI^M Vodniki morajo vzgajati in biti odgovorni Kot pri igri z mlajšimi brati ali sestrami, mora biti vodnik vedno pripravljen poslušati, voditi, pomagati in zaščititi svoje tabornike. Kakor spontano počnejo to starejši bratje in sestre, morajo to početi tudi vodniki. Vzgoja nam pri tem pomaga, vendar pa moramo vedeti, da daru za delo z otroki ne moremo pridobiti z nobenim učenjem. Zato se moramo vedno vprašati, če želimo postati vodniki in delati z otroki in če nas to resnično veseli. Kljub podobnostim v odnosu do mlajših bratov in sester pa so odnosi v vodu bolj zapleteni in občutljivi. Medtem ko si v krogu družine otroci lahko do neke mere privoščijo izgrede, saj