PoSlnina plačana v gotovini.
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 2312.
V Ljubljani, 12. januarja 1928.
stev. 26. Letnik LXVIII. (Šol. 1.1927/28.)
JSIfl TOVARIŠ
Stanovsko polifiško glasilo tJJU. - Poverieništvo
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev. 1'50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po ceniku od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
Potreba skupnega boja državnih nameščencev.
Na občnem zboru Zveze državnih na« meščencev za Slovenijo, ki se je vršil prošlo nedeljo, so vse stroke državnih nameščencev lahko uvidele, da imamo mnogo skupnih in* teresov in mnogo skupnih ciljev, ki nas nujno silijo k skupnemu nastopu in skupnemu delu.
Ogromno je delo, kd ga vrši Zveza v interesu državnih nameščencev in upokojen* cev. Doseženi slo uspehi, a ti uspehi ne do« sezajo sil in dela, ki ga trosi državno name« ščenstvo za svoje organizacije. Iskati nam je zato vzrokov, ki oyirajo te uspehe in nedo« statkov, da nismo silnejši zbog svojega dela.
Uspehi so doseženi, a ti uspehi so še vedno le slabi, ker obstojajo samo v obrani« bi. da se državnim nameščencem ne priza« denejo še večje krivice, da se jim ne uniči še več pravic, slonečih na uradniškem in drugih zakonih. Ofenzivne naše organizacije še niso p'ostale in temu je treba iskati vzro« ka. Vsem naporom Zveze in Čin. Saveza v Beogradu se ni posrečilo doseči, da bi se po« ložaj državnih nameščencev izboljšal, zlasti velja to za prečanske nameščence.
Res je, da včeraj niti skupno organizi« rani nismo bili, da smo se tekom enega leta komaj skupno organizirali, da nas je danes kompaktno organiziranih v Sloveniji šele do 8000. Kako naj pričakujemo poitem takoj v enem letu že popolne sile, če smo komaj pristopili k skupni organizaciji, inismo pa za njo mnogo več storili od pristopa, nismo ji še ničesar dali za njeno borbenost in se morda niti ne zavedamo, kaj ji moramo dati in kaj za njo storiti, da bo lahko nastopala in dosezala uspehe.
Organizacija smo mi — člani sami in zavest organizacije je močna, če je zavest članov močna. Da pa ta skupna zavest dr* žavnih nameščencev še ni dovolj močna, nam je pokazal obisk na občnem ¡zboru Zveze državnih nameščencev.
Glavni vzrok, da naša skupna organiza« cija še ni dovolj močna in ofenzivna pa ni lokalnega značaja, temveč je 'v tem, da ne nastopa vse uradništvo cele države skupno in pod enim praporom.
Vzroke, zakaj ne nastopa vse uradni« štvo skupno, je dobrO podal in očrtal na ne« deljskem občnem zboru sreski poglavar vladni svetnik dr. Fran Ogrin. On je izva« j al, da ne bo skupnega nastopa toliko časa, dokler bo trajal dualizem med prečanskim lin <srbijanskim državnim inameščenstviom. Dualizem se kaže glede strokovne sposob« nosti za poedine položaje državne službe in tudi glede gmotnega položaja. Uradništvo v srbskih pokrajinah, zlasti upravno je veči« noma nekvalificirano. Na visoke položaje in odgovorne položaje se namešča nekvalifici« rane ljudi. Ti so odvisni od vsakokratne vlade in so nestalni. Uvedla se je dvojna ^garnitura uradnikov, ki se izmenjavajo od najvišjega do najnižjega mesta z režimom. Da mora biti pod takimi razmerami državna uprava zanič, je jasno. Vse to uradništvo se ne čuti kot organ države, marveč kot organ sistema, oziroma režima. Partizamstvo in iz tega izvirajoče vse zle posledice moTajo biti v polnem cvetu, kot posledice ¡tega.
Zaradi tega in ker je srbijansko uradni« štvo, z!asti zaradi »zarade«. v neprimerno boljšem gmotnem stanju, kakor državno na« meščenstvo v prečanskih krajih, mu manjka večinoma vsaka stanovska zavest.
Zato je tudi težko izpeljati dobro orga« nizacijo državnih nameščencev v teh krajih. Zato ni pravega razumevanja za organiza« cijo, ker bi se ta organizacija morala boriti v prvi vrsti proti partizanstvu, korupciji, »zaradi« in nekvalificiranemu uradniištvu v teh krajih. Borba bi bila seveda itežka, tako težka, kakor težko prodiramo s skupno or« ganizacijo izven Slovenije, proti vzhodu in jugu.
Vse sile bomo morali vreči na to. da ustvarimo vsaj dobro oporno točko ki bo zdrava baza za nadaljnje naše delo tam doli, če hočemo doseči nadaljnje uspehe.
Spričo boljšega gmotnega položaja nima srbijansko uradništvo itudi potrebe se boriti za stanovske interese in za izboljšanje služ« 'benih prejemkov, ki so mu postranski do« hodki. Postranski zaslužki, za katere se mo« ra boriti državno nameščenstvo, ker nima zadostne plače, so ona rakrana. ki ubija našo državno upravo. S tem se podcenjuje in zapostavlja državna služba, ker postaja postranska služba prva, državna pa postran« ska. Iz tega izvira ukoreninjenje partizan« stva, »zarade« in korupcije med uradništvom. S tem pada smisel za organizacijo med urad« ništvom južnih pokrajin.
Dokler pa tudi uradništvo južnih pokra« jin ne bo trkalo na vrata finančnega mini« strstva in na vrata vlade sploh, zahtevajoč pošteno plačilo za pošteno službo, toliko časa ne bo izvojevalo uradništvo nobenega
bistvenega izboljšanja svojega pravnega in gmotnega položaja. Pot do tega pelje torej preko čimprejšnje popolne reorganizacije državne uprave v južnih pokrajinah in od« praVo zloglasnega zaradnega sistema.
Z viharnim odobravanjem iza odpravo takih razmer je občni zbor sprejel dr. Ogrinove resolucije, ki se glase:
I.	Vlada in Narodna skupščina se nujno pozivata, da izvedeta popolno reorganizacijo državne uprave v vzhodnih in južnih delih države. Ta naj obsega:
a)	odstranitev nekvalificiranega uradni« štva, ki ga je nadomestiti s strokovno izvež« banim in moralno neoporečnim;
b)	depolitizacijo državne uprave v teh pokrajinah. Nobeni politični stranki ne sme« jo biti državni uradi in nameščenci na raz« polago za agitacijo in v pomoč, tako da opravljajo ti le službo kot državni organi po zakonu in vesti.
c)	Stalnost državnih uradnikov ne glede na menjanje vlad.
II.	Sistem »zarade« je odpraviti. V do« sego tega cilja naj dela na izpremembi men« talitete. Oni, ki »zarado« daje in uradnik, ki jo prejemlje, naj se najstrožje kaznujeta ne glede na Strankarsko pripadnost.
Anketo, ki jo je sklicalo pov. UJU 28. decembra 1927 v Ljubljano, je vodil tov. po« verjenik Andrej Skulj. V uvodnih beseaah je opozoril na program, ki smo si ga posta« vili v Kranju na pokrajinski skupščini pov. UJU za reformo šole in v smislu katerega je naša dolžnost, da posvetimo vso pozornost tudi nadaljevalnemu šolstvu, namenjenemu Krelejši kmetski mladini. Z organizacijo kmetijskih nadaljevalnih šol za moško mla« dino smo že pričeli in danes obstoja v Slo« veniji že okoli 40 takih šol, enako potrebne pa so tudi gospodinjske nadaljevalne šole za žensko mladino, glede katerih pa se doslej pri nas še ni ničesar storilo. Naše načelne za« hteve v pogledu na te šole so iste, kot smo jih stavili na anketi o kmetijsko nadaljeval« nih šolah.
V obširnem referatu je obravnaval tov. Mencin celotni problem z idejne in organiza« cijske plati, sledeč temeljni misli, da mora gospodinjska nadaljevalna šola pri vsej svoji praktičnosti ostati vzgojna institucija, biti dostopna vsej mladini, najbolj oni v oddalje* nih krajih, koje izobrazbo smo najbolj zane» marjali ter mora v praktičnem in vzgojnem oziru pripravljati dekleta za njih poklic kot gospodinje, matere in žene. Glede notranje in zunanje uredbe gospodinjske nadaljevalne šole je opozarjal na organizacijo in namen teh šol v drugih deželah.
Tov. Pleškova je kot druga referentka na osnovi svojih bogatih izkušenj podala prak« tična navadila in migljaje glede učnega in vzgojnega postopka, izbere in obravnave učne snovi ter opozorila na težavnost in odgovor« nost, pa tudi hvaležnost naloge, ki jo ima učiteljica na tej šoli ter na potrebo vsestran« ske pripravljenosti za uspešno njeno vršitev. Tudi ona je povdarjala vzgojno nalogo te šole.
Debata se je vršila na osnovi sledečih točk:
1.	Ali je gospodinjsko nadaljevalna šola kot splošna ustanova potrebna in mogoča? Ali naj poučuje na njej osnovnošolska uči« teljica, in sicer izključno?
2.	Kako naj bo gospodinjsko nadalje« valna šola splošnega tipa urejena in katera je njena naloga? Ali naj bo strogo strokov« na ali praktična poklicna šola vzgojnega značaja? Učni čas — učni načrt — učna snov — učila.
3.	Izobrazba učiteljic.
4.	Vzdrževanje in ustanavljanje šole, ho« norar učiteljic.
Pomen gospodinsko nadaljevalnih šol.
ad 1. Tov. Franja Zemljanova zastopa odločno mnenje, da je splošna gospodinjska nadaljevalna šola nele nujno potrebna, am« pak njena organizacija tudi izvedljiva in se sklicuje na svoje izkušnje. Tov. Bregantova utemeljuje njeno potrebo z etičnega, kultur« nega in gospodarskega stališča. Tov. Doli« narjeva vidi najboljši dokaz za potrebo teh šol v dejstvu, da dekleta sama prosijo za njih ustanovitev, da je izvedba mogoča, da do« kazuje slučaj itov. Pleveljeve ki je v naj« neugodnejših razmerah ustanovila tako šolo. Tov. Primožičeva je popolnoma prepričana o nedvomni potrebi teh šol, meni pa, da bo preskrbljenje živil pri nekaterih dekletih de«
III. Občni zbor Zveze prosi, naj se Vlada in Narodna skupščina energično zavzameta za odpravo vseh teh nedostatkov, ker bi to služilo politični in gospodarski konsolidaciji v notranjosti in povečanju kredita na zunaj.
To bi bil apel na merodajne kroge.
Pot organizacije pa je, da sama pobija zlo partizanstva, zarade, korupcije, nekva« ilificiranega uradništva, dvojine garniture uradništva 'in dvojne mentalitete uradništva, ki jo mora skušati sama odpraviti s tem, da utrjuje skupno organizacijo vseh strok dr« žavnega nameščenstva ter z njo prodre v vzhodne in južne kraje naše države.
Vsi, ki smo organizirani v Zvezi držav« nih nameščencev za Slovenijo se moramo zavedati, da je to veliko naše poslanstvo in naša rešitev v bodočnosti.
V	prvem letu je Zveza državnih name« ščencev organizirala vse stroke državnih na« meščencev v skupni organizaciji, v drugem letu naj poglobi stanovsko zavest za skupne naloge in skupne cilje vseh strok državnih nameščencev ter skuša prodreti s svojo or« ganizacijo v južne pokrajine in utrditi cen« tralo Čin. Saveza, v tretjem letu bo lahko že zmagovala in zmagala.
V	boju je treba žrtev in vztrajnost;!
lalo težkoče. Tov. Rožnikova ugovarja in na« vaja da dekleta rada prinašajo ona živila, ki jih imajo doma, drugo pa doplačujejo, težje pa je rešiti vprašanje primernega pro« štora. Tov. Rupniikova: Hvaležnost učenk dokazuje potrebo. Tov. Marinkova: Dekleta tožijo, da matere ne dajo kuhinje iz rok, temveč jih raje zaposlijo pri delu izven hiše. Zato je taka šola, kjer se lahko dekleta vež« bajo v vsakem gospodinjskem poslu, prepo« trebna. Poseben pomen bi imela ta'šola še za revna dekleta, ki morajo čimprej po za« služku in nimajo doma prilike se česa na« učiti. Tov. Bregantova opisuje, kako je ure« jen njen tečaj, ki se ga udeležuje 16 deklet. Za inventar, drva in živila skrbe dekleta sa« ma, pri pouku ji pomagata dva tovariša in bližnji zdravnik. Prireja poučne izlete, kakor na kmetijsko šolo v Št. Jurju ob južni žel. Pri sestavi jedilnika upošteva primernost hrane za otroka, bolnika, težaka in starčka. Omenja vzgojni pomen šole. Tov. Pleveljeva trdi, da je mogoče prirediti tak tečaj na vsa« ki šoli. V njenem službenem kraju se vrši tak tečaj v navadni kmetski hiši. Glavni po« goj za uspevanje šole je zaupanje ljudstva do učiteljice. Tov. referent in tov. poverjenik ugotavljata soglasje v tem pogledu, da je gospodinjsko nadaljevalna šola nujno po« trebna, mogoča tudi v neugodnih razmerah in da spada v področje osnovnošolskega učiteljstva. ki tega šolstva pod nobenim po« gojem ne more dati iz rok. Hočemo biti ljud« ski vzgojitelji in tudi zrelejši mladini po« svečati svojo skrb.
Ureditev gospodinjsko nadaljevalnih šol.
ad 2. Tov. Fr. Zemljanova opisuje, kako je v Bohinjski Bistrici pred vojno za učenke drugega letnika ponavljalne šole upeljala gospodinjski pouk, in sicer od 8.—11. ure teoretičnega, od 11.—5. oziroma 6. ure po« poldne pa praktičnega. Ob nedeljah pa je imela pouk za matere in odrasla dekleta. Učni načrt je odobrilo ministrstvo in naka« zalo znatno podporo. Občina in ljudstvo jo je v vsakem oziru podpiralo in učni uspehi so bili jako zadovoljivi. Tov. poverjenik kon« statira, da je tov. Zemljanova preobrazila ponavljalno šolo v gospodinjsko šolo, opo« zarja pa, da gre v našem primeru za gospo« dinjski pouk starejših, šoli odraslih deklet. Tov. Odlasekova omenja, da je tud: ona leta 1909. preuredila ponavljalno šol.» v gospo« dinjsko šolo in to pri Sv. Jakobu ob Savi. Tov. Mihelič: »Da je bila gospodinjska šola tov. Zemljanove res vzorna, dokazuje dej« stvo, da me je tedanji deželni o J bor napro« sil, naj ustanovim enako tudi na svoji šoli v Predvoru pri Kranju. Vojna je preprečila izvedbo. Tov. Mencin poživlja tovari.šice, ki že imajo svoje izkušnje, naj se izjavijo glede starostne dobe deklet za gospodinjsko nada« Ijevalno šolo. Opozarja hkrati na sosedno štajersko, kjer sprejemajo dekleta šele s 17. starostnim letom v to šolo. Tov. Fr. Zemlja« nova pripominja, da imajo tud; mlajša de« kleta smisel za gospodinjstvo. Tov. Rakova pripoveduje, da vodi v Mostah dva tečaja, enega za mlajša, enega za starejša dekleta. Zanimanje je pri starejših neprimerno večje kot pri mlajših, zato se izjavlja za sprejema« nje starejših deklet, zlasti danes, ko je toliko deklet v zrelejši starosti, ki niso bile deležne
gospodinjskega pouka; poizneje lahko pridejo na vrsto tudi mlajša. Zdi se ji umestno, da bi trajala ta šola tri leta, ker je učni čas v enoletnem tečaju vsekako prekrateK. Tov. Rupnikova se izjavlja za starostno dobo od 16. leta dalje, ker so se dekleta ob koncu obveznega obiska nekako naveličale šole, po« zneje pa so jim zanimanje zopet vzbudi. Tov. poverjenik opozarja, da je to mnenje prevladovalo tudi na anketi za Ikmetijsko nadaljevalno šolstvo. Psihološki razlogi go« vorijo za tak interval med obiskom osnovne in nadaljevalne šole. Najprimernejša starost za obisk nadaljevalne šole se mu zdi doba od 17. do 20. leta. Tov. Mencin: Naš ideal ni enoletna gospodinjska nadaljevalna šola, a :za prehodno dobo je kot splošen tip skoro edino možno, ker 'bo osnovnošolska učitelji« ca s poukom na njej itak dovolj obremenje« na. Tudi mora biiti število učenk zelo orne« jeno, bolj kot na kmetijsko nadaljevalni šoli in bi zato pri dvoletni šoli ne prišla vsa de« kleta na vrsto. Kadar bo s spremembo za« 'kona omogočeno invkaj odi dosedanjega učnega časa na osnovni šoli uporabljati za pouk na nadaljevalni šoli, bo možno tudi učno dobo na tej podaljšati. Glede števila učenk na nadaljevalni šoli velja na Šitajer« skem 10 kot maksimalno za enoi učiteljico, 16 pa za šolo, kjer poučuje poleg glavne uči« teljice še pomožna. Tov. Pleškova: V svo« jem referatu sem povdarjala, da je za dve učiteljici maksimum 16 deklet ker je treba vsako delo stalno nadzirati. Ne gre za šte« vilo, ampak za to, da se vsaka učenka res nekaj nauči. Tov. Bregantova: V svoj tečaj sem sprejela 16 deklet, ker mi je pomagala tovarišica. Ko pa je bila ta nenadoma pre« stavljena, sem stavila predlog, da bi moj tečaj prevzel izobraževalni krožek v svoje okrilje in ti mi prišle tovarišice pomagat. Žal se ni nobena odzvala. (Dalje prih.)
Osnovne in meščanske šole na Češkem.
Izvirno poročilo »Učiteljskemu Tovarišu«.
(Napisal E. L i p p e r t.)
(Konec.)
Da dobe vse narodne manjšine svojemu številu primerno število šol, je češki parla« ment rešil to vprašanje z zakonom od 3. apri« la 1919 in z zakonsko novelo od 9. aprila 1920. Pb teh zakonih ustanavlja in vzdržuje država osnovne in meščanske manjšinske šole tam, kjer so dani splošni pogoji. Osnov« na manjšinska šola se sme ustanoviti tudi če ni doseženo število 40 šoloobveznih otrok, meščanska pa če izkazuje šolska občina 400 šoloobveznih otrok.
Na osnovnih in meščanskih šolah se sme« jo nameščati učitelji kakor tudi učiteljice in to tako, da je polovica učiteljskih mest na šoli oddanih učiteljem, polovica pa učitelji« cam. Le liho število učiteljskih mest dobe lahko učitelji. Upraviteljska mesta na deških osnovnih in ravnateljska mesta na deških me« ščanskih šolah se podeljujejo moškim, na ženskih pa učiteljicam. Pri oddaji učiteljskih služb se upošteva: 1. Število službenih let v šolski službi od zrelostnega izpita dalje; 2. službena kvalifikacija; 3. rodbinske irazme« re, težave prejšnjega službenega mesta in zdravstveno stanje prosilca. Pri enakih pogo« jih imajo prednost invalidi in legijonarji.
Dosedaj se učiteljstvo izobrazuje na šti« riletnih učiteljiščih, kamtor sprejemajo 15« letne učence meščanskih in srednjih šol na podlagi sprejemnega izpita. Po štiriletnih štu« dijah in praksi na vadn.ici, delajo zrelostni izpit, katerega izpričevalo jih opravičuje do učiteljske začasne službe, ki traja tri leta. Za absolvente srednjih šol so ustanovljeni na nekaterih učiteljiščih enoletni tečaji, ki do« polnjujejo njihove pedagoške študije in jih usposobijo za šolsko prakso. Absolventi teh tečajev delajo potem samo dopolnilni zre« lostni izpit.
Po dveh letih delajo začasni učitelji usposobljenostne izpite, da imajo pravico do stalne nastavitve. Za stalno nameščenje na meščanskih šolah je potreben poseben usposobljenostni izpit za stroke meščanskih šol, ki se ga polaga po tretjem službenem letu ali kasneje. Na meščanskih šolah so sle« deče strdke: I. jezikovno«historična, II. priro» dopisna in III. matematično^tehnačna. Ker se je število meščanskih šol po prevratu silno pomnožilo, je nastalo veliko pomanjkanje strokovno usposobljenega učiteljstva, tako da je bilo treba nad eno četrtino službenih mest zasesti z neizprašanimi učitelji. Ministrstvo je, radi povečanja števila lizprašanega uči« teljstva dovolilo polaganje izpita v dveh ter« minih v razdalji pOldrUzega leta.
Sedaj se vrši proučavanje reforme uči* teljske izobrazbe. Ministrstvo šolstva in na» rodne prosvete je pripravilo že načrt zakona, po katerem naj se dosedanja učiteljišča za» menjajo z učiteljskimi akademijami z enolet«
Anketa učiteljic o gospodinjsko nadaljevalnem
šolstvu.
Poverjeništvo UJU prične z delom tudi glede gospodinjsko nadaljevalnih šol in tečajev. — Zanimanje s strani učiteljic. — Prvi temelj sistematičnega dela je ustvarjen.

nim tečajem za učitelje osnovnih šol in z dvos letnim za učitelje meščanskih šol. V učitelji sko akademijo ¡bi s« sprejemali samo absols venti srednjih šol z maturitetnim izpričeva« lom.
Glasom zadnje statistike iz leta 1926. je bilo v Češkoslovaški republiki:
1. Čeakosloven. osnov, šol 9.419
2.	mešč.	•	1.256 ,	233.187 „	„ 6.889
3. rosinskih	oanov.		484 ,	62.854 ,	. 760
4.	mešč.	9	11 .	2.033 .	71
5. nemških	osnov.	„	3.287 .	295.551 „	„ 7.996
6.	mešč.		433 .	60.965 .	. 2.114
7. madžarskih	osnov.		794 .	91.367 „	„ 1.397
8.	mešč.		i7:	2.235 ,	72
9. poljskih	osnov.	„	87 .	10.407 ,	. 274
10. „	mešč.	9	8 .	1.416 .	47
11. romunskih	osnov.	m	2 .	296 .	4
12. hebrej ikih	„	n	9 .	613 .	I 15
13. kombiniranih	t »		76 ,	19.834 .	351
14.	mešč.	•	11 „	4.174 ,	134
Skupaj	osnov.	šol 14.158 z		1,403.823 učenci	in 33.560 i
A.	mešč.	n	1.736 „	310.010 ,	. 9.327
Od 33.560 osnovnošolskih učiteljev je bilo 11.291 'učiteljic in od 9327 učiteljev me> ščanskih šol je bilo 2895 učiteljic.
Otroških vrtcev je bilo:
1.	Češkoslovenskih 914 z 59.867 otroci, 1.641 vrtnaric in 444 pom. os.
2.	ruskih	21 . 1.768 , 23	. 21 , .
3.	nemških	568 . 31.005 „ 1.092 „ , 160 , .
4.	madžarskih 31 , 3.104 . 37	„ 24 „ „ 6. poljskih 30 „ 1.614 . 44 . 20 „ . 6. drugih in kombin. 20 . 1.776 . 34 , 16 . .
Skupaj 1.584 z 99.134 otroci, 2.861 vrtnaric. in 685 pom. os.
Kombinirane šole so one kjer so posa« mezni razredi posameznih narodnosti.
Opombe prelagatelja:
Navedeni članek nam prav nazorno kaže veldk razmah šolstva v bratsiki češkoslovaški republiki po prevratu. Ta razmah je bil mo< goč le, Iker se vlada mi vsak mesec menjala, kjer je parlament delal in ustvarjal. Večina zakonov je delo znanega prosvetnega delavca Habermana, ki je bil dolgo let prosvetni mi« nister. V tem kratkem članku, za katerega moramo hiti piscu iz vsega STca hvaležni, pa niso navedeni drugi podatki, ki Ibi nas seznas nili z izvenšolskim prosvetnim delom med na« rodiom. Zato prosimo (tem potom pisca pričus jočega članka, da nam ob prvi priliki napiše poseben članek o tem delu prosvetnega pros grama. Potem bo šele mogoča primera, ki bo za brate Čehe presenetljivo dobra. Potem bomo videli, Ikaj rodi delo in kaj rode brez« plodne debate in nepotrebna prerekanja, ka« terih imamo mi 90% preveč.
V Tržiču, božični teden 1927.
Albin Lajovic.
Miroslava Leitgeb, Ljubljana, Jurčičev trg 3
Izdelovanje ročnih in strojnih vezenin. Predtiskarija
— Zaloga DMC in vseh potrebščin za vezenje. —
Anketa šolskih upraviteljev poverjeništva UJU iz mariborske oblasti.
Velika udeležba s strani šolskih upraviteljev. — Resno delo učiteljstva za dvig šole in prosvete. — Ustanovitev šolsko-upravnega odseka poverjeništva UJU v Mariboru.
V sobto 7. jain. t. 1. je sklicalo poverjeništvo UJU anketo šolskih upraviteljev iz mariborske oblasti, v svrho razprave o šolsko upravnih vprašanjih in v svrho ustanovitve šolskoupravnega odseka pov. UJU v Mariboru.
Ankete se je udeležilo nad 150 šol. upraviteljev in upr.aviteljic.
Razprave so ib.ile stvarne in predlogi vsestranski. Iz vsega se je videlo, da namerava učiteljstvo redno samo izboljšati šolske razmere, in šolsko upravo. Šolskoupravni odbor je dobil polno nalog, ki jih bo moral izvršiti v svrho izboljšanja šolskih in prosetnfh razmer ter v zaščito stanovskih pravic in interesov.
Poverjenik Andrej Skulj je otvoril anketo s sledečimi besedami:
Poverjeništvo je eksekutiva želja in potreb svojega članstva v vseh potrebah, bodisi osebnih, kakor obče stanovskih. A ne samo to, njena naloga je zasledovati, delati in podpirati vse kjerkoli, kadar gre za dobrobit in razvoj našega šolstva in po njem obče narodove izobrazbe.
To svojo nalogo pa more vršiti tačno in pravilno le tedaj, če je v željah in potrebah članstva, kakor o položaju stanu iti šole točno, hitro in nepristransko poučeno.
To pa je zopet le tedaj mogoče ako poverjeništvo podpira in z njim sodeluje čim večji krog intenzivnih. požrtvovalnih in pred vsem nesebičnih sodelavcev. Uspešno in popolno, tudi v vsakem ozi-ru pravilneje, pa za oroamizacijo lažje bo naše delo, če se moremo z zaupanjem upreti na čim širšo bazo. na delovne skupine.
Ta misel je rodila razne odseke pri poverjeni-štvu, ki naj mu bodlo opora pri težavnih organizacijskih, izobraževalnih in šolsko upravnih vprašanjih. Oprti na požrtvovalno delo takih ediinic moremo delo deliti in ustvarjati nekaj dobrega.
Poleg Skrbi za nas samih in napredek naše organizacije stremimo za zdrav razvoj naše šole. da ji damo potrebnega razmaha med narodom, da uredimo njeno poslovnje tako, da bo rodila zaželjene uspehe in si bo z nami vred priborila trdnih tal med narodom.
Žal pa, da pri vsem prizadevanju ne moremo prav naprej. Zdi se, da manjka v vsej naši upravi prave prevdarnosti, pravega sistema, da ije vse od danes do jutri. Razni odloki in uredbe, katerim ne moremo odrekati dobrega namena, ki pa so žal največkrat izdelane' na brzo roko, ki se ne ozirajo na naše prilike, nam uvajajo novosti, ki niso v skladu z našimi prilikami. Pogostokrat ovirajo uspešno delo, povzročajo meorijentiranost v nas samih in vzbujajo nevolio med narodom.
Ker pa je naša naloga delati v skladu s potrebami našega človeka, pomagati mu vsepovsod, delati za njegov napredek in slasti za dober in zdrav razvoj narodovega šolstva, je naša dolžnost, da svetujemo in pomagamo upravi pri tem velevažnem delu.
Iz teh vidikov se nam je zdelo potrebno ustanoviti pri .poverjeništvu šolsko upravni odsek, ki ¡naj prime za delo v vseh šolsko-upravnih vprašanjih.
V tem odseku naj delujejo pred vsem preisku-šeni šolniki kakor so naši nadzorniki, upravitelji in
iskušeni učitelji, oni ki najbolj poznajo potrebe naše šole na kmetih, ki so tudi najbolj prizadeti, ¡n najbolj, čutijo škodo, ki jo povzroča šoli nepravilno delo.
V ljubljanski oblasti smo osnovali v ta namen šolsko upravni odsek, ki pomaga poverjeništvu prav intenzivno in požrtvovalno. Odsek se je lotil z veliko vnemo dela in je v soglasju z poverjeništvom izdelal dokaj umestnih predlogov, predelal in s primernimi predlogi izpopolnil uredbo o šolskih odborih. Poverjeništvo je podprto s člani tega odseka uspešno interveniralo pri oblastih v prid naše šole m naših članov.
Vsleid delitve Slovenije na oblasti, zlasti pa vsled kreacije oblastnih šolskih odborov je poverjeništvo od prvega začetka uvidevalo, da je treba za mariborsko oblast ustanoviti enak šolsko upravni odsek, ki bo v okrilju poverjeništva, kakor V ljubljanski oblasti vršil svoje obile posle. Zato smo z veseljem pozdravili sklep celjskega učiteljskega društva, ki je le potrdil našo namero. Ko je še seja zadnjega širjega sosveta v Celju temu pritrdila, je končno prišlo do današnjega sestanka šol. upraviteljev in učiteljev, na katerem naj se ustanovi šolsko upravni odsek poverjeništva tudi za mariborsko oblast.
Prepričani smo, da gledajo tudi šolske oblasti naše delo in skrb za zdrav razvoj našega šolstva z dopadenjem, saj je radevolje dovolil prosvetni oddelek prj vel. županu udeležencem današnjega sestanka prost dan.
Že dejstvo, da se je tega sestanka udeležilo toliko upraviteljev-učitel.iev — in to z izdatnimi ma-terijalnimi žrtvami — kaže, kolika je potreba našega sodelovanja pri šolsko upravnih vprašanjih in na drugi strani, s kako vnemo in požrtvovalnostjo stremi naše učiteljstvo na delo za dobrobit šole in pravo narodovo izobrazbo.
V to ime bodite tovariši v imenu poverjeništva najiskreneje pozdravljeni.
Čast mi je pozdraviti nadalje zastopnike prosvetne uprave navzoče sreske šolkse nadzornike, nadalje zastopnike oblastnega šolskega odbora tov. obl. šol. nadz. Senkoviča, tajnika tov. Firma in blagajnika obl. šol. odib. prof. Fr. Finka.
NEUPRAVIČENA KRITIKA NAD UClTELJSTVOM.
K besedi se je oglasil šol. upravitelj tov. oblastni poslanec Orčar Viktor, ki je v temperamentnih besedah in z viharnim odobravanjem izvajal, kako se s strani odločilnih 'krogov in višjih funkcionarjev neopravičeno kritikirje učiteljstvo, da ne stori svoje dolžnosti glede šole. Preden se izreče taka kritika', je treba ugotoviti vzroke, ki pa niso na strani učiteljstva. Ne bom se spuščal meritorno, v koliko šola danes ne odgovarja. Ugotoviti pa moram, da je mnogo krivde da šolstvo ne more ustrezati pevsem svoji nalogi v tem, ker prosvetna uprava neprestano danes preklicuje to, kar je včeraj komaj izdala in jutri izda zopet novo odredbo. Učiteljstvo potrebuje miru za svoje delo in sicer miru, da dobe odredbe neko stabilnost ter tudi v tem oziru, da se učiteljstvo ne bo vedno premeščalo in Izmenjavalo. Veliko krivde pa nosi tudi prosvetna uprava, ker odteguje učiteljstvo šolskemu delu in ga sili v drugo delo. učiteljstvo je treba vrniti šoli! (Dalje prihodnjič.)
Učiteljska Samopomoč.
Občni zbor je odklonil preustroj Samopomoči za bolniško pomoč. — Učiteljska Samopomoč ostane samo za pomoč ob smrti. — Poziv predsednika za osnovanje samostojnega bolniškega društva.
Dne 28. decembra 1927 se je vršil na II. mestni deški osnovni šoli v Ljubljani izredni občni zbor U. S. ob izredno lepi udeležbi (okrog 120 članov). Tov. Ivan Kocijančič je ob 10. uri otvoril občni zbor s pozdravom na navzoče člane, prosil za pravično in kritično presojo podanih poročil in predlogov iz odi bora ter ugotovil sklepčnost po § 12. društve» nih pravil. Izredni občni zbor je bil pravilno sklican v stanovskih glasilih.
Tov. Kocijančič je prečital načelnikovo poročilo za dobo od zadnjega občnega zbora v Celju dne 18. julija 1926 do 28. decembra 1927. (To poročilo priobčimo posebe!) Por o s čilo je bilo z odobravanjem sprejeto. Tov. Fr. Pristovšek je navedel nekaj podatkov iz ras čunskega zaključka za leto 1926., povdaril, da se društveno knjigovodstvo vodi pravilno in predlagal absolutorij društvenemu upravniku, kar je bilo soglasno sprejeto.
Predlogi društvenega odbora so bili sle« deoi:
1.	Društveni podpredsednik prof. A. Sič je govoril o podporah bolnim članom. Opisal je zgodovino tega vprašanja in stališče, kas kršno zavzema on, oziroma društveni odbor. Omenjal je, da bi bile popore le posojilo, kas tero bi člani v daljši dobi vračali mesečno, pri predčasni smrti pa bi se odtegnilo od po« smrtnine. — V debato je poseglo več tovariš šev, ki so govorili skoro vsi proti podeljevan nju takih podpor od U. S., ustanovi naj se v ta namen novo društvo (odbor), U. S. naj ostane taka kot je zdaj. Z veliko večino je bil sprejet predlog tov. Jan. Levca: Učit. Samos pomoč ostani taka kakršna je, pravila naj se ne izpreminjajo.
2.	Tov. Kocijančič je utemeljeval drus štveni predlog, da sme odbor sprejemati za društvene člane tudi bivše učitelje in profe« sorje, ki so prideljeni raznim uradom podres jenim prosvetnemu ministrstvu in to v pods ročju ljubljanske in mariborske oblasti (n. pr. prosvetni oddelki velikih županov, narodno gledališče, državne knjižnice in muzeji itd.) in
3.	predlog, da se društveni delokrog omeji na ljubljansko ¡in mariborsko oblast v Slos veniji, društvo pa imenuje: »Društvo Učit. Samopomoč v Sloveniji za ljubljansko in mas riborsko oblast«. Ker sedanja društvena pras vila prav to povedo, zato za predloga pod 2. in 3. ni potrebna kaka izprememba pravil. Oba predloga sta bila soglasno sprejeta.
Od članov sta došla dva predloga:
1.	Tov. Fr. Skulj je predlagal in utemes ljeval predlog, da bi se člane, ki so 30 let plas čevali članski prispevek, oprostilo nadaljnjes ga plačevanja. Predlog je bil z večino glasov odklonjen.
2.	Tov. A. Prevc je nasvetovala (pismes no), da bi U. S. sprejemala za člane tudi nad 45 let staire priglašence. Predlog je bil so« glasno odklonjen.
Na mesto umrlega člana šolskega ravnaš telja Fr. Črnagoja je izredni občni zbor izvos lil za pregledovalca računov tov. Vendelina Sadarja iz Ljubljane, Iki je izvolitev sprejel.
Pri slučajnostih je tov. Vend. Sadar opos zoril navzoče zborovalce na »Društvo za nas rodno zdravje s sedežem v Ljubljani«, ki s predavanji, izleti, poukom, z društvenim lis stom »Zdravje« skrbi v resnici za ¡zdravje slos venskega naroda. Članarina je nizka — 1 Din mesečno. Tov. L. Perko je izrekel društvene« mu upravniku Iv. Kocijančiču za vestno vods stvo U. S. zahvalo, kar so prisotni zborovalci z odobravanjem vzeli na znanje.
Ker se ni nihče oglasil k besedi, se tov. Kocijančič zahvali vsem zborovalcem za ude« ležbo, članomsdebaterjem iza živahne debate, poslane nasvete in sprejete sklepe, prosi vse navzoče, da širijo med učiteljstvom smisel za U. S., želi vsem članom: Srečno in veselo novo leto 1928.! ter zaključi skoro 2 uri trajajoči izredni občni zbor.	Iv. K.
POZIV.
Na zadnjem izrednem občnem zboru Učit. Samopomoči o Božiču 1927. v Ljubljani se je razpravljalo o podporah za bolne drus štvene člane. Nastala je daljša debata, v ka* teri so vsi govorniki povdarjali veliko potrebo takih podpor, opozarjali na to, da je v das našnjih časih nujna zahteva, da se pride do pozitivnega zaključka, a zagovarjali mnenje, da bi U. S. ne mogla služiti dvem različnim namenom: po smrti dajati posmrtnine v živa ljenju pa nakazovati podpore v bolezni. Žes lijo, da se ustanovi poseben odbor, oziroma društvo, ki bi imelo namen: ustanoviti bolni» ški fond in naJkazovati denarne podpore bols nim tovarišem(icam). Teh misli so ibili zbos rovalci, ki so odborov predlog (nasvet), »da bi U. S. izdajala podpore bolnim članom« skoro soglasno odklonili.
Misel o bolniških podporah ni nova. Po prevratu (od leta 1920. dalje) so v tem smislu pisali, govorili in stavili razne predloge mnogi tovariši na občnih zborih U. S., na pokrajins skih skupščinah UJU — poverjeništvo Ljubs ljana, o tem so razpravljali zdravniki (dr. N. z Golnika) prav mnogo je pa razmišljal o tem odbor U. S. Povoljnega zaključka še nis mamo. Vsa zadeva se mi zdi tako važna in obenem nujna, da bi morali vsi tovariši(ice), zlasti še tisti, ki so bili sami v bolezni in pos trebi, a podpore niso dobili nikjer, razmišs ljati: Kako pridemo do prepotrebnega bolnis škega fonda, kdo naj ga ustanovi, kdo upravs lja, kako in komu se razdeljujejo podpore itd. Kratke načrte in utemeljevanje bo rad priobs čeval »Učiteljski Tovariš«. Vabim vse dobros misleče tovariše in tovarišice, ki se zanimajo za to zadevo (zanimati bi se moral vsakdo, saj bo vsakemu v korist!), da se poglobe v razmišljanja in nato objavijo svoja mnenja.
Ivan Kocijančič.
Splošne vesti.
—	Mladinska Matica; priporočitev vsem šolam in učiteljstvu. Veliki župan ljdbljans ske oblasti je izdal pod P. br. 10.719 dne 30. decembra 1927 vsem kreskim poglavarjem in mestnemu šolskemu svetu v Ljubljani sle* deči odlok: Jako me veseli, da je zasnovalo poverjeništvo UJU v "Ljubljani Mladinsko Matico, ki ima namen izdajati mladinske spise ter s tem izpopolnjevati dobro mlas dinsko književnost. Vabim vse učiteljstvo, da to kulturno ustanovo podpira in stremi za tem, da se Mladinska Matica povspe do višine kii bo v čast narodu in učiteljstvu.
—	Razpis nagrad. »Mladinska Matica«
bo v šolskem letu 1927./28. izdala tri knjige fea mladino v starosti šolske oibveznosti. Za tri najboljše spise, ki se bodo objavili v (»Koledarčku«, se razpisujejo sledeče nas grade:
I. nagrada v znesku 500 Din II. » » » 400 » III. » » » 300 »
Spisi so lahko pripovedne ali realne vsebine. Želeti pa je, da so Čim krajši. »Mladinska
Matica« razpisuje tudi nagrado v znesku 200 Din za najboljšo pesem. Običajni honos rar še posebej. Spisi za na,grado morajlo biti fpisani s strojem, ali pa lastnoročno, vendar Ipa razločno čitljivo ter označeni z geslom. To geslo bodi (tudi na zaprti kuverti, ki naj Vsebuje ime in naslov pisatelja. Vse pris spevke je predložiti poverjeništvu UJU v 'Ljulbljani, Frančiškanska ulica 6, najpozneje do 1. marca 1928.
Odbor »Mladinske Matice« pov. UJU.
— Pri pomočniku ministra prosvete. Pods predsednik UJU Tihomir Kostič je bil pri pomočniku ministra prosvete in mu izrazil nekatere želje učiteljstva. Kot prvo je povdas ril, da želi 'učiteljstvo, naj se ukine člen fin. zakona, ki predvideva šolnino 10 Din za vsas kega otroka letno. Nadalje je povdarjal pos trebo pažnje na šolski nadzor, učiteljske stals nosti in večje nagrade ter zopetnega znižanja službenih let na 32. Tudi je povdarjal potres bo, da dobijo oni. ki gredo na svoje prvo službeno mesto povrnjene potne stroške, ker so večinoma otroci siromašnih staršev in
LISTEK.
JOS. DOLGAN:
Učni načrt kmetske delovne šole.
(Dalje.)
Recitacije: Preproste pesmice o kmetskem delu in življenju, o praznikih, nas ravi in letnih časih.
3. Petje in telovadba.
Petje: Vaje v ritmu; posnemanje glas sov v naravi; posnemanje petja in godbe izs ven šole; lahki napevi otročjih pesmic. Ris tem se navadi s korakanjem po godbi, s kos rakanjem brez godbe in štetjem. Napevi naj bodo lahki melodični, nežni in ritmični. Petje naj spremlja delo, korakanje, gledališke in tes lovadne igre.
Rajanje: Petje, spremljano z rajaš njem; i dramatična rajanje, spremljano z godbo.
Telovadba: Dihalne vaje vsak dan; igre z barvanimi žogami; igre z obroči; liislkas nje sovražnika v gozdu, ob potoku, za gris čem; potovanje po gozdu; orijentacija v gos
zdu po stezah, drevesih in straneh neba; tek s me v tekanju, skakanju v dolžino, skakanju v širino, rokoborbi in lučanju kamna; vrsta in red; korakanje v navadnem, počasnem in hitrem tempu, v teku, ropotoma in po prstih; gibanje rok in nog. trupa in glave; dviganje ročk; pri igrah in korakanju naj otroci pos jejo ali štejejo.
4. Risanje in ročna dela.
Poznavanje barv: Polaganje cves tic poleg cvetic iste barve.
Okraski s cveticami: šopki z eno barvo, z dvema barvama, tremi, štirimi barvami, najprej brez zelene, potem z zeleno barvo; polaganje samih cvetov v vodoravni, navpični, poševni vrsti in v loku z eno barvo, v dveh vrstah z dvema barvama, v treh vrs stah s tremi barvami, v štirih vrstah s štirimi barvami; razne sestave po otrokovem okusu; prerisavanje teh okraskov z ibarvniki in bars vami v obliki velikih pik.
Geometrijski liki: Polaganje ges ometrijskih likov iz lepenke na like, ki so nas risani na belem papirju; polaganje paličic v geometrijske like; izrezavanje in lepljenje lis kov iz barvanega papirja; prerisavanje teh likov; pobarvanje likov z barvniki ali barvaš mi; prevlečejo z barvami okvir okrog risars skega papirja.
Risanje pr ed mefio v: \Predmeti v trgovini, doma, na polju, v gozdu, hiša, cers tkev, hrib>i. solnce, pridelki, živali, ljudje, ljudje pri delu in gibanju, predmeti v raznih legah, predmeti v skupini, prizori, ilustracije prizorov in pravljic. Rišejo, kar jih najbolj zanima. Najbolje je, da narišejo od začetka le po en predmet, šele pozneje naj se lotijo tudi skupin. Predmeti, ki imajo geometrično obli« ko. naj se primerjajo z geometričnimi liki. Rišejo najprej po spominu; nato primerjajo risbo s predmetom; potem predmet še en« krat narišejo. Otroci naj se opozarjajo na 'barvo, obliko, razmerje in oddaljenost preds metov. Risanje v I. razredu ima namen, da da otroku pogum in veselje do risanja in da ga prisili opazovati predmete in prizore. Zas dovoljiti se je treba z vsakim uspehom.
Vaje v risanju črt: Vodoravne, nas vpične, poševne, vzporedne in nevzporedne črte. loki, krog, elipsa, jajčasta črta.
Z e ml j^e v id nto 4š)kji afi.r an j e: }Ces sta, drevesa, hiše. trgovina, šola, cerkev, žups nišče, pošta, travniki, njive, potok.
Za vajo naj rabijo tablice, za poskušnjo in Skiciranje ovojni papir, za prave risbe pa risarski papir. Risbe naj spravljajo v ovitke iz ovojnega papirja ali v mape.
Izrezavanje in lepljenje: Izs rezavanje kvadratkov iz barvanega papirja
v eni ali več barvah; zlaganje kvadratkov v okrasek; nalepljen je okraska; veriga iz ene ali več barv; hruška, jabolko, limona, pomas ranča, listi, vejica, drevo, plot, vrt, zastavica, okvir, cvetlica.
P ojl' a g a nj&e! p al li i c: Predmeti z geometričnimi oblikami; okraski.
Modeliranje iz gline: Lonci, pos soda, opeka, predmeti iz kmetijstva; preds meti, ki imajo obliko prizme, piramide, vas lja, stožca ali krogle; ljudje; živali.
Pokrajina iz peska: Doline, hribi, reke, potoki, ceste, luže, gozdovi, vasi. Pos dobna naj bo domači pokrajini.
Grajenje: Stavbe iz gline, kamenja, lesenih deščic in kock, opekic, paličic. V sos bah so ljudje, postelje, mize, stoli, omare.
Lesena izdelki: Leseno orodje kot igrača.
Igranje z Matadorjem.
Pletenje: Vrvica iz slame, trave, ra« fije, traku, vrvice.
Ženske ročno delo: Pentlje, vaja s kvačko; polaganje volne k volni iste bar* ve ohodi z barvano volno na blago v obliki preprostih okraskov. Z dkraski naj obsivajo prtiče, podstavke, pogrinjala.
(Dalje prihodnjič.)
„Raduje se življenje nam, saj Radion pere sami
Razumna Mica uživa svoje življenje. Ne muči se z žehtanjem ali krtačenjem, za njo dela Radion. Radion sam? Jal
Perite tako:
»Raztopite Radion v mrzli vodi, denite poprej namočeno perilo v to raztopino, kuhajte 20 minut, nato pa izplahnite!«
Perilo je čisto in snežno belo! Drgniti in krtačiti je nepotrebno, ker perilu in rokam samo škodi in — se postane mogoče lepši od tega?
Varuje perilo!
morajo potovati često zelo daleč. Zavzel se je tudi za poročene učiteljice in povdarjal, da bi se moralo tudi v fin. zakonu poznati načelo: enake dolžnosti, enake pravice. — Pomočnik prosvetnega ministra je obljubil šolnino znižati na 5 Din. Povdarjal potrebo večje pažnje za šolsko nadzorovanje — a to se bode uredilo šele s šolskim zakonom. Pri« znal je potrebo ureditve vprašanja poročenih učiteljic in obljubil za svojo osebo, da bode vedno pristal na to, da se to vprašanje reši tako kot želijo učiteljice same. Glede zniža* nja službene dobe na 32 let bi bilo potrebno prepričati parlament, da je delo v šoli težje od dela v pisarni. Glede povrnitve potnih stroškov onim, ki gredo na svoje prvo slu ž* beno mesto, je g. pomočnik obljubil, da se bode skušalo to vprašanje rešiti ugodno.
—	Proslave, pouka prosti dnevi, imeno* vanja in nameščanja. Dopis: Ker v zadnjem Času prinašajo le politični časopisi notice za razne proslave, spremembe pouka prostih dni, imenovanja in nameščanja učnih oseb ¡i. dr., nasprotno temu pa se šolska upravi* 'teljsitva tako pozno uradno obveščajo, da ni možno takoj ukreniti tako, kakor zahteva naredba, ki se zaporedoma vsako leto menja se pojavljajo pomisleki, katerim naj da višja šolska oblast pojasnila, je li to merodajno za končno odločitev kar prinašajo politični ča* sopisi, ali se mora vsikdar počakati uradnega obvestila nadrejene šolske oblasti. — Čas bi bil po desetih letih ujedinjenja, da se vsaj do desetletnice naše kraljevine potrudimo 'uvesti že enkrat urejene razmere v šolsko "upravo.
—	Tovarišice mariborske oblasti! Odsek za nadaljevalno šolstvo namerava prirediti enako anketo, kot se je vršila 28. decembra v Ljubljani, tudi v mariborski oblasti. To* varišice, ki se zanimate za gospodinjsko na* daljevalno šolstvo, javite nam po dopisnici, ikje želite, da se anketa vrši, ali v Celju ali v Mariboru.
—oio Vse tovariše in tovarišice, ki so
dobili prvo brošuro v razdelitev, prosimo, da nam nakažejo inkasirane zneske po pri* toženih položnicah z označko »brošure«. Kdor brošur še ni razdelil, je naprošen, d.i to podviza in račun poravna, ke: pripravlja poverjeništvo drugi .zvezek svoje izobiažc* valne knjižnice.
—	Uporabljanje šolskih prostorov za iz* venšolske namene. Oblastni šolski odbor v Ljubljani je izdal okrožnico, ki odreja, da se sm^jo šolski prostori uporabljati prven* stveno le za šolske svrhe. Šele takrat, ko je šoli popolnoma ustreženo, sme krajevni šol* ski odbor dovoliti, da se uporabljajo šolski prostori do preklica v druge svrhe, a le take, ki ne motijo pouka. — Glede uporabljanja šolskih prostorov za prosvetno delovanje z oziram na odlok ministrstva, o katerem smo že pisali, pripominja, da je za vsako uporabo 'šolskih prostorov v izven šolske ) namene treba zaprositi krajevni šolski odbor kot go* spodarja, ki izda tako dovoljenje na podlagi sejnega sklepa.
—	t Lenčki Vauhnikovi v slovo. Gola ironija je včasih življenje: čaka, neizprosno, stojd ob človeku, dokler pada v njegovo srce bridkost za bridkostjo; ko pa za temno dobo trpljenja veselo posije v srce prvi žarek lep* še bodočnosti, se okrene od njega in pusti, da umrje pred pragom svoje sreče, sredi naj* lepše mladosti. Težko smo občutili to iro* ni jo vsi, ki smo Te poznali in ljubili, ko smo izvedeli, da si talko nenadoma odšla od nas. Saj še sama nisi vedela, kako nevarno si bolna in šele v zadnjem hipu, ko je bilo že prepozno, so te poslali v bolnico. Nisem slu* •fcila. da boš morala umreti, toliko jih živi leta in leta 'z bolnimi ledvicami, Ti pa si naenkrat obmolknila. Čakala sem, da mi poročaš, da je že mnogo boljše, pa sem dočakala le ža* lostne vesti, da si umrla. — Sv. Jakob v Slov. goricah! In na hribčku Tvoj dom, kjer si nas čakala vsa bela in pokojna da pride, mo in se poslovimo! Ob grobu so Ti mnogi
govorili v slovo Iz Spodnje Polsikave Ti je poslala deca pozdrave in udanost svojih otroških src, ki si jim bila tako dobra pri* jateljica dn si jim tolikokrat pripravila ve* selje z domisleki, za katere mnogi nimajo ne srca, ne volje. Miklavža si jim poskrbela in božično drevesce si jim prižgala in vedno T; bodo hvaležni. Še Tvoja deca z meščan* sike šole iz Slov. Bistrice je prihitela in to* variši iz tega Tvojega zadnjega službenega kraja so se poslavljali ob grobu od Tebe, in Sokol in dramatsko društvo, vsem, vsem si prerano odšla. Pa bo dobila Tvoja deca no* vo prijateljico in tovariši novo tovarišico in Sokol in dramatsko društvo Te bodo prebo* leli, le mi, ki smo ljubili Tvojo globoko dušo feomo ostali do konca siromašni brez Tebe.
—	Državna skrb za rakotvorni pouk. Čimveč prijateljev si pridobi rakotvorni pouk, temveč bo prinesel blagoslova prebivalstvu. Naj ne omagujejo njegovi najboljši pospeše* valci, učitelji, naj se vedno le zanimajo zanj. Gre sicer počasi naprej, pa ide vendar. Mi smo seveda na tem polju še daleč za Švedi, Norvežani in Francozi, da še daleč za Švi* carji, Nemci in Avstrijci, a le čvrsto naprej in ne bode pretežko, da še dohitimo vsaj de* loma te države, ako si predočimo izkustva, ki so jih preživele te dežele. — Na Franco* sikem so upeljali v šolah obligatno rakotvorni pouk v letu 1882. Tu smo za Francijo tedaj daleč nazaj. Na Norveškem imajo pa že na srednjih šolah ta pouk 30 let. To bi bilo pri nas tudi na mestu. Kakor ima že skoraj vsa* ka šola svojo telovadnico, tako bi naj imela tudi svojo delavnico za rakotvorni pouk. Uči* telji naj bi ne bili prisiljeni, da si priuče po* trebno za ta pouk šele v poznejših letih, tem* več naj bi imeli priložnost te znanosti si pri* dobiti že na učiteljiščih. Pouk v rakotvorni vedi naj bode na učiteljiščih obligaten. Na ta način si pridobi učiteljiščnik v štirih letih lahko ta predmet boljše, 'ko pozneje, ko se mora za to premagovati. V tem slučaju mu tudi ne bode trebalo žrtvovati za tečaje veli* kih počitnic, katere lahko boljše porabi. Po drugi strani pride rakotvorni pouk, posebno mizarski, bodočemu učitelju pri risanju na pomoč, ker si pridobi učiteljiščnik več spret* nosti, kakor če samo riše. Celo neki teh* nik, ki si je prisvojil rokotvorni pouk v ne* kem tečaju, se je izrazil, da je svoje risbe bolj sigurno izdeloval. Naj bi eno naših uči* teljišč začelo s tako delavnico za rokotvorni pouk in verujem, da bi sledile druge v celi državi z obligatnim poukom učiteljiščnikov. Mislim, da bodo spoznali vsi prijatelji roko* tvornega pouka vrednost tega pouka ter tako pridobili še nove prijatelje, — A. Porekar alias B. R. N. — K dopisu pripominjamo, da je na učiteljišču že uveden rakotvorni pouk, z dopisom se pa strinjamo le v toliko, kolikor pomaga rokotvorni pouk pospešiti prehod re* forme osnovne šole iz šole učilnice v delovno šolo. — Uredništvo.
—	Vzorna društvena poročila so šele se* daj pričela pošiljati okrajna društva, a ne še vsa. Iz nepopolnih poročil ni mogoče sestav* ljati statistike, zato naj se tajniki točno rav* najo po navodilih okrožnice štev. 289. Nepo* polna poročila bo poverjeništvo vračalo. Opozarjamo na poročila Svetolenartskega. Savinjskega in drugih društev v današnji šte* vilki ki odgovarjajo navodilom za zborova* nja društev.
—	Objavljanje napredovanj v »Učitelj* skem Tovarišu«. Nekateri tovariši so se obr* mili na uredništvo, zakaj nismo prinesli nji* hovih napredovanj v listu. V zadnjem času res nismo mogli prinesti vseh napredovanj, ker je bila posebno velika težkoča s prosto* rom v listu. Ker so medtem prizadeti prejeli že dekrete o napredovanju, je pač brezpred* motno, da bi ta napredovanja še objavljali. Objave imajo edini pomen v tem, da čimprej zvedo prizadeti o rešitvi njihovih napredo* vanj. Drugo je pri imenovanjih. Iz prostor* nih razlogov so izostala tudi poročila o zad* njih usposobljenostnih izplitih v mariborski
oblasti. Nujna potreba kaže, da bo tre|ba li* stu obseg razširiti, če hočemo; da bo lahko ustrezal vsestranskim zahtevam.
—	Naročite se na »Naš Glas«. Okrajna društva in učiteljstvo posameznih šol pozi* vamo, da se vsaj skupno naroče na »Naš Glas«, glasilo Zveze državnih nameščencev, katere člani smo. Naročnina je nizka in lahko zlože učitelji vsake šole skupno na* ročnino, da bodo imeli vsaj po en izvod na šoli.
—	V dvoletno vinarsko in sadjarsko šolo
v Mariboru se sprejmejo 25. februarja 1928 praktikanti (vajenci). Pogoji: starost najmanj 16 let, dovršena najmanj osnovna šola z do* brim uspehom, telesna sposobnost. , Pred* nost imajo kmečki sinovi, ki ostanejo po* zneje doma.
—	Gospodinjska šola v Šmihelu pri No* vem mestu razpisuje poletni gospodinjski tečaj, ki se bo vršil od 15. marca do 15. a v* gusta 1928. V tečaj se sprejmejo notranje in vnanje gojenke. Prošnje za sprejem je vlo* žiti najpozneje do 15 februarja t. 1. pri vod* stvu gospodinjske šole v Šmihelu, p. Novo mesto, kjer se dobijo tudi vsa potrebna po* jasnila. Prošnji, ki je kolka prosta, se pri* lbži krstni list in zadnje šolsko izpričevalo.
—	LI. glavnu skupštinu i svečanu sjed* niču Hrv. pedagoško=književnoga zbora če se održati u dvorani »Hrv. učiteljskoga do* ma« dne 15. januara 1928 u 9 sati prije po« dne. Upravni odibor Hrvi, pedaigoško*knji* ževnoga zbora u Zagrebu, dne 27. decembra 1927. — Predsjednik: Dr. Sigismund Čajko* vac. Tajnik: Josip Škavič.
—	Kristalni slapovi. Slobodan Živojino* vič. Ilustriral Albin Čebular. Za Novo leto je izšla lepa zbirka pesmi, katere se vrste v vedno globokejših tonih, zdaj zasijejo Ka* kor biseri, pa se zopet skloni nad nje črna žalost. So življenje mladega življenja, glo* boko lirične in prepojene z najnežnejšimi dihi, v katerih začutiš mile pesmi srbskega pesnika. Knjiga je tiskana v latinici, jezik pa je srbski, kar naj bo v zbližanje, da ne čutimo meja, ampak je vse le ena, lepa, čista slovanska duša. Soneti so zvočni in bodo zašli v vsakega. Zbirko priporočamo vsem. Naroči se tudi lahko pri avtorju samemu: Slobodan Živojinovič, Bojanci pri Vinici.
—	Opozarjamo tovariše(ice) na inserat lekarne BAHOVEC, ki jo toplo priporoča* mo. — Enako naj se tovarišice dn tovariši ozira ju pri nakupu in naročilih na tvrdke, ki inserirajo v »Učiteljskem Tovarišu«.
—	Skrb vsake gospodinje. Otroci morajo v šolo, stanovanje treba da je v redu, jed tečna, a cela družina snažno in skrbno oble* čena. Take in enake skrbi ima vsaka gospo* dinja. Aiko jo torej rešimo vsaj skrbi za ve* liko žehto, smo ji storili mnogo. Čarobno sred* stvo za pranje perila se imenuje »RADION«. Kupite še, danes en zavitek, pa poizkusite!
—	Priporočilo. Cenj. člane in šolska vodstva opozarjamo na današnji inserat tvrdke IGN. VOK, Ljubljana, katera ima splošno znano najboljše šivalne stroje v zalogi po ugodnih cenah in plačilnih pogojih. Več v inseratu.
—	Opozarjamo na inserat tvrdke ROZMAN in prosimo, da se p. n. učiteljstvo pri nakupu sklicuje n a n j.
TVRDKA F. IN I. GORlCAR, LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 29
priporoča cenj. učiteljstvu perilo za gospode in dame, lastnega izdelka, vseh vrst damsko in otroško konfekcijo, razno manufakturno blago za obleke in •perilo, trikotažo, pletenine in druge modne predmete.
Pri večjem nakupu olajšani plačilni pogoji!
IV. SCHUMI — LJUBLJANA
Trgovina s kurivom. Vodstvo za preskrbo drv in premoga.
Telefon št. 2951 Dolenjska cesta Telefon št. 2951 Javnim nameščencem na desetmesečne obroke-
Iz Zveze državnih nameščencev za Slovenijo.
OBČNI ZBOR ZVEZE DRŽAVNIH NA= MEŠČENCEV ZA SLOVENIJO.
V nedeljo 8. t. m. se je vršil v novi dvo* rani hotela »Union« nad tri ure trajajoči občni zbor Zveze državnih nameščencev za Slovenijlo. Občni zbor je bil razmeroma slabo obiskan. Mesto predsednika Zveze je zbor otvoril in vodil I. podpredsednik, upokojeni računski svetnik g. Fran Svetek. Povdaril je, da je velik organizatoričen uspeh pri sedanji Zvezi pripisovati dobrim pravilom, ki jih je izdelal sreski poglavar g. dvorni svetnik dr. Jos. Ferjančič. Drugo veliko delo, ki je izde* lano v blagor vsega državnega nameščen* stva pod okriljem Zveze so predlogi za re* vizijo uradniškega zakona, ki jih je strokov* njaško uredil gosp. finančni tajnik dr. Stes genšek.
Tajniško poročilo.
Tajnik g. Joža Bekš je podal izčrpno poročilo o delovanju Zveze od 25. septembra lanskega leta, ko se je vršil izredni občni zbor, do konca leta. Zvezin odbor je posve* čal največ pozornosti stalnosti državnih uradnikov, ureditvi službenih prejemkov na način, ki bo paraliziral draginjo, zagotovitvi stanovanjske zaščite 'za državne nameščence, poglobliltvi organizacije državnih uradnikov in nje razširjenju na vse pokrajine. Zveza je posvečala vso pozornost novemu zakonske* mu načrtu glede izpremembe uradniškega zakona. Posebna komisija Zveze je izdala obširen elaborat za zboljšanje materijalnega in socialnega položaja državnih uradnikov ter ga odposlala poslancem in drugim mero* dajnim faktorjem. Zainteresirane sio bile tudi vse slovenske politične stranke.
Obširneje se je nato tajnik dotaknil vprašanja ureditve prejemkov državnih upo* kojencev. Ugotovil je, da je zelo krivično postopanje napram orožniškim upokojencem ki prejemajo pokojnino v višini 270 do 280 Din 'mesečno. Najbednejši med upoko* jenci pa so provizijonisti bivši delavci in delavke tobačne tovarne, ki prejemajo po 35*letnem težkem delu mesečno 207'50 Din pokojnine. Tajnik je nato poročal o ustano* vitvi novega pokojninskega fonda in o sta* novanjskem Vprašanju. Omenjajoč nato brezplačno lečenje državnih uradnikov po oblastnih bolnicah, akcijo za gradnjo »Urad* niškega doma« v Ljubljani, regulacijo sodni* ških plač in reorganizacijo Zveze. Prihodnji odbor naj bi v zvezi z drugimi organdzaci* jami pričel akcijo*, da se odpravijo oderuške cene najskromnejših življenskih potrebščin. Ostro je žigosal korupcijo, ki se uvaja v Beogradu potom takozvanega »Prosvetnega biroja«, ki vodi proti plačilu razne interven* cije pri ministrih v prid uradnlištva.
Podrobno poročlo bo objavljeno v »Na* šem Glasu«, glasilu Zveze državnih name* ščencev za Slovenijo-, ki ga priporočamo v skupno naročitev učiteljstvu posameznih šol in okrajnim društvom.
Stanje Zveze.
Blagajnik g. Ignacij Rus je podal pre* gledno poročilo o materialnem stanju Zveze. Omenil je med drugim, da je v Zvezi vela* njenih 30 organizacij s 7410 člani, izključena je bila le ena organizacija v Mariboru. V imenu revizorjev je predlagal g. Fran Rostan albsolutorij staremu odboru.
Debata.
Sledila je • zanimiva, mestoma zelo sžii* vahna debata. G. Martinšek je v imenu po* štarjev grajal slabo udeležbo od strani ljub* Ijanskega uradništva in ugotovil da mnoge organizacije sploh niso poslale svojih dele* gatov na občni zbor. Zahteval je obvezno organiziranje vseh uradnikov. Kritiziral je postopanje Glavnega Saveza, ki niti ne od*
govarja Zvezi na dopise in razne važne za* deve. Glavni Savez nd poskrbel niti za pre* potrebne reorganizacije državnih nameščen« cev, niti ni organiziral uradništva po drugih pokrajinah, zlasti ne v Črni gori, v Južni Srbiji in Makedoniji.
Delegat g. dr. Stegenšek je pojasnjeval razmere v Glavnem Savezu v Beogradu na« glašujoč. da Savez nima niti društvenega lo« kala in da je Savezni tajnik z delom preobre« menjan. Pokrajinske organizacije bi pa mo« rale tudi redno plačevati prispevke, ne pla« čuje pa ¡izven Slovenije redno nobena po« krajinska Zveza. Občni zbor je nato sprejel njegove štiri predloge glede poglobitve or« ganizacije in plačevanja prispevkov Savezu.
Delegat krške okrožne skupine je med splošno napetostjo opozoril na veliko ne« varnost znižanja osebnih draginjskih do« klad. Prejel je privatne informacije iz Beo« grada, da namerava finančni minister s 1. aprilom letos, ko stopi v veljavo nov državni proračun, odtegniti 15% osebnih draginj« skih doklad. Tajnik g. Bekš je k temu pri« pomnil, da Zveza oficielno o tem še ni ob« vešcena.
Upravnik »Našega Glasa« g. Petrovčič je podal sliko stanja lista.
Predsednik poštne organizacije ¡g. Čampa je stavil predlog, da naj prihodnji odbor stavi na prihodnjem občnem zboru predlog o obvezni naročnini »Našega Glasa« za vse one včlanjene organizacije, ki nimajo svojih organizačnih glasil.
Ker je bil stavljen predlog o zvišanju članarine je tov. Dimnik predlagal, da je ta« ke predloge dati prej pravočasno vsem včla« njenim organizacijam v izjavo preden občni zbor zviša članarino.
Ostala je dosedanja članarina.
Zatem je podelil občni zbor absolutorij staremu odboru. Sprejeti so bili še nekateri drugi formalni predlogi, na kar je med vi« harnim odobravanjem vladni svetnik g. dr. Ogrin utemeljeval resolucijet ki jih pnina« šamo na uvodnem mestu današnjega lista ter je utemeljeval nevzdržne razmere, v ka* terih se nahaja državno uradništvo'.
Volitve.
Izvoljena je bila nato sledeča lista: A. Odborniki: 1. Andrej Skulj, 2. Kuno Hoče« var 3. Ludovik Primožič, 4. Joško Čampa, 5. Martin Gruden, 6. Ivan Zupanec, 7. dr. J oš. Ferjančič, 8. Narte Velikonja, 9. Ignacij Rus, 10. LovrO Kalašič, 11. Joža Bekš, 12. Mi« lan Paternost, 13. Fran Mahkovec, 14. Ivan Ilovar, 15. dr. Fran Stegenšek, 16. Anton Franetič, 17. Fran Petrovčič, 18. Ivan Stavec, 19. Mirko Matjašič, 20. Anton Svatek. — Kot verilisti pridejo v odbor urednik »Na« šega Glasa« Anton Adamič, urednik »Pošt« nega Glasnika« Joško Jakše in urednik »Uči« teljskega Tovariša« Ivan Dimnik. Odbor se ni konštituiral. B. Namestniki: 1. Josip Pire, 2. Fran Tumpej. 3. Joško Beguš, 4. Josip Rainer, 5. Josip Zupan. C. Pregledovalci ra= čunov: 1. Ivan Rostan, 2. Rado G rum, 3. Fr. Martinšek. Č. Namestnik^: 1. Janko Jan», 2. Alfred Busbach, 3. Jaso Čeh.
Dasi je še mnogo zanimivih podrobno« Sti, vendar smo moirali Zaradi tesnega pro« štora izpustiti obširneje informacije o delo« vanju Zveze in stavljenih predlogih.
Pozivamo okrajna društva in učiteljstvo poedinih šol, da vsaj skupno naroče po en izvod »Našega Glasa« za vsako šolo in vsa« ko društvo, da bodete točno informirani o skupnem nastopu z ostalim državnim urad« ništvom.
»Naš Glas« prinese obširnejše poročilo.
POZOR GDČ. IN GOSPE UČITELJICE,
ki se želite izobraziti za lastno izdelavo garderobe. Poslužujte se krojnih tečaijev, ki se vršijo mesečno v Ljubljani, ki pa jih tudi lahko napravite potom korespondence, da se izobrazite popolnoma v lastni izdelavi oblek. Cenjenim učiteljskim krogom znižan honorar. Izdelovanje krojev po meri. Zasebno krojno učilišče, Stari trg štev. 19, Ljubljana. Telefon 2477.
drogerija, parfumerija
Ljubljana, Sv. Petra c.19
Zimski sporf
Zimske ture so najlepši užitek, če si preskrbljen s specijalnimi gojzerji ali smuškimi čevlji tvrdke J. BRAJER, Ljubljana, Breg 1.
Pokret učiteljic.
—ž Društvo slovenskih učiteljic je imelo svoj redni občni zbor dne 27. decembra 1927 ob 9. uri dopoldne na osnovni šoli pri Sv. Jakobu v Ljubljani.
Poročilo funkcijonark. Tov. predsednica Milka Umbergerjeva pojasni s stališča žene« učiteljice pomen društva slovenskih učiteljic, ki tvori eno platformo, ki nam omogoča stike na eni strani z ženskim na drugi s stanov« skim gibanjem. V tem smislu očrta delo kongresa Ženskega Nar. Saveza v Paliču pri Subotici, na katerem je referirala »O reformi ženskega šolstva za osnovne in meščanske šole«. — Navzoče tovarišice bodri k delu, kajti z abstinenco in pasivnostjo slabijo or« ganizacijo in ji jemljejo življensko silo. Stremeti moramo marveč za tem, da s čim intenzivnejšimi stiki poživimo in okrepimo našo organizacijo.
Tajnica tovarišica Anica ' Likozarjeva poroča o celoletnem društvenem delovanju Meseca maja je priredilo društvo zborovanje, na katerem je predavala tov. Pleškova »O potrebi kmetijsko«gospodinjske izobrazbe«. Sprejete resolucije so se poslale ministrstvu
prosvete. Društvo je sodelovalo pri raznih dobrodelnih prireditvah. Svoje pravo do ob« stoja pa je dokumentiralo s tem, da je bra« nilo pravice učiteljice kot žene. Potegovalo se je n. pr., da naj poučujejo na ženski stro« kovni nadaljevalni šoli v prvi vrsti ženske učne moči; dalje proti zapostavljanju učite« ljic pri volitvah v disciplinsko sodišče itd.
Blagajniško poročilo: Društveno premo« ženje začetkom leta 7882"05 Din. Dohodki 204872 Din. Izdatki 2778"40 Din. Društveno premoženje koncem leta 7152*37 Din.
Nato je poročala tov. Jerica Zemljanova o IV. mednarodnem kongresu gospodinjskih šol, ki se je vršil v Rimu. Ves njen govor je prevevala ideja o potrebi pomagati gospodi« nji do smotrene izobrazbe. Povodom njenega predavanja se je razvila zelo živahna debata.
Na dnevnem redu je !biil tudi »Razgovor o organizaciji bodočega dela«. Tov. predsed* niča očrta namen in potrebo obstoja »Dru« štva slovenskih učiteljic« nalogo poverjenic. nujnost sklicanja sestankov učiteljic po okrajih v svrho smeri delovanja učiteljice kot žene. Da se pa bo to delo čimbolj siste« matično izvršilo, se bo sestal v semestralnih počitnicah širši odbor, t. j. odbornice in po« verjenice iz vseh okrajev.
Za tem so se vršile volitve. Ostane Stari odbor, le namesto tov. Vidmarjeve sprejme odborniško mesto tov. Ema Pečetova.
msimsmR
Pevski zbor UJU učiteljstva.
MALO OBRAČUNA PEVSKEGA ZBORA.
M. B.
V zadnjem članku sem kratko označil nekaj glavnih ovir in težav, ki se mora naš zbor z njimi boriti že od začetka. Kdo pa naj prešteje, našteje in oriše vse one neštete manjše težave, ki jih mora premagati vsak posamezen član! Pa četudi moramo vsako stvar priboriti si z žilavo voljo, če tudi si moramo utirati pot stopnjo za stopnjo z največjo odločnostjo in požrtvovalnostjo, vendar nismo na poti zastali niti za trenotek. In ko so vsi krog pevcev z glavami zmajevali in svojega nezaupanja v zbor niso skušali niti prikrivati, so naše nad vse požrtvovalne pevke neomajno in neprenehoma delale in naši pevci, kar jih ¡je »junakov« polni zaupanja v svojo voljo in svojo moč vztrajali. Vztrajno delo pa redno rodi sad. Naš zbor že danes lahko pokaže na uspehe. To dosedanje delo bi razdelil kratko v tri stopnje.
I.	V prvem letu obstoja je priredij svoj prvi koncert, to je bil slavnostni koncert, posvečen sta^-rosti slov. skladateljev p. H. Sattnerju. O kako so nas! Kaj vse je bilo slabega zraven. Ze vnaprej smo čuli močne glasove: kako jih bomo! Kako se bodo biamirali itd itd. Ti prvi obeti so se deloma tudi izpolnili. Nekateri poročevalci so res pomen zbora in naš namen popolrfoma prezrli in so, da so mogli z vso silo »bunkati« po nas, primerjali nas z morav-skimi učitelji. S tem so pokazali popolnoma jasno, da jih boli stavba, ki jim raste pred očmi; hoteli so njeno dozidavo onemogočiti, ali pa vsaj onemogočiti ji primerno višino. Ostala naj bi kvečjemu pritlična. Prezrli so. da je imel prvi koncert pred vsem organizatorni pomen, ki ga je tudi dosegel. In če so nekateri trdili, da je zbor nalogo slabo rešil, in upali, da bo razpadel po prvem koraku, so se motili ali v svoji zlobi ali v svoji nevednosti. Koncert se je izvršil po načrtu s popolnim uspehom. Da je opravil dobro, dokazuje današnji zbor in njegova umetniška višina.
II.	Druga perioda je sledila po prvem koncertu. Kar ni bilo trdnih članov, ti so »šli«, kdor ni razumel naših teženj, je odstopil. Število članov se je samo po sebi uredilo in za precejšen procent stabiliziralo. Začeli smo z novim sporedom hrvaške moderne (lažje) glasbe. 'Nikakor ne morem odrekati temu programu umetniške vrednosti, a namenjen je bil bolj deželi kot mestu in le domovini, ne tujini. Odpeli smo ga v štirih krajih med minulimi počitnicami. Ta program je imel namen konsolidirati članstvo in ga pripraviti za prvo stopnjo pravega umetniškega dela. Ta program je članstvo popolnoma stabiliziral in odgovoril na vprašanje, ali bomo mogli više, popolnoma odločni: Da! Člani so dokazali svo o neizprosno voljo in vzorno disciplino, pokazali pa tudi zmožnost za pravo umetniško delo. Glasovno dobro ubrani in razmerno porazdeljeni, prežeti gorke ljubezni do lepe umetnosti, so vzplamteli po prvih priborjenih uspehih v takem ognju, da je odbor mirnega srca pripravil nov prooram slov. najmodernejših in deloma najnovejših rokopisnih del, ki zahte^ vajo od pevca vse: pevsko rutino, tehnično izvežba-nost, globoko inteligenco in vse objemajoč o, vročo ljubezen do lepe umetnosti. Danes je končana tretja etapa v našem delu, ki je še vedno začetno, a ta etapa pomeni odločen korak z zbirališča na cesto. V soboto bodemo odpeli spored v Zagrebu, 6. febr. v Ljubljani in za tem, upamo, še kje drugje. Zadnje vaje, ki smo jih danes končali, ne pripuščajo niti trohice strahu pred uspehom ali nezaupanja vanj. Prepričan sem, kmalu bodo dejstva to dokazala, da bo naš zbor svojo nlogo častno rešil ter s tem dvignil ugled našega stanu in dokazal tovarišem, da je njihova podpornina dobro naložen kapital.
Sveže, najfinejše norveško tfibjG ©ij£ž iz lekarne dr. G. Piccoli-ja v Ljubljani se priporoča bledim, slabotnim osebam. Naročila točno po povzetju.
Ferijalni Savez učiteljstva.
—f XI. ierijalno zborovanje z glavno točko dnevnega reda: Letovanje učit. v vel. počitnicah ob morju, se je vršilo 30. dec. pr. 1. v Mariboru. Ker je zanimanje med učiteljstvo za letovanje veliko, podam situacijsko poročilo, ki sem ga podal na zborovanju in je bilo sprejeto. Ob priliki zadnjega letovanja na Bolu smo bili vsi udeleženci(ke) ene misli, da našo upravičeno željo, da bi v prihodnjih vel. počitnicah letovali v eni izmed kolonij F. S. sami učitelji(ice) in to našo zeljo in zahtevo sem predložil tudi kongresu pr. 1. v Novem Sadu z načrtom. Letovanja bi se udeležilo učiteljstvo iz vseh pokrajin naše države, okrog 100—^150! Naš predlog je bil v načelu sprejet že meseca avgusta 1. 1. Ker pa nisem prejel do danes od Upravnega odbora iz Beograda pismenega jamstva, da bi bila ena kolonija t\ S. popolna učiteljska kolonija, sem stavil na podlagi pismenih želj tovarišev(ic) in v smislu sestanka na Bolu sledečo resolucijo:
Učiteljstvo, ki je bilo aktivno članstvo Fer. Saveza 6 let, je bilo v zavesti, da nudi F. S. tudi moralno pomoč in se je bojevalo za iste pravice, kakor jih imajo dijaiki-ferijalci, glede lU vožnje brez uspeha, je primorano, da izrazi ponovno in zadnjo željo na U. O. F. S. v Beogradu, da prepusti eno izmed svojih kolonij samo učiteljstvu z istimi plačilnimi obvezami, kakor dijaki, in sicer kolonijo na Hvaru, ki bi jo event. reorganizirali v smislu zahtev učiteljstva, v drugi virsti pa Bol na Braču. Odgovor pričakujemo do 15. febr., in ako do tega dne ne prejmemo odgovora, smatramo, da F. S. v Beogradu ni voljan ustreči našim upravičenim željam in smo prisiljeni izstopiti iz F. S. in stvoriti samostojno »Ferijalno Udruž. Jug. Učitelj.« (FUJU) v istem smislu, kakor smo si ga začrtali 1. 1925.-2.6. in ki smo ga na podlagi ustnega dogovora in obljub 1. 1926. ob priliki 'kongresa UJU v Beogradu likvidirali z gotovim upanjem, da bodo besede — dejanja.
V slučaju negativnega odgovora si uiredimo v smislu osebnih dogovorov z merodaijnimi in vplivnimi osebami sami svojo kolonijo s pomočjo »Fer. sklada«, kateremu bi prispeval na podlagi -pismenega zatrdila tudi UJU v Beogradu (glavni odbor).
Učiteljstvo ima kot redno članstvo F. S. samo to ugodnost, da se poslužuje kolonij, ker učiteljstvo ne uporablja svratišt in dobrotvorov F. S.
Pričakujemo, da bo F. S. (U. O.) v Beogradu našo željo upošteval in nam do zgoraj navedenega datuma odgovoril pozitivno, v nasprotnem slučaju smo primorani uresničiti zgoraj navedne smernice!
Pismen odgovor prosimo na naslov gl. učit. pov. SI. Mirovlje-ta, učit. na mešč. šoli — Jesenice. Gor. Fer. učit. pozdrav! Za F. U. S.: S. M. —
Resolucija je bila soglasno in z odobravanjem sprejeta na fer. zborovanju 30. dec. 1927. v Mariboru.
Zborovalci so dali tov. Mrovlje-tu popolnoma proste roke, da ukrene vse potrebno, po svoji izkušeni uvidevnosti, da bo realizirano letovanje v vel. počitnicah ob morju. Tov. gl. učit. pov. prosi vse navzoče, da ga pri tem delu podpirajo vsi oni tovariši(ice), ki so letovali v zadnjih počitnicah na Bolu. Želimo samo to, da bi bila fer. zborovanja obiskana polnoštevilno. ne samo takrat kadar je odhod na letovanje. — Po razni debati je bilo XI. fer. zborovanje zaključeno. — Za FUS: Mrovlje, glav. učit. pov.
Damam z dežele je
posebno priporočljivo trajno kodranje in vodna ondulacija
Separirani oddelek za specialno barvanje las v vseh niansah,
kakor tudi za izvrševanje vseh lasnih del se priporoča
fi PodKrajšek frizer za dame io gospode, Ljubljana
Sv. Petra cesta 12.
NV» iT i» vina rokavice, pletenine, bluze, ISU^aVltC; kravate itd. po najnižjih KSHBOiBHnEM cenah vedno v največji izbiri
F. M. Rozman, Ljubljana, Židovska 7.
Samoizobraževalna akcija Pov. UJU.
—oio Študij družboslovja. Iz seznama dela po krožkih, ki ga stalno priobčujemo pod rubriko »Učiteljska samoizobrazba* je raz* vidno, da se je večina krožkov pridružila mnenju delegacije in prvega izobraževalnega tečaja, da je smatrati študij druzorslovnih vprašanj kot nujno potrebno pripravo za vse izvenšolsko in šols'ko*reformno delo uči* teljstva. Vendar so nam nekateri krožki spo* ročili svoje mnenje, da smatrajo pedagoška vprašanja za važnejša in edino na mestu kot razpravni predmet krožkovih sestanknv. Naj odgovorimo na to mnenje na tem mestu, ker je zadeva principijelnega in zato splošnega pomena. Družboslovno spoznanje je pred* pogoj vsakega modernega izobraženca. Samo zdrav človeški razum in življenska praksa mu nista zadosten kompas, da bi se mogel pravilno orientirati v današnji dobi gospo< darskih kriz, stanovskih organizacij in med* sebojno butajočih se valov raznih svetovnih m življenskih nazdranj. Če velja to splošno za izobražence, velja v povečani meri za učitelja, ki naj pri svojem delu v šoli in iz* ven šole nastopi 'sigurno znanstveno fundi* rano pot. Za učiteljice kot javne delavke velja isto pravilo. To pribijemo zlasti radi poročila nekega krožka, da se zlasti tovariš šice upirajo temu študiju. Ali ne zavzemajo učiteljice isitega socialnega položaja v narodu kakor njihovi tovariši, Sicer pa ima vsaka gla* va svojo pamet, in daleč smo od namena da bi hoteli uniformirati vse mišljenje slovenske* ga učiteljstva. Pustimo času in razvoju nalogo, ki bi se drugače tolmačila lahko kot dikta* tura najvišje organizačne inštance. Tudi ta pojem bo doživel — to verujemo trdno radi boljše bodočnosti našega stanu — svojo me* tamorfozo. Kaj tedaj? Lahek odgovor. Kro* žek, ki bi bil prepričan o nepotrebnosti
družboslovnega študija, naj se pridno peča z aktualnimi pedagoškimi vprašanji. Potre* bujemo pobud in delavcev vsepovsod in zato pozdravljamo vsako resno stremljenje. Ni pa rečeno, da bi se ne ozirali tudi drugi krožki na to potrebno delo. Nasprotno: v smislu dogovora na prvem izobraževalnem tečaju naprošamo pedagoški krožek v Mari* boru, da pripravi potreben učni materijal, ki ga bomo predložili vsem krožkom v raz* pravljanje. Poleg vsega tega imajo pa krožki važno nalogo), dvigati medsebojno sodidar* nost, sodelovati prti naših Vitalnih -stanov* .skih, idejnih in organizačnih vprašanjih, kajti — naš ceterum censeo — brez resno delujočih krožkov ni možen dvig našega stanu.
—oio Sklicateljem krožkov. Ponavljamo zopet in zopet staro pesem: sklicatelji ni* majo pravice odtegovati krožkovim članom t. j. svojim tovarišem in tovarišicam mož* nost, sodelovati pri organizirani izobraže* valni akciji slovenskega učiteljstva in pri iz* popolnjevanju svoje organizacije. Ugotoviti moramo namreč, da gre zavlačevanje sklica* nja sestankov v veliki večini na rovaš krož* kovih sklicateljev. Z opravičevanjem, da se ne čutijo poklicani ali sposobni voditi tega dela, zavlačujejo od tedna do tedna sklica* nje svojih kolegov k dc!lu in posvetovanju. Naj pribijemo v pojasnilo in vednost vsem sledeče: Po natančnih navodilih, ki so jih sklicatelji prejeli od poverjeništva, je za vsa* kega, ki je navodila prečital, takoj razvidno, da nimajo sklicatelji nobene druge naloge kakor da ustmeno ali pismeno povabijo č!a* 'ne svojega krožka na sestanek. Vse drugo delo se uredi po navodilih avtonomno na sestanku. To je tako skromna zahteva, da bi se jo upali staviti celo v slučaju, če bi bilo učiteljstvo nepismeno. Izgovor, da bi bil 'kdo izmed sklicateljev preobložen z drugim delom — kar radi supon:iramo — ne more držati. Gre namreč za sklicanje (t. j. napi* sanje par dopisnic) le prvega sestanka, ki bo svojega, :z delom resnično preobloženega sklicatelja, gotovo oprostil nadaljnjega dela *ter izvolil drugega sklicatelja izmed sebe. Naslov novega sklicatelja je pa takoj javiti poverjeništvu radi zveze. Tudi izgovori radi slabih zvez, zlasti v zimskem času, ali radi neprostega časa, ker so nekateri kolegi za* posleni s šolo dopoldne, drugi pa popoldne, so le deloma opravičljivi. Če ne morejo le nekateri na sestanek, ne izhaja iz tega, da bi nihče ne prišel. Kjer je učiteljstvo količkaj dovzetno za to neodložljivo delo, se bo do* ločil sestanek tudi na kak prost dan. Gre le za en dan v mesecu. Brez žrtev se ni šc nik* dar izvršila nobena akcija. Kdor noče abso* lutno ničesar žrtvovati, naj ostane kratko* malo doma, naj bojkotira vse delo, naj hodi mimo organizacije svoja pota. Morda ga bo kedaj. v tihih urah izpraševanja vešči, ven,* darle oblila rdečica sramu, in zopet bo nov član pritegnjen k delu za narod in stan. Ta* ke izpreobrnitve se pa ne bodo vršile tam, kjer se nihče ne žrtvuje. Menimo pa, da je beseda »žrtev« v tej zvezi deplasirana in bi bilo bolje, da tega pojma ne diskred'tiramo. Sestanki morajo postati naš praznik, naj* lepši socialni dan učiteljstva. visoka pesem «stanovske solidarnosti. Udeležba bi nam morala postati duševna potreba in notranja radost. Sklicatelji in sklicateljice! Ne mu* dite niti dneva več z odlašanjem! Kar je potrebno, se mora izvršiti. Tu ni govora o osebni diktaturi; stojimo pred imperativom časa in razmer.
—oio Poročila o sestankih. Privatno smo izvedeli, da se je vršilo že več sestankov, ne da bi dobili o njih poročila. Prosimo, da nam zapisnikarji nemudoma sporoče svoje zapisnike. Pri tej priliki opozarjamo, da nam je potrebna tudi statistika o številu članov vsakega krožka in ne samo o prisotnih .na sestanku. Sicer pa naj bodo zapisniki zelo kratki; obsegajo naj le to. kar je navedenega v navodilih, in še to v najkrajši obliki.
—oio Delo po krožkih:
46.	Ptuj. Prvi sestanek 19. oktobra l. 1. Prisotnih 25 od skupnega članstva 27. Raz* pravljal je o pomenu izobraževalnih krožkov.
47.	Ptuj. Drugi sestanek 26. oktobra 1. 1. Prisotnih 25. Tov. Mervič je poročala o pe* dagoškem dnevu v Mariboru.
48.	Ptuj. Tretji sestanek 14. decembra 1. 1. V razpravi 1., 3., 4. in 5. poglavje iz prve brošure. Prisotnih 25 članov.
49.	Sv. Jurij (okraj Ljutomer). Udele* žencev 10. Določil je delovni program krožka.
50.	Št. Vid pri Stični. Prvi sestanek 17. decembra 1. 1. Navzočih 7. Razpravljal je o navodilih za delo po 'krožkih. Prihodnji se* stanek 15. januarja v Št. Vidu.
51.	Ljubljana. Tretji sestanek z učite* ljiščniki 5. januarja. Navzočih 5. Govorilo se je o gospodarskem liberalizmu.
52.	Ptujska gora. Prvi sestanek 13. de* cembra 1. 1. Udeležencev 19. Razpravljal je o reformi šole ter o potrebi in pomenu iz* obraževalnih krožkov.
Pralnico, likalnico Srobofsako
vrstnega perila, kakor tudi nogavic in žepnih
rut priporoča po nukih cenah Hed. Šare, Ljubljana, Šelenburgova ulica Stev. 5.
Kune in vse druge kože divjačine
kupuje v vsaki količini
D. Zdravit
Ljubljana, Florjanska ulica št. 9
53.	Celje. Prvi sestanek 4. januarja. Pris šotnih 10. V razpravi navodila ter 1., 3. in 5. poglavje iz prve brošure.
54.	Kamnik. Prvi sestanek 22. decembra
1.	1. ob prisotnosti 17 članov. Razpravljal je o navodilih ter o 1. in 5. poglavju dz prve brošure.
55.	Domžale. Prvi sestanek 17. decemi bra 1. 1. Navzočih 12. Na dnevnem redu na' vodila in smernice delovne šole.
56.	Črnomelj. Otvoritveni sestanek se je vrši1! 18. decembra 1. 1. Razpravljal je navo* dila za delo v 'krožku. Prihodnji sestanek 15. januarja.
Razpisi služb.
—r Razpis službe šolskega upravitelja.
Na dvorazrcdni osnovni šoli v Dupljah srez Kranj se razpisuje služba šolskega upravi» telja v stalno namestitev. Pravilno oprem* ljene prošnje naj se predlože najkasneje do dne 10. februarja 1928 velikemu županu ljub« "ljanske oblasti.
Naša gospodarska organizacija.
—g Učit. domu v Mariboru je darovala dolbro znana tvrdka »Karo«čevljev« — Drago Roglič v Mariboru ¡znesek 250 Din kot novo* letno darilo, ker ima lepo število odjemalcev v naših vrstah. Solidno tvrdko priporočamo svojemu članstvu i v nadalje.
Društvena zborovanja UJU.
Vabila:
= LJUBLJANSKO UČITELJSKO DRUs ŠTVO priredi prihodnje zborovanje dne 19. t. m. ob 7. uri .zvečer v risalniici šentjakobske šole. Dnevni red običajni, s predavanjem tov. Petrovca o literarnem delovanju A. Pra= protnika. Ker je umestno, da se vse učitelj« stvo seznani z delovanjem enega najbolj za« služnih slovenskih šolnikov, pričakujemo polnoštevilno udeležbo.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA ME= STO PTUJ IN PTUJSKI ŠOLSKI OKRAJ ima svoj občni zbor dne 14. januarja t. 1. v Mladiki v Ptuju ob 9. uri po običajnem dnevs nem redu. Če prvi občni zbor ne bo sklep« čen, se vrši uro nato drugi občni zbor po istem dnevnem redu, ki bo sklepčen ob vsa« kem številu članov. K obilni udeležbi vabi odbor.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KO* ZJANSKI OKRAJ ima dne 14. januarja olb 10. uri dopoldne v Kozjem svoj redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Zapisnik.
2.	Dopisi. 3. Pomočilo društvenih funkcio« narjev. 4. Volitev odbora. 5. Ustanovitev sa« moizobraževalnih krožkov. 6. Slučajnosti. Udeležba obvezna. — Odbor.
Nove knjige.
—k Radivoj Rehar: Koromandija. Pesmi za mladino. Strani 48. Cena 12 Din. Tisk Ljudske tiskarne. — Pad naslovom »Koro« mandija« je izšla te dni v Mariboru zbirka mladinskih pesmi našega, iz slovstvenih revij poznanega pesnika Radivoja Reharja. Zbirka obsega 28 pesmi. Knjižica je izšla v samo« Naložbi in je opremljena z lepo naslovno stranjo akad. slikarja prof. Janeza Mežana. Naroča se pri avtorju v Mariboru Tattenba* chova ulica 19.
—k Zapravljivec. Igra v 3 dejanjih (8 sili« kah). Priredil in predelal Adolf Robida. Ljud« ski oder XI. zv. Založila Jugoslovanska knji« garna v Ljubljani 1927. Cena 18 Din.
—k Današnja Poljska. Napisal dr. Fr. Ile,šič. Ponatis iz »Volje«. Beograd 1927. Iz* daja »Poljskosjugoslavenskog društva u Za« grebu« (Univerza). Cena 5 Din.
Po sklepu lista.
POGAJANJA MED UJU IN EDINSTVOM.
Poverjeništvo je prejelo v tej zadevi sledeči dopis:
»V petek 6. t. m. je imelo Udruženje sreskih učit. društev »Edinstvo« v Ljubljani zborovanje glavnega odbora društvenih predsednikov in delegatov.
Na dnevnem iredu je bilo tudi: Razgovor o morebitnem združenju olbeh učiteljskih or« ganizacij in o pogojih.
V tej točki je sklenil zbor navzočih sle» deče:
1.	V principu smo za pogajanja in spra« vo med učiteljskima organizacijama UJU in »Edinstvom«.
2.	Predvsem pa mora nastopiti med obe» ma organizacijama premirje, zato naj UJU ustavi tiskovno tožbo proti tovarišu Luki Jelencu kot odgovornemu ureidniku »Edin=
stva«.
Kakor hitro je izpolnjen ta pogoj, smo pripravljeni sesti 'k spravnim pogajanjem na podlagi pogojev, ki jih je določil zbor, ka* teri je izvolil v ita namen sledeče svoje za« stopnike: Tov. Bučar Vekoslav, šolski upra« vitelj, Trbovlje=Vode; tov. Germek Anton, šolski upravitelj, Jezica; tov. Kosec Miha, sreski šolski nadzornik v pok. v Ljubljani; tov. Likozar Anton, šolski upravitelj v pok.; tov. Šifrer Egidij, šolski upravitelj, Breznica; tov. Verk Miloš, šolski upravitelj, Sv. Križ, p. Rogaška Slatina.
Naprošam Te v imenu organizacije »Edinstvo« da stopiš v stik s poverjeni« štvom UJU in mi sporočiš v točki 1. storjen sklep, katerega naj UJU sprejme v vednost ter potem sklene in sporoči, da se hoče v dosego sporazuma in sprave pogajati z našo organizacijo in v znak premirja ustreže v točki 2. navedenemu predpogoju.
Ako poverjeništvo UJU pristane na ta predpogoj, naj Te o tem obvesti, obenem pa določi šestorico tovarišev za spravna poga« janja.
Določeni dan se potem sestanemo skup« no k pogajanjem.
Ker se v.rši razprava o tiskovni tožbi še ta mesec, naj se stvar nujno obravnava, po izvršeni sodbi bi bila pogajanja otežkočena, če že ne —1 nemogoča.
S tovariškim pozdravom!
Za Udruženje »Edinstva« na Ježici, 7. januarja 1928.
A. Germek 1. r„ t. č. predsednik.«
MALI OGLASI
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par, NajmanjSi znesek Din 5-—.
MOJSTRSKE VIJOLE
fine, od Din 1000 naprej. Vse glasbene pntrebšiine. Novodobne strune, ki traaio na K ta. Popravila strokovno. M. Mušič, Ljubljana, Šelenburgova 6.
DIVJAKOV HRUŠEVIH, KREPKIH ENOLETNIH
odda po zmerni ceni več tisoč učiteljica Dragica Rostoharjeva, Št. Jur pod Humom, pošta Radeče-Zidani most.
LISIČJE, ZAJČJE IN VSE DRUGE KOŽE DIVJAČINE
kupuje skozi celo leto in v vsaki količini ter zanesljivo dobro plača Zdravič, Ljubljana, Florijanska ulica 9.
PREMOG, DRVA. KOKS D. Čebin, Wolfova l-II. Tel. 27-56.
Poverjeništvo je odgovorilo na ta dopis sledeče:
»Na Vaš dopis z dne 10. t. m. radi zedi« njenja učiteljstva Vam sporočamo sledeče:
Poverjeništvo Ljubljana — UJU je pri« pravljeno slej ko prej izvesti pogajanja za združitev učiteljskih vrst v Sloveniji edino na podlagi pogojev, ki jih je predložilo z do« pisom štev. 663 z dne 12. decembra 1927 in štev. 693 z dne 17. decembra 1927,* ki teme« 1 je na nevtralnosti poverjeništva nasproti Učiteljski tiskarni ter na identičnosti pošto« panja glede fuzije kako>r se je to izvedlo o priliki združenja s člani Slomškove zveze.
* Glej »Učit. Tov.« štev. 23. z dne 22. decembra 1927.
V stvari tožbe proti tov. Jelencu smo pripravljeni zadevo urediti itovarišk/im pop tom tedaj, ko bo zajamčen ugoden uspeh vse akcije za združitev, ako je tov. Jelene pripravljen dati primerno izjavo potom pravnega zastopnika.
Prosimo odgovora do 17. t. m. Po tem dneVu si poverjeništvo pridržuje proste roke v svojih nadaljnjih ukrepih radi razmerja z Učiteljsko tiskarno.
Končno omenjamo, da se event. poga« janj udeleži poverjeništvo Ljubljana po svo* jih zastopnikih.«
Poverjeništvo daje to svojemu članstvu v vednost, ker ne bo tajno vodilo nobenih
pogajanj.
ENGELBERi FRANCHETTI
Friseur za dame in gospode v Ljubljani, Dunajska cesta 20.
Elegantno urejena brivnica in posebni oddelek za dam-sko friziranje, barvanje in izvrševanje lasnih izdelkov.
Hotel TRATNIK
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25
priporoča lepe zračne sobe.

Franc Lukič
Ivan Pakšž,
Ljubljana, Stari trg št.20 Cenikov nimam; naročite izbiro.
Zaloga prvovrstnih švicarskih preciznih žepnih ur kakor: „Schaffhausen", „Omega", „Zenith", „Doxa*, „Longines' in „Cyma*. Velika izbira zlatnine in srebrnine, juvelov ter jedilnega orodja itd. Vsakovrstne stenske ure in budilke, kolesje (Werke) za hišne stoječe ure. Poročni prstani. Ustanovljeno 1912.
Ljubljana Stritarjeva ulica št. 9

Priporoča se
konfekcija
trt
En9T0S Specijalna End£tail trgovina vozičkov in koles
V zalogi kolesne opreme in ¡grafe za otroke Renoviranje koles, vozičkov in šivalnih strojev
ZEMELROK OTON
Lastna tovarna: Tržaška cesta - GUnce. Prodajalna: Ljubljana, Marl)ta trg it. 8.
I modna trgovina
i
9 rt ** «v %"t me *■ * ^ <
Import	Export
dnevno svežega cvetja na veliko in malo
P. CUTIČ
Ljubljana, Miklošičeva cesta 18. Toina postrežba, najnižje dnevne cene.
loïio Ivi
DAMSKI SALON
s krasno izbiro vseh vrst klobukov lastnega izdelka in solidnimi cenami, kjer se dobijo tudi vse formice. Cenj. učiteljstvo dobi popust. Se priporoča
„Pompadour"
Ljubljana, Florijanska 3.
USTANOVLJENO LETA 1852.
TEOD. KORN
LJUBLJANA, POLJANSKA C. 8.
Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov in centralne kurjave.
S«0
Naprava strelovodov. Kopališke in klosetne naprave.
Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti, kakor tudi posod (škatle) za konzerve.
Modroce, otomane, garniture, spalne divane, spalne fotelje in tapetniške izdelke nudi najceneje
tapetnik
Ljubljana»
Krekov trg it. 7
(poleg „Mestnega doma").
m nMiiini ihiiiii m mi ii » n imunim m
Gg. učiteljem nudim ugodne plačilne pogoje!
Kuhinjska posoda, kuhinjske potrebščine, železno pohištvo, orodje, športne predmete, in vsakovrstno železninsko blago dobite najceneje pri znani trgovini z železnino
Ljubljana, Stritarjeva ul. 7.
P. n. učitelji(ce) dobe blago tudi na obroke.
Vljudno naznanjam slavnemu občinstvu, da sem poleg kavarne „CENTRAL" otvorila
vinotoi in gostilno
s posebnim vhodom. Potrudila se bom, da cenjene goste postrežem z najboljšim pristnim dalmatinskim in štajerskim vinom.
Ana Miholič, lastnica.
Lovske puške«
flobert puške, revolverje, pištole in vse potrebščine za lov in ribji lov. Kupujem in prevzemam staro orožje v komisijsko prodajo. — Se priporoča
F. K. KAISER
puškar, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6
P. n.
Šolam in šolskim upraviteljem
vljudno priporočam
vse vrste šolskih zvezkov iz najboljšega brezlesnega papirja. — Sprejemam tudi vsa druga v knjigoveško stroko spadajoča dela.
ANTON JANEŽIČ
LJUBLJANA, FLORJANSKA 14.
KNJIGOVEZNICA IN INDUSTRIJA ŠOLSKIH ZVEZKOV.
I
Najbolj priporočljivi so
Pfaff
posebno za šolsko uporabo vsled lahkega teka. Pouk v vezenju in krpanju perila brezplačen.
Ugodne cene. Plačljivo tudi na obroke. Šolska vodstva dobe popust.
IGN. VOK
LJUBLJANA, Tavčarjeva ulica 7 NOVO MESTO, Glavni trg.
Volno, bombaž
za strojno pletenje in ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA, Stari trg 12, Židovska ulica 4.
Prepričajte se o trpežnosti
M.TIČAR, LJUBLJANA
VELETRGOVINA S PAPIRJEM
priporoča vse šolske potrebščine. NA DROBNO.	NA DEBELO.
Zvezki po tovarniških cenah.
iz
prve kranjske vrvarne
•v
Šivalni stroji
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tovarne. — 15 letna garancija. — Vezenje se poučuje pri
nakupu brezplačno. Pisalni stroji ADLER. — Kolesa iz prvih tovarn, Dtirkopp, Styria, Waf-fenrad (Orožno kolo). — Pletilni stroji vedno v zalogi. — Posamezni deli
koles in šivalnih Btrojev. Daje se tudi na obroke. — Ceniki franko in zastonj.
9VAN JAX I SIN
Ljubljana, Gosposvetska c. 2.
Ljubljana
Sv. Petra cesta 31
in pri podružnicah MARIBOR, Vetrinjska 20 ter KAMNIK, Šutna 4
Preselitev!
Naznanjam cenj. občinstvu, da sem preselil svoj modni atelje iz Galusovega nabrežja
v šelenburgovo ulico št. 4
ter se najtopleje priporočam še za nadaljnjo naklonjenost.
MARTIN PEVEC.

Manufakturna trgovina
JOSIP ŠLIBAR
Ljubljana, Stari trg 21 (poleg Zaiaznika)
nudi
vsakovrstno blago
po najnižji ceni.
Vsi uutelji na obroke!
ŽIVLJENJEINSVET
tedensko revijo.
Naročnina znaša celoletno 60 Din, polletno 30 Din, četrtletno 15 Din.

kA '— '— -—- -—-i -—" r-TT—i
tkgovina|dežnikov ljubuLjana
se priporoča za obilen obisk.
'Tovarna pohištva
k^ M.Naglas,Turjaški trg 6
jBr*- priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah.
Pristne
[f
Najboljši in najcenejši nakup za gospode v posebnem oddelku tvrdke
A. ŠINKOVEC nasl
K. SOSS
LJUBLJANA
tvrdke
F.ROZMAN
Ljubljana, Sv. Petra cesta 85
se dobe v vseh boljših delikatesah Klobase se razpošiljajo po po zetju po celi državi od 5 kg da^
Za izvršitev modernih portretov ter vsakovrstnih fotografičnih slik, kakor: skupine, povečave, inter-jerjev i. t. d. se priporoča FOTOGRAFIČNI ATELJE
VIKTOR
«
Ljubljana, Knafljeva ul. 4
nasproti Narodne tiskarne
NOVO S
NOVO S
IVAN HRIBSKI:
I
Šolski upravitelj
Neobhodno potrebna knjiga za vsakega šolskega upravitelja. Obravnava posle, ki jih ima šolski upravitelj od prvega do zadnjega dneva v šolskem letu. Cena brošir. knjigi Din 28
Naroča se v knjigarni Učiteljske tiskarne v Ljubljani,
Frančiškanska ulica 6.
Kri čistilni ia I kri osvežujoči zdravilni čaj |
„Planinka"
zdravi slabo prebavo, zaprtje telesa, napihovanje, slabo delovanje čreves, izpuščaje, obolenja mokračne kisline, jeter, žolča in žolčni kamen. 1 paket 20 Din. Priporoča: LEKARNA MR, BAHOVEC, Ljubljana, Kongresni trg.
P. n.
Čast mi je naznaniti, da sem preselil svojo že nad 20 let obstoječo brivnico na Rimski cesti št 21 (hiša g. Marčana) v nove prostore, ter ustanovil posebni oddelek za damtko friziranje s posebnim vhodom, v katerem se bodo izvrševala na najmodernejši način vsa v damsko stroko spadajoča dela, kakor striženje dečje frizure (Bubikopf), česanje vseh modernih frizur, umivanje glave, manikiranje, onduliranje in izdelovanje raznih lasnih izdelkov. Oddelek za dame, kakor tudi oddelek za gospode, sem moderno in vsem higijeničnim predpisom ustrezajoč uredil in opremil z najnovejšimi aparati za sušenje in umivanje las.
Sprejemam še nadalje gg. abonente za striženje las. Za striženje las gg. dijakov računam cd ponedeljka do petka izpod določene cene.
Za obilen poset se priporoča
Franc Loborec
frizerski salon za gospode in dame, Ljubljana, Rimska cesta štev. 21..
Higijenična pralnica in svetlolikalnica
FR. ŠIMENC
Ljubljana, Kolodvorska ulica 3
Kemično snažen je oblek
V skoraj vseh ljubljanskih trgovinah kupite lahko raznovrstno blago (izvzemši živila)
brez gotovine na ugodne obroke
Pojasnila in prospekti rade volje na razpolago.
ako se poprej obrnete na
KREDITNO ZADRUGO DETAJLNIH TRGOVCEV V LJUBLJANI
Šelenburgova ulica 7,1. nadstr.


Šolske zvezke, pisanke, spisovnice, risanke vseh vrst izdeluje v lastni tvornici in priporoča
Učiteljska tiskarna v Ljubljani
Prodaja jih v korist Učiteljskega doma v Mariboru in Uiitelj. konvikta v Ljubljani.
HB		üü	WÊSSÈSi			n	
Glavni in odgovorni urednik Ivan Dimnik v Ljubljani, s Za oglasni del odgovarja Rado Grum v Ljubljani, s Izdajatelj: UJU — poverjeništvo Ljubljana, odgovarja Andrej Skulj
v Ljubljani, s Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani; zanjo odgovarja France Štrukelj v Ljubljani.