Knjjževnost in umetnost. Pudolf Dostal: Otvorltev marlonetnega giedallSSa ˇ LJubilanL Dolgo smo čakall, čull o prlpravah tnarlonetnega gledališča. o težkočah Izvedbe, končno smo pa vendar prlčakali. 22. t. m. ob štirih popoldan se je vrSHa otvoritvena predstava. 2e doleo pred zače'kom ]e blla velika dvorana Mestnej.a doma nablto polna, vstoonice razarodane. To je bi! živ-žav! Kakor čebele v panju! Tam v sredtni ugl.dam Ijubkega paglavčka, prst v ustih, oči željno uprte v zastor v napetem prlčakovanju, kdaj se dvigne. Potrpi §e malol Mali zastor ie lepo umetniško delo Vavpotičevo. slikano v njemu lastni maniri. Jzraža karnevalsko veselje v pestrih barvah. Deca gleda, dela opazite In krltlkujc. Za odrom se začuje godba na lok, sotto voce, skrivnostno, vse v miniaturi. Brnenje po dvorani malo poneha. Godba odsvira* oglasl sc zvonec, zastor se dvlgne. Na oder prikoraka dostojanstvena lutka — ravnatelj sledallšča in ..Kovori" prolog: ki s:a je po Fr. Pocci-Iu priredil dr. Ivan Lah. Slednji ima mnoge zasluge za naše marionctno glcJališče. Lutka Mdcklanilra", se klanja na desno !n levo, dviga roke. Po prologu kratek odrnor, godba. Nato pričctek prve slov. marionetne predstave: Čarobne gosli. Vsebina otroško naiviur. Bakrczijus, duh bakrenih gora, da Gašperčku Larifari Čarobne gosli v dar, kdor nanje svira, je umetnik. Kadar bo v sili, naj ukaže goslim: Moje eosli, hopsasa! in vsl navzočt bodo olesali, dokler ne bodo utrujeni popadall In zaspali. Svoje moči pa ne sme zlorabllati. Gašperček gre na pot. V gosdu sliši žida Uzmiča, kako sc hvali, d:_ jc kmetu Stfn i $ n i k u ukradcl kravo. ki mu jo je bil Dcmreie prodal. Gašperček zasvira na kosII. žid divjc zapleše, pade onemogel aa t!a in zaspi, krava pa odplešc nazaj v h!ev. Navldezno mrtvcfija žida okradeta roparja Grabež in Lovcž. Tudi ta dva ozdravi Gašperček. Po ninogih uspehih in blodnjah začujc o niegovem umetniškem sviranlu cr^2r Francelj, dvorni maršal baron C a c e I ] ga pOvaUi na uVG7. OaSperčku sc zodi kot v ncbesih. Vse sc mu klania, vse ga Č«-tf» posebno pa princeziuja Amalija in dvormt dama baronica pl. Travlca. Cesar Francelj mu izroči red zlate iire in ga povzdigne v baronskl stan. Pred odhodom % dvora priredi Gašperček v krasnt lunini noči princezlnii Aniallji serenado. Cesar o tem izve Jn ukaže vrcčl GašperČka v ječo. Trlbunat. sodnik P r a v \ č a r In sodni pisar Zvitec ga obsodijo na smrt. Ko prlde pod vešala. mu dovoUjo. da sme $e cnkrat za slovo zasvirati na gosli. ,,Moje goslf hoosasa!" Vse *A_eSe, vse se div.e vrti: cesar Francel], princezinja Amalija, sodniki, trabanti, kapucin, rabcli itd., dokler vsi ne poccpajo onemogli na tla. GašperCek Je rcSen! O|? tl Gašperček, ti ljubljenec naše nebosijeae dece! Ona te je takoj razumela. Smejc se In kričl, glei, že oosnema krctnje, vse roke so v zraku. Jih 2e iniama naše slovenske lutke v popolnem umevaniu! Včasih niscm vedel. nal Li gledam lutke na odru ali lutke v avdltori]u. Velik korak naorci smo napravili z otvoritvljo slov. marionetnega Rledališča. Spomlniatn se. kako Drimitivne so bile naše lutke v otroški sobi In potem v šoli, kler ie šaljiv tovarlš predstavijat Gašperčka za kulisami — šolsklm zemIjevidom. Oi dobri, stari modrljan Vodeb. Sc tebl šc ie raz]asnil nagubanl obraz v dobrovoijen nasmešek, ko sl nenadoma stopil v sobo. Tetnpl passati! Današnla m.adina pa ima oopolnoma urejcno marionetno eledališče, Fantazija otroška bo prosto plula irl umstveno se bo naša deca v obill mcri izobraževala. K sklepu Se par ot>azk! Scenerija ie za tako dvorano mnotco premajhna, v tem razmerju scveda tudl lutke. Pa začetck je tu In za enkrat srno s tcni lahko oopolnoma zadovolln!. Želell bl Se tolžanla ccn. da pcstanejo tta5e Uitkc tudi širSlm.masam dostopnc. Našl ptsatelj! nai pa priredUp slovenske, oziroma jui_oslovanske igre, snov! fe v našlh narodnih pesmih kar nagromadene (knli Matiaž, Alenčica, kralievlč Marko. Vilc itd.). Resnlčno smo veseli te novc pridobitve, zato kličemo: Lutke. srčno nam cozdravljcne! Tovarlš iz Vurberga poroča o Šolskem Hstu: V mojem 3. razredu trlrazrednfcc smo uvedll II. in III. stopnjo Solskega lista. Voina ie provzročlla, da smo si preustroiili oredvsem nodrobni učni načrt za zemlieoisni in zgodovinski pouk. Manjkala so nam v čitankah bcrila. ki bl naj podpirala navedenl panogi liudsko^olskc^a pouka, to Ic, da bi kreoila državno mlsel šolske mladinc in gojila liubezcn do novc očetnjave ter do iugoslovanskcga zem!ict3isia in zgodovinc. Komal so otroci doblli v šoli Šolskl list v roke, so radostno konstatlrali. da se nahaia v njem niarsika. o Jugoslaviji. Pri tem razgovoru je eden učenec. ki ]e kmalu dobil pre5r!ed dveh stooinj uovega lista, postal Jako beseden napram součencu; šeneta! }c namreč, da ne bo vcč čital Iz zvczka beležk o zemljepisju in zgodovirii, kcr je v novih knji^ah vse to tiskano. Komaj je bii tu razgovor dovrSen, sc že oglnsi drugi bolj korajžno: ,,Tudl >»Smrt majkc Jugoviča«, katero pcsem ste nam gospod učltelj lansko !eto čitall in razpravljall. Ie tu." Zdaj se pa zbere zborčck ter začne \t nove knjige pooevati »Narodno hlmno". Vesel sem bil, da so naši malčki novo knjigo tako jradostno sprejeli in z malimi Iziemami drugi dan piačali. Naročil in svetoval sem učenccrn, naj prav marljivo rabijo novi kniigi In ml prl priložnosti povedo, ka! so Cltali. 2e drugl dan so znall mncgo poečneca in zabavnega povedati, da ie bilo pravo vcscljc posluSati. Izvedel scm( da tudi odrasli radi iitajo $oL llst in to ie vcllkcga pomena, marslčesa novega Jih bo učll. Fantič od očeta, katerega so 1914. nameravali z menoj poslati v ncmško Solo v Gradec (v zapor), tni je zaupno povedal, da so se ata izraziii: i,,Meni se vsc zelo dopade v šol. Hstu; dobro bi bilo, če bi se tudi kuj pisalo, kako so ravnali Nemci s slovensklm ljudstvom za časa svetovne vojne doma, v kasarnah In na fronti in koliko ijudi so tirali radi nemške pohlepnostl in ošabnosti v bedo in smrt. Čimboij bo imela naša mladina dosedanje tiranc v spomlnu, s tem večjo Ijubeznijo in navdušenjem se bo oklenila nove svobodnc države In bo. pripravljena iti v boj, da nam reši zadnjega brata izpod tujega jarma. Šolsk! list je nastopil pravo pot in nam obeta, da bo iz njega zrastla dobra čltanka, ki bo hnela tudi prav močnc platnicc. kakor si jih starši našlh maičkov žc pri Sol. iistu žele. Nova čitanka bo imela gotovo 5e spisc od drugih pisateljev, ne samo od tcht katerih imena najdemo sedaj v Sa!. listu. Vsakdo izmed učiteljstva naj prispcva k noviin čitankam po svoji moči s snovjo in preskoSimo od l. štcv. Sol. Hsta k scstavi čitank. to bi bilo mnogo cenejc; tako si šepetajo tovariši na deželi v času draginje. Koledar Družbe sv. Cirila in Mctoda za leto 1920 je pravkar izšt-I z zanhaivo in obSirno narodnoobrambno vsebino. Tovarlši in tovariSlcel posegaite po njeni In širite ga med narodom! Vellki ilustrov?! J k^Sendar i almanak «jeka od OsSjeka" za god. 1920- Klub hrvatskih književnika u Osijeku (Oajcv trg 4) izdao je po trcči put djelo pod ?cornjim naslovom, koje jef poslije ahnanaka i kaiendara «Svačič" i MStrossmajer" najbolje u novijoj lirvatskoj knjižčvnosti i jedino te vrste svojhn biranim i bo^atim sadržajem kao i ukusnom umjetničkom spremom. Tko pozna našc nesredjene knjižarske i tiskarske nrilike, ^djc vlada oskttdica kako na papir, tako i na klišejima, što je srctno prebrodilo uredniStvo ,,Jeke", taj če pripoznati vcliki mar i trud, a najpače iskreno se poveseliti, da se je K.H.K. u O. odlučio i nadalje da izdaje u širem opsegu ovako lijepo djelo, gdje su pribrani na okupu svi vrsni hrvatski i slavenski kn]iževnici, slikari i glazbcnici, iednom riječju: svi kulturni radnici u Donjo] Hrvatskoj. MJeka" donosi izvornc radove: Lj. Žaptinovčanina1, J. Milakoviča, Ive Rod, P. M. Rakoša, II. P. Magjera, .1. Lovretiča, F. Z. Milera, 1. Kršiča, M. Mayera, B. Šramat J. Olembayeve, P. BcIič-MaroSevičevc, S. Petranoviča, o. M. Barbariča, J. Truhelke, J. Crepiča, Lj. Maštroviča, T. Knoppa, dra. M. Ogrizoviča, V. F. Antunoviča, M. Cepeliča. dra. I. Kršnjavo^a, V. Dukata, A. Moriča, dra. F. Nikoliča, J. Kempfa, J. Sedeja, I. Medveda, Kroničara, F. Orllča, V. Brajiiša, R. Spicglcra," Š. Šantela, R. Turkoviča, S. Toincrlina, D. Renariča 21 pjesma, 1.0 pripoviiesti, 42 aforizma, 1 drania, 1 skladba, 19 no* učnih radova, 46 knjižcvno-umjetn. bil]ežaka, 9 umjet. reprodukcija, 6 autografa i fotoRrafija). Uz rečeni sadrža. ističe se potpuni adresar grada Osijcka (sa naznakom ulice, kučnoga broja i telefona), kraljevsku kuču Karasjorgjeviča, kalendarium (u dvije boje), sajmovnik i.raznih drugih bilježaka, vrijedi uz oglasni dodatak. Naslovni list štampan je po narodnim motivima starohrvatskoga crkvenoga veza (u dvije boje) Danice Drugovičeve. Djclo je štampano na finom satiniranom papiru u obliku velikoga kvart-formata, a opsiže 164 str. Prodaje se elegantno broširano po 20 K po komadu. Preprodavaoci dobivaju običajnl popust. Knjiga se šalje sarno za gotov novac i na trošak naručitelja. Kod veče povlake od 10 kom. plača po§tarinu nakladništvo: Kluba hrvatskih kpjiževnika u Osijeku (Oajev trg broj 4). U istoj nakladi izašao jc i ..Novi osječki kalendar" za god. 1920., cijcna 7 K biranim sadržajem, Uz nio donosi i ,,Novi Satvi" u duhu M. A. Beijkoviča. ,,Vodič za grad Osl]ok 1 okoBcn". Pod ovim naslovom izdat če za koii tnjescc Klub hrvatskih knjižcvnika u Osiieku (Oajev trg 4) vrlo potrebno djelo, kojc če biti rukovod za svakoga. Bit čc tu plan i adresar grada Osijeka, zcmlj. karta, opis staroga i novoga Osijeka Itd. Oglasi tvrtka, podužeča. trgovaca, obrtnika< itd., primaju se uz umjerenu cijemi, pa ih valja što prije pioslatl kao \ ostale ! rukopisc. I i !