Leto IX., Št. 48 („JUTRO" St 287 ay
Upravništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24
Inseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon 31-25, 31-26
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42
Ljubljana, torek 9. decembra 1941-XX
Cena cent« 70
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima
Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano
PONEDELJSKA IZDAJA
Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ul. 5. Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-2« Ponedeljska izdaja »Jutra« Izhaja vsak ponedeljek zjutraj — Naroča se posebej in velja mesečno L 2.50 Za inozemstvo L 3.80 Rokopisi se ne vračajo — Oglasi po tarifu
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed estera:
Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano
stanje na Tihem oceanu
Japonska letala so napadla severnoameriška oporišča na Havajskih in Filipinskih otokih
\Vashington, 8. dec. s. Tajnik Bele hiše Early je snoči novinarjem prečital kratko izjavo Roosevella, po kateri so japonska letala baje napadla Pearl Har-bour na Havajih, kakor tudi mornariške in vojaške naprave na otoku Oahu.
Malo pozneje je tajnik Early izjavil, da so Japonci obenem napadli tudi mornariške in vojaške naprave v Manili. S pristojne japonske strani trenutno te vesti še niso bile potrjene.
Splošna mobilizacija
v Severni Amerika
Washington, 8. dec. s. Japonska posla-stvo je odredilo mobilizacijo vsega vojaškega osebja Zedinjenih drŽav.
Vojno stanje med Japonsko isa Zsdi»ienkii državami
Tokio, 8. dec. s. Tokijski radio je objavil komunike japonskega glavnega
stana, da je nastalo včeraj zjutraj ob 6. (po krajevnem času) vojno stanje med Japonsko ter angleškimi in ameriškimi oboroženimi silami na Tihem oceanu.
Japonski odgovor na ameriško spomenico
Washinton, 8. dec. s. Japonska poslanika Nomura in Kurusu sta izročila državnemu tajniku v ameriškem zunanjem ministrstvu Hullu odgovor na kratki memorandum Zedinjenih držav. Ko sta poslanika zapustila zunanje ministrstvo, je bilo objavljeno, da se je Hull v razgovoru z njima zelo ostro izrazil glede japonske note.
Ameriški pogoji za ohranitev miru
Rim, 8. dec. s. Kakor poroča angleška informacijska agencija, je državni tajnik Hull v svoji noti Japonski postavil naslednje neizpremenjene pogoje:
Tre increc''atori cotoiti
I! nemico in ritfrafa nella zona di Bir el Gobi — aerei
inglesi abbattuti
II Quartiere generale delle forze armate comunica in data di 8 dlcembre il seguente bollettino di guerra n. 544:
In Marmarica, i combattimenti riaccesi il giorno 5 nella zona di Bir el Gobi sono continuati anche ieri, nel corso di essi con effieaci contrattacchi le forze italiane e te-desehe hanno costretto le truppe britanniche a retrocedere con perdite. Sul fronte di Tobruk inefficeci puntate tli carri armati nemici contro le posizioni della divisione »Bre-scia«. Sul fronte di Sollum, respinti tenta-tivi di attacco di carri armati contro capo-saldi della »Savona«, la cui difesa contrae-rea ha abbattuto in fiamme un v.livolo bri-tannico.
Formazioni aeree delTasse hanno attacca-to concentrainenti di automezzi e reparti meceanizzati avversari ad oriente e a sud-est di Bir el Gobi, nonehe il capo linea fer-roviario di Abu Feidan (sud di Sidi el Bar-rani); inoltre hanno bombardato a Tobruk impianti portuali e navi alla fonda danneg-giando gravemente un grosso piroscafo e provocando incendi sulle banehine. L'avia-zione da caccia tedesca ha abbattuto sette velivoli nemici; la nostra caccia ha pure so-stenuto cliversi combattimenti aerei abbat-tendo tre velivoli compreso un »Beaufigh-ter« il cui equipaggio e stato fatto prigio-niero e mitragliandone altri efficacemente.
Un velivolo nemico č stato abbattuto dal-la difesa contraerea di Berat el Hsun; i piloti sono stati catturati. Aeroplani inglesi hanno compiuto incursioni su qualche loca-lita, della Sicilia: danni minimi, un solo feri-to. Alcuni di essi intercettati dai nostri cacciatori, sono stati ripetutamente colpiti; uno e precipitato.
Bombardieri germanici hanno attaccato una formazione navale inglese nel Mediter-raneo centrale: un incrociatore e stato colpito in pieno da una bomba cli grosso ca-libro.
H Quartier generale delle Forze Armate comunica in data di .7 dlcembre il seguen-tft bollettino di guerra n. 553:
I combattimenti in Marmarica sono continuati sul fronte di Tobruk e sul terreno a sud della piazza, fra el Adem e Bir el Gobi, dove reiterati forti attacchi sferrati dalTavversario con nuove forze sono stati validamente contenuti e respinti dalle truppe de!l'Asse. In tali azioni anche reparti dl giovani fascisti hanno lottato con esemplare tenacia e valore. Sul fronte di Sollum situazione immutata.
Lo aviazioni alleate lianno concorso alle operazionj attaccando ripetutamente le truppe corazzate e dl fanteria avversarie. Hanno inoltre sostenuto niunerosi combattimenti aerei, nel corso dei quali sono stati abbattuti ln liamme ventitre venvou
nemlcl: 15 dalla nostra aviazione e 8 da guella germanica. Alcuni equipaggi nemici sono stati catturati. Sei appareechi ita-Eani sono mancanti.
Navi da guerra inglesi hanno bombardato le nostre posizioni ad occidente di Tobruk.
Tre nostri aerosiluranti, al comando degli ufficiali piloti capitano Massimiliano Erasi, tenente Guglielmo Ranieri e sotto-tenente Alfredo Pulzetti, hanno ripetutamente colpito fra Tobruk e Ras Azzaz, due inerociatori nemici dai quali si sono levate fiamme: uno di essi e da ritenersi affondato.
E' risultato che durante 1'incursione su Bengasi citata nel bollettino 2 dicembre, la locale difesa contraerea italo-tedesca hr, abbattuto in mare due velivoli nemici.
L'aviazione britannica, questa notte, ha nuovamente attaccato Napoli in successive endate con laneio di bombe dirompenti e incendiarie. Sono stati colpiti alcuni fab-bricati e una chiesa: due morti e un fe-rito fra la popolazione.
Tri krjžark® zadete
Sovražnik na umiku pri Bir el Gobiju — 3* angleških letal
sestreljenih
Glavni Stan ObOrožmih Sil je 7. decembra objavil naslednje 553. vojno poročilo:
V Marmariki so se borbe nadaljevale na fronti pri Tobruku in na področju južno od trdnjave, med el Ademom in Bir el Gobi-jem, kjer so bili ponovni jaki napadi sovražnika, ki je nastopil z novimi silami, pogumno zadržani in odbiti od osnih «"et. V teh akcijah so se borili z zgledno vztrajnostjo in pogumom tudi mladi fašisti. Na fronti pri Solumu se položaj ni spremenil.
Zavezniške letalske sile so sodelovale pri teh operacijah m so ponovno napadle sovražne oklopne in pehotne oddelke. Nadalje so se zapletle v mnogo letalskih spopadov, v katerih je bilo sestreljenih 23 sovražnih letal, ld so se vsa še v zraku vnela, 14 Jih je sestrelilo naše, 8 pa nemško letalstvo. Posadke nekaterih sovražnih letal so bile ujete. Šest italijanskih letal se ni vrnilo na svoja oijprišča.
Angleške vojne ladje so bombardirale naše postojanke zapadno od Tobruka. Tri naša torpedna letala pod poveljstvom oficirjev pilotov, kapetana Maksimiljana Fi rasi ja, poročnika Viljema Ranieri ja in podporočnika Alfreda Pulzettija so med To-bruUom in Ras Azazom ponovno zadela dve sovražni križarki, s katerih so se pričeli dvigati visoki plameni. Eno izmed njih se je, kakor vse paže, potopila. Izkazalo se je, da je krajevna italijanska in nemška protiletalska obramba pri letalskem napadu na Bengazi, ki ga navaja vojno poročilo z dne 2. decembra, sestrelila dve sovražni letali, ki sta padli v morje.
Angleška letala so v pretekli noči znova napadla Neapelj v nekaj zaporednih valovih ter so odvrgla nanj rušilne in za-žigalne bombe. Zadetih je bilo nekaj poslopij in neka cerkev. Med civilnim prebivalstvom sta bila dva ubita in eden la-ftlen,
Glavni stan Oboroženih Sil je 8. decembra objavil naslednje 544. vojno poročilo:
V Marmariki so se boji, ki so se zopet razvneli 5. t. m. na področju pri Bir el Gobiju, tudi včeraj nadaljevali. Z uspešnimi protinapadi so italijanske in nemške sile prisilile angleške čete k umiku. Angleži so imeli izgube. Na fronti pri Tobruku neuspešni sunki sovražnih tankov proti postojankam divizije »Brescije«. Na fronti pri Sollumu so bili odbiti napadi tankov na postojanke »Savone«. Njeno protiletalsko topništvo je sestrelilo eno angleško letalo.
Skupine osnih letal so napadle zbirališča motornih vozil in sovražne mehanizirane oddelke vzhodno in južnovzhodno od Bir el Gobija kakor tudi železniško postajo v Abu Feidanu (južno od Sidi el Ba-ranija). Nadalje so bombardirale v Tobruku pristaniške naprave in ladje v luki ter so hudo poškodovale velik parnik in povzročile požare med napravami na pomolih.
Nemški^ lovci so sestrelili 7 sovražnih letal. Naši lovci so se ponovno spopadli s sovražnimi letali in so jih tri sestrelili, med njimi tudi eno letalo tipa »Beau-fighter«. Njegova posadka je bila ujeta. Več drugih letal so lovci uspešno obstreljevali s strojnicami. Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno od protiletalske obrambe v Berat el Hsunu. Letalci so bili ujeti.
Angleška letala so napadla nekaj krajev na Siciliji: neznatna škoda in en ranjenec. Nekaj izmed teh letal so naši lovci pre-stregli in ponovno poškodovali. Eno je bilo sestreljeno.
Nemški bombniki so napadli skupino angleških vojnih ladij na osrednjem Sredozemskem morju. Bomba težkega kalibra >e zadela eno krišarko x HTffflt
Sklenitev nenapadalnega pakta med Japonsko, Zedinjenimi državami, Anglijo, Kitajsko, Nizozemsko Indijo, Siamom in Sovjetsko zvezo, umik vojnih sil iz Kitajske in Indokine ter opustitev sleherne nadaljnje podpore nankinški vladi.
Vojne napovedi
Sanghaj, 8. dec. s. Vesti, ki so prispele
v Sanghaj, kažejo, da je Nizozemska Indija napovedala Japonski vojno. Med ameriškimi državami, ki so Japonski napovedale vojno, je bila prva republika Kosta-
rika.
Bogota, 8. dec. s. Po vesteh tukajšnjega radia je Nikaragua napovedala Japonski vojno.
Stockholm, 8. dec. s. Angleška informacijska agencija je objavila vest iz Mel-bourna, da bo avstralska vlada še danes proglasila vojno stanje z Japonsko.
Stockholm, 8. dec. s. Japonsko poslaništvo v Washingtonu se pripravlja za odhod. Včeraj so v Washingtonu sežigali vse dokumente.
Ameriška križarka „Oklahoma" potopljena
Tokio, 8. dec. s. Agencija Domej poroča, da so bile po ameriških vesteh potopljene ameriška oklopnlca »Oklahoma« ter dve petrolejski ladji. Oklopnica je izpodrivala 29.000 ton vode.
Tokio, 8. dec. s. »Ašahi šimbun« poroča, da je izmed 17 angleških ladij, ki so polno natovorjene odplule proti Singapuru, le 6 prispelo tja. Ostalih 11 so potopile nemške podmornice.
Sanghaj, 8. dec. s. Angleška polslužbena
agencija poroča, da je bila na Hoang Pe-ju potopljena angleška topničarka »Pe-tral«. Iz Washingtona je prispela vest, da je bila neka ameriška ladja s tovorom lesa torpedirana približno 1000 milj daleč od San Francisca.
Po nadaljnjih vesteh iz ameriškega vira, so Japonci zasedli otok Wake na Tihem oceanu. Japonci so po teh vesteh z letali napadli tudi otok Guam, mogočno letalsko in pomorsko oporišče med Havajskimi in Filipinskimi otoki. Tudi oporišče v Singapuru so japonska letala že napadla.
V angleških koncesijah
Tientsin, 8. dec. s. Japonci so zasedli angleško koncesijo in razorožili 63 ameriških mornarjev. Prevzeli so kontrolo ameriških in angleških interesov. Enako se je zgodilo v Tanghuju, Tako ju, King-\vantau in Šanghjagvanu.
Napad na Hongkong
Tokio, 8. dec. s. Japonska letala so bombardirala Hongkong. Kljub protiletalskemu
ognju so se vsa nepoškodovana vrnila na svoja oporišča. Glavni stan japonske vojske je objavil, da se je pričela tudi na kopnem ofenziva proti Hongkongu.
Japonsko vojno poročilo
Tokio, 8. dec. s. O vojaških operacijah je japonski glavni stan objavil davi naslednje poročilo:
Z velikim uspehom sta bili napadeni letalsko oporišče in brodovje na Havajih. Japonsko brodovje je v Šanghaju potopilo angleško topničarko, na Jangceju pa zaplenilo ameriško topničarko. Z velikim uspehom so letalske sile napadle tudi Sln-gapur. Druge letalske sile so napadle Da-vao ter otoka Vake in Guam.
Davao je pristanišče na filipinskem otoku Mindanau.
Japonsko vrhovno poveljništvo je odredilo tudi vse ukrepe za protiletalsko zaščito.
Tokio, 8. dec. s. Glavni stan japonskih vojnih sil je objavil, da so japonske vojne ladje nenadno napadle ameriško brodovje. ko je zapuščalo havajske vode, med njimi matično ladjo za letala. V havajskih vodah je bila zaplenjena neka ameriška topničarka.
Japonci v Siamu
Rim, 8. dec. s. . Angleška polslužbena agencija zatrjuje, da so Japonci vkorakali v Siam.
Bangkok, 8. dec. s. Iz verodostojnega vira se je zvedelo, da so bili odrejeni novi izredni ukrepi o popolni pripravljenosti Siama na vojno, da bo kos vedno bolj kočljivemu položaju. Ukrepe je ljudska reprezentančna zbornica odobrila. Izredni ukrepi obsegajo zakon proti vohunstvu, odredbe za zaplembo vseh zalog živeža in drugih važnih življenjskih potrebščin. Zastopnik vlade je po radiu obrazložil naloge slehernega siamskega državljana za primer, da bi se država zapletla v vojno.
Varnostni ukrepi na Filipinih
šanghaj, 8. dec. s. Glede na položaj na Tihem oceanu je tudi filipinski predsednik Manuel Quezon sklical vlado k izredni seji v malem mestecu Baguji. — Vlada je razpravljala o takojšnji zapori vseh zasebnih šol v Manili in drugod ter o prisilni evakuaciji Manile. Posvetovali so se tudi o gospodarskih vprašanjih, med drugim o ukinitvi vseh vladnih ustanov, ki niso nujno potrebne.
Predsednik Quezon je povabil načelnika ameriškega glavnega štaba na Daljnem vzhodu generala Charlesa Mc. Arthura v Bagujo k razgovorom vojaškega mafaja«
Avstralski bombniki v Singapuru
šanghaj, 8. dec. s. Iz Singapura poročajo, da je tja prispelo več eskadril avstralskih bombnikov, ki so ojačile tamkajšnje angleške letalske sile.
Beg Angležev iz Šanghaj a
šanghaj, 8. dec. s. šanghaj je zapustilo nadaljnjih 500 Angležev. Angleške ladje so bile prepleskane s sivo barvo. Parnik, ki je doslej vzdrževal zvezo med Javo, Kitajsko in Japonsko, je že v soboto nenadno odplul iz šanghaja, čeprav še ni bil do kraja na-tovorjen. Dve ladji angleške družbe »Buter-filer Sfire« sta opustili vožnjo v smeri proti severni Kitajski in sta se napotili proti Hongkongu. Odrejeni so bili še drugi ukrepi, ki veljajo za vse lalje družb na Daljnem vzhodu.
New York, 8. dec. s. »New York Herald Tribune« poroča, da so bile zavarovalne premije zaradi vojnega rizika na Pacif ku povišane za 0.75 odstotkov.
Izredna seja japonske vlade
Tokio, 8. dec. s. Japonska vlada se je sestala davi ob 7. k izredni seji, na kateri je mornariški minister poročal o razvoju sovražnosti z Zedinjenimi državami in
i Anglijo. Vlada je določila politiko, ki se bo izvajala glede na novi položaj. Nato se je min predsednik general Tojo odpeljal
na dvor.
Ob 7. 30 je japonski zunanji minister pozval na razgovor najprej ameriškega poslanika Josepha Gervja, kateremu je izročil japonski odgovor na Hullovo noto z dne 2. novembra. Četrt ure pozneje je sprejel angleškega poslanika.
Sestanek angleškega in ameriškega parlamenta
Rim, 8. dec. s. Kakor poroča angleška polslužbena agencija, sta se popoldne sestali angleška zgornja in spodnja zbornica. Na seji je min. predsednik Churchill poročal o položaju na Daljnem vzhodu. Ob 19.30 po srednjeevropskem času se je sestal ameriški kongres, pred katerim je predsednik Roosevelt podal svojo izjavo.
Stockholm, 8. dec. s. Kanadski ministrski predsednik Mack King je izjavil, kakor poroča angleška agencija iz Ottawe, da spričo telefonskih razgovorov, ki jih je imel s političnimi prvaki, sklicanje parlamenta ni potrebno. Za kanadsko obrambo so bili odrejeni vsi varnostni ukrepi. Japonskim diplomatom bodo izročeni potni listi in jim bo dovoljen odhod, čim bo kanadskim diplomatom dovoljeno, da za-puste Japonsko.
Brezuspešni sovjetski napodi
Uspehi nemških in italijanskih čet v Doneski kotlini — Bombardiranje sovjetskih oporišč — Hude sovjetske
letalske izgube
BerlfV, 8. dec. s. Vrhovno poveljništvo nemških oboroženih sil je včeraj objavilo naslednje vojno poročilo:
Kljub hudemu mrazu so nemške in Italijanske čete v Doneški kotlini pri lokalnih napadih dosegle uspehe. Na raznih točkah vzhodne fronte so bili odbiti sovjetski napadi. Pred Petrogradom se je izjalovil poskušen izpad, pri katerem so sodelovali tanki in vojna letala. Bombardiranje vojaških naprav na mestnem področju se je nadaljevalo.
Letalske sile so na vsej vzhodni fronti podpirale v operacijah vojske in napadale sovražne postojanke, zbirališča čet in železnice. Južno od Ladoškega jezera so bila bombardirana sovjetska letalska oporišča. Na zapadni obali Oneškega zaliva so letala s težkimi bombami zadela neko tovarno.
V	Rokavskem prelivu je prišlo do spopada med nemškimi minolovci In angleškimi torpednimi čolni. Ena sovražna ladja je bila potopljena, druga pa hudo poškodovana. Naše ladje niso imele nikakih izgub niti škode.
V	severni Afriki se borbe nadaljujejo. Na morju ob Cirenaiki je nemška podmornica napadla zaščiten angleški konvoj, kl je plul proti Tobruku. Zadela je en rušilec, eno petrolejsko ladjo. Zaradi hude reakcije ni bilo mogoče ugotoviti, ali so bile ladje potopljene.
Nemška letala so ponoči napadla angleška letališča na otoku Malti. Opaženo je bilo, kakor so bombe eksplodirale v hangarjih in drugih poslopjih.
V	času od 29. novembra do 5. decembra so sovjetske letalske sile izgubile 228 aparatov. Izmed teh je bilo sestreljenih v zraku 136, od protiletalskega topništva 67, ostala pa so bila uničena na posameznih letališčih. V istem času so nemške letalske sile izgubile na vzhodni fronti 21 letal.
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 8. dec. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Nadaljevanje operacij ia način bojevanja na vzhodu sta odslej dovisna od nar stopa ruske zime. Na širnih področjih vzhodne fronte se razvijajo sedaj samo še krajevni boji.
Ob zapadni obali Krima je bil prepre-Doneški kotlini so prinesli napadi nem-čen poizkus sovražnikovega izkrcanja. V škib in italijanskih čet nadaljnje uspehe. Pred Petrogradom je nasprotnik zaman nadaljeval svoje poizkuse izpadov.
Letala so kljub slabemu vremenu hudo napadala zbirališča sovjetskih čet, oklopnih vozil in poljske utrdbe. Sovražnik je imel hude izgube ljudi, težkega orožja in prevoznih sredstev. V Moskvo vodeče železniške proge so bile na mnogih krajih porušene z bombami.
Na morju ob Angliji je bil poškodovan podnevi z bombami severnozapadno. od Aberdeena trgovski parnik srednje velikosti. Nočni napadi letalskega orožja so bil! usmerjeni proti pristaniškim napravam* na vzhodni obali in na jugozapadu otoka.
V	severni Afriki se nadaljujejo hudi boji. V Tobruku so bile bombardirane podnevi in ponoči z bombami težkega in najtežjega kalibra pristaniške naprave in topniške postojanke sovražnika. Pred se-verno-afriško obalo so poškodovala nemška bojna letala posebno močno velik angleški parnik za prevoz čet in se more računati s njegovo izgubo. Z bombami je bila zadeta tudi lažja angleška križarka.
Pri brezuspešnih letalskih napadih na nekatere kraje v zapadni Nemčiji in y zasedenem zapadnem ozemlju so bili v poslednji noči sestreljeni trije angteSM
S finskega bojišča
Helsinki, 8. dec. s. Po hudih borbah, so trajale nekaj tednov, so finske čete za" vzele Karhumeki, važen kraj vzdolž murni anske železnice, kakšnih 105 km severno od Petrozavodska. Vest o tem uspehu je prvi objavil predsednik republike v govoru na zborovanju veteranov ta vojnih invalidov. S padcem Karhumekija je prešla vsa zapadna obala Oneškega jezera v finsko posest.
Helsinki, 8. dec. s. Snočnje finsko vojno poročilo beleži med drugim, da so bili vsi sovjetski napadi na Karelski ožini že v kali zatrti. Ob S viru je prišlo do dvoboja topništva in je bilo več sovražnih postojank razdejanih. V vzhodnem odseku je bilo zavzeto mesto Karhumaeki na severnem koncu Oneškega jezera. Obalne baterije so pri Jinmaekiju ob Finskem zalivu obstreljevale sovražno brodovje, ki je bilo na poti v Kronštat. En rušilec je bil zadet. Snežni vihar je te operacije prekinil. Finski bombniki so bombardirali vojaške naprave v Porentsi ob severnem obrežju Omege. V vzhodni Kareliji so bila bombardirana sovražna taborišča in avtomobilske kolone.
Boji pred Moskvo
Berlin, 8. dec. s. Nemška polslužbena agencija je objavila, da so važna prometna križišča Maloarhangel, Livni to Novo-sil, vzhodno od proge Kursk—Orel, že nekaj časa v neruski posesti. Vzhodno od črte Orel—Kaluga so Nemci prodrli do M ženska to Cerne. Oborožene sile so se na tem področju borile v najneugodnejših vremenskih razmerah to so sovražniku iztrgale omenjene postojanke po srditih spopadih. Sovjetske čete so imele v teh borbah krvave izgube to ogromno škodo.
Nemški bombniki so ponovno bombardirali Moskvo to odvrgli na mesto mnogo ton rušilnih to zažigalnih bomb. Letalci so ugotovili, da so nastali večji požari ▼ mestnih predelih južno od Kremla.
Berlin, 8. dec. s. Pri zadnjem letalskem napadu na Moskvo so nemški bombniki razdejali med drugim 6 tankov to 200 drugih motornih vozil.
Duce pri preizkušanju novih letal
Rim, 8. dec. s. Duce je v spremstvu načelnika glavnega stana in načelnika letalskega generalnega štaba na nekem letališču v srednji Italiji prisostvoval poskusnim poletom novega letala brez propelerja. Vaje z novim letalom tipa Caproni-Campini je izvajal letalski polkovnik de Bernardi. Duce se je zelo zanimal za novo letalo in je izrazil svoje zadovoljstvo graditelju in pilotu. Nato so Duceju pokazali tudi nekaj novih italijanskih lovskih le-taL Duce je pohvalil delo pilotov in letalskih tehnikov.
Duce sprejel palestinskega velikega muftija
Rim, 8. dec. s. Duce je pred dnevi ponovno sprejel palestinskega velikega muftija. Razgovor je bil dolg to zelo prisrčen. Ob tej priliki so bila proučena vprašanja, ki se nanašajo na bodočnost arabskih dežel na Bližnjem whodu.
Odhod dr. Budaka v Berlin
Zagreb, 8. dec. s. V soboto je odpotoval ▼ Berlin novi hrvatski poslanik prt natnšfef " - dr; MSbe Badak.
VeL Kralj in Cesar na Siciliji
Obiskal je prebivalstvo v krajih, prizadetih od sovražnih
letalskih napadov
Rim, 8. dec. s. Vel. Kralj in Cesar je zadnje drii posetii najvažnejša središča Sicilije. Vladar se je v nenapovedanem po-setu mudil v krajih, kjer je sovražna sila najbolj prizadela dobro delovno in domoljubno prebivalstvo in kjer so padle tudi neoborožene žrtve. Njegov poset je prinesel tolažbo prizadetemu ljudstvu. Obiskal je vojaške in civilne bolnice mesta in vasi ter je bil povsod pozdravljen z vzkliki hvaležnosti in ljubezni. Ljudstvo je pri tem dokazalo svojo moralno silo in naglasilo, da je od sovražnih napadov dobilo nove moči za odpor in vero v zmago, kakor tudi globokega zaupanja v svojega Kralja in Duceja. Poset Kralja in Cesarja v Siciliji je bil najvišji izraz moralne in politične moči italijanskega ljudstva.
Vladar je prispel v Mesino 26. novembra ter je tu izvršil nadzor čet protiletalske obrambe kr. mornarice in milice. Ogledal si je vojaško in pomorsko bolnico, kjer so ga bolniki sprejeli z ginjeno vdanostjo ter pobožno poslušali besede tolažbe, ki jih jim je naslovil vladar. Njegov ponosni in očetovski nasmeh je osrečil vsakogar. Vladar se je tor'o pozanimal za posamezne bolnike ter jih vpraševal, v katerih bitkah so sodelovali. Visokega gosta so povsod spremljali navdušeni pozdravi.
V Milazzu in Bacelloni je bila parada brzega oddelka, ki je pokazal izredno iz-vežbanost. Dne 27. novembra je posetii Partinico Borghetto in Monreale. Kjerkoli se je pomikal kraljevi sprevod, so pritekali na cesto starčki, ženske in otroci ter pozdravljali Kralja z navdušenjem in s solzami v očeh. Istega dne se je mudil v Palermu, kjer se je narod takoj zbral na trgu pred palačo Dele Aquile ter mu priredil navdušen sprejem. Kralj se je napotil v Borgo Nuovo, kjer si je ogledal hiše, zad°te pri zadnjih sovražnikovih letalskih napadih. Posetii je tudi ranjence
v bolnici. Kakor v Mesini tako se je tudi tu milo razgovarjal ž ranjenci.
Naslednjega dne 28. novembra se je vladar mudil v Trapaniju. K sprejemu se je zbrala ogromna množica, ki se ji je visoki gost večkrat pokazal na balkonu mestne hiše in bil deležen ognjevitih pozdravov delovnega ljudstva. Iz Trapanija se je vladar napotil v Saiemi, Santa Nifa, Gibel-lina in Calatafini. Povsod je bister pogled Kraljev poiskal znake sovražne divjosti ter tolažil prizadete, vzpodbujajoč jih k neu-strašenosti.
Dne 29. novembra je Agrigent pozdravil Vladarja, ki je potoval skozi Misilmeri, Villa Frati, Mazzoiuse, Lercara, Castel Termini, naslednjega dne pa Cabicati, Sera di Falco in San Cataldo. V Caltanizetti je posetii telovadišče Dux, kjer se zbirajo in vežbajo formacije GIL-a. Od taborišča do Garibaldovega trga se je kraljev voz pomikal skozi goste vrste fašistov in ljudskih množic, ki so Kralja navdušeno pozdravljale.
Tudi v Enni so se ponovile mogočne ova-cije ljudstva, ki so dosegle vrhunec, ko je Kralj pregledal častno četo posadke in mladinske centurije. Visoki gost se je po-mudil v Liktorskem domu ter si ogledal obširno gledališče na prostem, na obsežnem dvorišču tisočletnega gradu Lobardije
Dne 1. in 2. decembra si je Kralj na svojem triumfalnem potovanju ogledal še celo vrsto drugih krajev na skrajnem jugu Italije. Nato je 3. decembra prispel v Sirakuzo, naslednjega dne pa v Catanijo. Tu si je ogledal čete posadke ter se po glavni cesti napotil v mestno hišo. Trg pred njo se je bil medtem napolnil z radostno množico, ki je z ognjevitim navdušenjem pozdravljala svojega vladarja, ko se je ponovno pokazal na balkonu. Iz Kata-nije se je visoki gost vrnil preko Mesine in Viile San Giovanni tik po letalskem napadu ter prispel 5. t rh. v prestolnico
Bersaljerski uspehi v borbi proti sovjetskim napadom
Italijanski ekspedieijski zbor odbija vse sovjetske
protinapade
Z vzhodne fronte, 8. dec. s. Kakor na bojišču pri Rostovu že nekaj dni tako doživljajo sovjetske čete pri svojih ponovnih protinapadih hude izgube tudi na bojišču, na katerem se bore čete italijanskega ekspedicijskega zbora. Njihovi ponovni silni napadi so se popolnoma Izjalovili. Vse kaže, da so krvave izgube, ki so jih naše čete prizadejale nasprotniku, spravila sovražnika v besnost. Pričel je zato že uporabljati rezerve kavkaške in azijske vojske in napadati z vedno večjo srditostjo, bržkone z namero, da bi si zopet izvojeval postojanke, na katerih so razvrščene italijanske sile. Toda važni kraji v rudniškem revirju, ki so jih italijanske čete pogumno zavzele, so trdno v posesti italijanskih divizij in ob njihovem odporu se sovjetski napadi sproti rušijo.
V zadnjem času so bile italijanske čete stalno v stiku z nasprotnikom in so kontrolirale sleherni njegov gib ter s skrajno odločnostjo reagirale na sleherni njegov poskus. Mnogo napadov je bilo onemogočenih že ob svojem pričetku spričo intenzivnega streljanja možnarjev in ostalega topništva. Drugi napadi, pri katerih so sodelovale še večje sile, so se izjalovili spričo odločnih protinapadov. Posebno hu-
de borbe so se razvnele v odseku, kjer so razvrščeni bersaljerji. Najprej je šla v napad sovjetska pehota. Napad je sovjetsko topništvo silovito pripravilo, bersaljer-ski bataljoni pa so s protinapadom takoj onemogočili nasprotniku sleherni uspeh. Drugi napad je izvedla kozaška konjenica. Tudi tokrat so pogumni bersaljeri po hudi borbi prisilili sovražnika k umiku in mu prizadeli hude izgube. Mnogo kozakov je bilo ujetih. Končno je bil izvršen tretji napad s še večjimi silami. Sovražnik, ki se je spričo prejšnjih neuspehov razvnel, je hotel odločno doseči uspeh in je pognal v borbo znatne kontingente čet. Bil je prepričan, da italijanske sile tega sunka ne bodo vzdržale, a se je tudi tokrat prevaral. Junaški bersaljeri so štrli sovražni napad, prešli v protinapad in po vrsti hudih spopadov pognali nasprotnika v beg. Na bojišču je obležalo mnogo ljudi ln orožja.
Ko je bil general Kleist obveščen o teh sijajnih operacijah, je Izrazil generalu Messu, poveljniku italijanskega ekspedicijskega zbora v Rusiji, svoje veliko zadovoljstvo zaradi sijajnega zadržanja 3. ber-saljerskega polka.
Vojno stanje med Anglijo
ter Finska? Madžarsko in Rumunijo
Proglašeno je bilo v soboto opolnoči
Rim, 8. dec. s. Agencija Reuter je objavila službeni komunike, ki pravi, da se Velika Britanija smatra v vojni s Finsko, Rumunijo ln Madžarsko. Vojno stanje se je pričelo o polno či med soboto in nedeljo. V petek ponoči je angleška vlada prejela finski odgovor, ki pa ga je smatrala za popolnoma nezadovoljivega, ker je finska vlada v njem jasno izjavila, da nima namena sprejeti pogojev, ki jih je angleška vlada postavila v svoji prejšnji noti. Od rumunske in madžarske vlade v Londonu niso prejeli nikakega odgovora. V petek ponoči je angleška vlada vladam omenjenih treh držav sporočila svoje stališče. V soboto so angleški poslaniki v Helsinkih, Budimpešti in Bukarešti oddali sporočilo svoje Vlade na pristojnih mestih. Noti, ki sta bili izročeni Madžarski in Rumuniji, imata popolnoma enako besedilo.
New Tork, 8. dec. s. Predsednik kanadske vlade Mackenzie King je po radiu objavil, da je tudi Kanada napovedala vojno Finski. Rumuniji in Madžarski. Vojna napoved velja od včeraj ob 6. zjutraj. Enako so napovedale vojno omenjenim trem državam tudi vlade Avstralije, Nove Zelandiie in Južne Afrike.
Budimpešta, 8. dec. s. Odločitev Anglije, da se smatra v vojnem stanju z Madžarsko, je izročil ameriški poslanik v Budimpešti malžarskemu ministrskemu predsedniku in
Rumunski odgovor Angliji
Kako sta Anglija in Sovjetska zveza kršili svoje obljube
in obveznosti
no naglasa, da je bila Rumunija Žrtev napada ln da ni mogia postopati drugače, kakor je spričo svoje pravice do legitimne obrambe.
Rumunskim novinarjem pa je maršal Antonescu podal Izjavo, v kateri je med diligim dejal:
Opoldne nam je Velika Britanija napovedala vojno. Vojna napoved nima nobene pravične osnove. Obžalujem tako nerazumevanje tragedije, ki jo že stoletja preživlja rumunski narod v borDi za svoje življenjske pravice, svobodo in mir, v obrambi civilizacije, ža katero doprinaša na področju med Karpati in Dunavom velike žrtve. Velika Britanija ne pozna stoletnega ponižanja tuje okupacije. Dva tisoč let je Rumunija prehajala lz borbe v borbo, od ene okupacije do druge, od tragedije do tragedije. Velika Britanija se stoletja bori, da bi povečala svoje cesarstvo, mi se stoletja branimo. Kakor nekoč se zanašamo na svoje pravice in na svojo zmago ter prepuščamo zgodovini, da nas sodi. Rumunija sprejema to izzivanje v prepričanju, da z borbo proti komunizmu služi svoji nacionalni stvari, da je ta borba zanjo častna In da gre za njen obstoj.
Obramba finske neodvisnosti
Helsinki, 8. dec. s. Ob obletnici finske neodvisnosti je imel predsednik republike na zborovanju veteranov in invalidov ve-
zunanjemu ministru grofu BardossyjU v soboto ponoči po 23.
Budimpešta, 8. dec. s. Madžarska javnost je s ponosom sprejela na znanje, da je nastalo vojno stanje z Veliko Britanijo. Vsi listi opozarjajo na zadnji govor grofa Bardossyja, ki je pomenil primerni odgovor na angleško izzivanje. Listi nagla-šajo, da ima Madžarska trdno voljo vztrajati ob strani osnih sil In sodelovati v borbi do končne zmage nad boljševizmom in demoplutokracijo. Včeraj so patriotske organizacije priredile veliko zborovanje na Trgu mučenikov.
Stockholm, 8. dec. s. »Stockholms Tld-ningen« poroča, da angleška vojna napoved Finski, Madžarski ln Rumuniji bržkone ne bo povzročila neposrednih vojnih dejanj, marveč bo imela predvsem platonski pomen, da bi se tako demonstrirala solidarnost z rusko zaveznico. Kar se tiče Zedinjenih držav, so bile sproti obveščene o dogodkih. Zelo verjetno je, da se Angležem, kar se tiče vojne napovedi Finski, emigrantska vlada svobodne Norveške v Londonu ne bo pridružila, da bi se taki* očuvalo načelo nordijske solidarnosti.
Washington, 8. dec. s. Po informacijah mornariškega ministra so prejele ameriške obalne stražne ladje nalogo, naj zaščitijo in nadzorujejo finske trgovske ladje v ameriških lukah.
lik govor. Opozoril je na nekaj važnih dogodkov v finski zgodovini in na zadnjo finsko-rusko vojno, v kateri je Finska komaj rešila svojo neodvisnost, Moskva pa kljub miru s Finsko v svoji napadalni politiki ni odnehala. Zasedla je baltske države in pripravljala napad na Nemčijo, da bi ji odvzela nekaj ozemlja. Pripravljala se je za napad na ves evropski zapad. Finska bi bila v primeru njenega uspeha uničena. Vojna je bila neizbežna, Finska pa se je odločila, da se bo borila do zadnjega za svojo neodvisnost ne glede na ideologije in interese drugih sil. Njena naloga je bila, da si zopet pribori ozemlje, ki ji je bilo lani odvzeto, in da si ustvari meje, s katerih se bo lahko branila pred vsemi nadaljnjimi napadi. Zato jo je angleško postopanje presenetilo. Finci ne morejo razumeti, kako je mogla, ko pravi, da se bori za male narode in za demokratsko svobodo, stopiti na stran sovjetskega despotizma in mu obljubiti vodilni položaj v vzhodni Evropi. Nerazumljivo je, zakaj Anglija ograža mali finski narod in zakaj mu Zedinjene države odrekajo svoje prijateljstvo. če se ne neha boriti, pa čeprav njegovi smotri še ni so doseženi. Borba še ni končana. Finska bo zbrala vse sile, da jo bo lahko nadaljevala in da se bo nato v miru lahko posvetila vsej Evropi.
Predstavnik Ryti je ob zaključku proglasil aneksijo zasedenega ozemlja in je preklical moskovsko mirovno pogodbo. Nazadnje je še sporočil, da so finske čete zavzele Karhumaeki.
Zarotniški proces v Trstu
Zasliševanje obtožencev iz skupine teroristov
Bukarešta, 8. dec. s. Začasni ministrski predsednik Mihael Antonescu je včjraj sprejel novinarje in jim prečital rumunski odgovor na angleški ultimat, naj se rumunske čete umaknejo z vzhodne fronte. Rumunska nota beleži, kako je Sovjetska zveza 1. 1940. napadla Rumunijo in ji od-vzela Besarabijo, Bukovino ln del Molda-vtje ter tako prekršila pogodbi iz 1. 1929 in 1931. Ne elede na to je Sovjetska zveza nadaljevala pritisk na Rumunijo in zahtevala kontrola fiad vsem prometom po Dbnavu. Pripravljala se je za nov napad tta Rumunijo ifl je v ta namen zbrala ob iUmunskih mejah 30 divizij pehote 8 divizij konjenice in 14 motorižirahih brigad.
Spričo te nevarnosti je Rumunija pričela vojno, da bi se obranila napadalca in si zopet prisvojila, kar ji pripada. Dne 22. junija 1. 1941. Velika Britanija še ni bilo sovjetska zaveznica. Kljub temu je 30. co-vembra očitala Rumuniji, da je napadla Sovjetsko zvezo, dejansko pa je Rumunija v legitimni obrambi prot: snvetskemu napadu, ki se je pričel že lani. Nota navaja nato angleško Izjavo iz 1. 1920, Češ, da nikoli ne bo govora o mejah Rumunije, določenih z mirovno pogodbo. Sredi aprila 1. 1939. ji je dala Še posebno jamstvo. V zadnjih 20 letih so angleški državniki ponovno podprli s celo vrsto izjav rumunsko f>fd-tisovjetsko politiko. Nazadnje fltftft p«©*-
Trst, 8. dec. s. Preteklo soboto se je nadaljevala razprava proti zarotniški družbi pred tukajšnjim sodiščem za zaščito države. Končano je bilo zasliševanje zadnjega obtoženca iz skupine komunistov, nakar se je začelo zasliševanje obtožencev teroristične skupine.
Prvi je bil zaslišan pek Viktor Bobek iz Ilirske Bistrice. Obtoženec je bil v zvezi z znanim Zelenom in preko tega tudi z majorjem Blancom, ki je bil načelnik obveščevalne službe dravske divizije v Ljubljani. 2e prej je bil Bobek 1. 1932. obdol-žen komunizma, pa je bil amnestiran. Kasneje je ponovil svoje zarotniško delovanje ter je v družbi z več drugimi soob-toženci pripravljal razne atentate in nasilne akte, zlasti pa se je posvetil vohunstvu. V to svrho je pridobil podnaredni-ka obmejne straže Klaudija Fogettija, ki mu je z vednostjo ln po naročilu predstojnikov dobavljal razno gradivo. To sodelovanje je bilo za Bobka usodno ln je tudi razkrilo vse njegovo početje. Kako obširno je bilo njegovo delovanje, kaže tudi dejstvo, da je Zelenu sporočal podatke o četah na Krasu ter celo podatke o lukah v Tobruku in v Derni.
Drugi je bil zaslišan mehanik Ivan Postojna iz Milja, ki je predvsem protestiral proti izpovedbam Bobka trdeč, da je popolnoma nedolžen ln da ni nikoli vedel, kje sta kraja Tobruk in Derna. Ta obtoženec je bil tudi 1. 1934 že obsojen zaradi komunističnega delovanja. Aretiram je bij povodom Ducejevega poseta v Trstu. V zaporu se je spoznal z mnogimi današnjimi obtoženci.
Kot tretja je prlSla na vrsto 341etna Marija Urbančič iz Trnovega, Bobkova svakinja, ki je Izjavila, da je skušala svojega svaka odvrniti od pogubnega delovanja, brž ko je zaznala, na kaka opolzka pota se je podal.
Predsednik je opozoril obtoženko na dejstvo, da je nekoč dobila od Forzettija zavitek z naročilom, naj ga izroči Bobku. Komunist Josip Ujčič iz Ilirske Bistrice je izročal Bobku obvestila vojaškega značaja, zlasti o premikanju čet in o položaju v lukah Tobruku ln Bardiji. Oskar Cara-more Izjavlja, da ni dajal Bobku obvestil glede odhoda oficirjev v Rim, stanoval da je pač pri Bobku, to pa zato, ker je bila garaža premrzla.
Trgovec Franc UdovIČ iz Rovt je obtožen sodelovanja z Bobkom, toda trdi, da ga je poznal samo kot svojega odjemalca. Po kratkem odmoru je sodišče prešlo k zaslišanju teroristične skupine obtožencev.
Kot prvi je bil zaslišan Simon Kos, 30-letni kmet iz Grahovega. Obdolžen je tihotapljenja orožja iz Jugoslavije, sam pa trdi, da je tihotapil preko meje samo kavo. Ko mu predsednik očita, da je nosil platna Zelenu in da je prenašal v nahrbtniku preko meje dinamit, trdi Kos, da je mislil, ua 90 v nahrbtniku knjige. Prizna, da je deloval z Zelenom in da je prenašal orožje in municijo, vendar pa je bil k temu prisiljen.
V soočenju Kosa je dr. Ščuka pripomnil, da je Kosa često grajal zaradi tihotapstva.
Sledilo je zaslišanje 281etnega Ivančiča iz čezsoče, ki je v 1. 1930. razdeljeval pro-pagandistične knjižice »Borba in svoboda«. Dogovarjal se je z drugimi sozarotniki tudi o požigu raznih šol, kar naj bi bilo znamenje protesta proti zarotnikom, ter o razbitju mosta v Trbižu in Podkloštru. Atentat na most v Trbižu je bil res tudi izvršen 5. junija. V zaslišanju se je tudi zvedelo, da so zarotniki pripravljali atentat na Duceja o priliki njegovega posela v Kobaridu.
Med globokim molkom in živahnim zem-manjem občinstva, je pfedsednik nato prečital izpoved obtoženca Kauca, ki vsebuje podroben opis zarotniškega delovanja. Obtoženec trdi, da je bil po svojem potovanju v češkoslovaško prepričan, da bo zarotniško delovanje rešilo češkoslovaško Katastrofe, ki se jI je bližala. Tudi je bil uverjen, da ustreza s tem Jugoslaviji, čeprav mu takrat njen režim nI bil preveč simpatičen. V Kobaridu je prisostvoval ob-toŽnec sprejemu Duceja ter se potem vrnil v čezsočo. Atentata na Duceja nI hotel Izvršiti, k čemur pristavlja predsednik opazko, da do atentata ni prišlo slučajno, in se zdi, da je prav božja previdnost posegla vmes in ga preprečila. Obtoženec Josip Kop izjaVPa, da ni nikoli slišal govoriti o kaki protiitalijanski akciji, ki se je pripravljala tned Slovenci, tudi se nikoli ni udeležil ni-kakih zarotniSklh sestankov.
Obtoženec Prezelj je v prvotnem zaslišanju vse priznal, danes pa vse zanika Obtoženec Mirko Bonča je bil na teh sestankih v Rovtah s Simonom Kosom in s Kau-cem. Na te sestanke so prišli is Ljubljane Zelen, Kravania in Lončar. Od njih je prejel knjižico »Delo« in letak »Kako je govoril Hitler«.	^ , ,
Obtoženec Leopold Čopič je sodeloval pri razdeljevanju prevratnih letakov. Dobil je od Kauca ralsstreljiva, ki naj bi Služila za atentat proti Oueejti, ki pa jih je hotel ka-
sneje uporabiti v druge svrhe. Ivan K*a-vora je ime' skrito orožje v mrtvašnici v čezsoči in je dobil od Kauca Škatlo razstre-ljiv.
Obtoženec Srečko Rajer pripoveduje, da je bil Kravanja zelo jezen, ker je bilo na sestanku v Rovtah tako malo zarotnikov. S tem je bilo končano zaslišanje 59 obtožencev. Manjka samo še Morusa, ki je bolan.
med drugim izdana podrobna navodOa o
delovanju zimske pomoči GILL, ki se bodo pričela takoj izvajati.
Ljubljana, 8. decembra V soboto je bilo na zveznem poveljstvu GILL zborovanje, ki ga je vodil načelnik štaba zveznega poveljstva prof. Pertoldl Zborovanja so se udeležili šolski upravitelji iz I. zone ljubljanske okolice. Na zborovanju so bili tudi načelniki posameznih podpornih središč in funkcionarji zveznega poveljstva.
Zahvala Vojske umetnikom
Kakor smo že poročali, se je 2. t. m. vršil ob sodelovanju orkestra EIAR ter baleta ln članov Opere zelo posrečen vokalni in instrumentalni koncert, posvečen Vojski. Javljajo nam, da je general Tag-geo Orlando, poveljnik divizije sardinskih grenadlrjev, poslal preko pokrajinskega Dopolavora vsem umetnikom, ki so sodelovali, svojo osebno zahvalo ter zahvalo vojakov za ljubeznivo in uspešno sodelovanje.
Delovanje GILL-a
Ljubljana, 8. decembra.
Po Ducejevem naročilu, da je treba delati med narodom, je hotel Eksc. Grazioli kot zvezni poveljnik GILL posvetiti pozornost o priliki praznika sv. Nikolaja otrokom v zavetiščih. Po vsej Italiji velja za tradicionalni praznik mladine dan Sv. treh kraljev, 6. januarja. Tega dne prejme sle-hern otrok dar Duceja. Tudi v Ljubljanski pokrajini je zvezno poveljstvo GILL že ukrenilo vse potrebne priprave, da bo tudi na ta dan vsak otrok prejel po en dar. Ker pa je tu v veljavi praznik sv. Nikolaja, je zvezno poveljstvo hotelo, da se ob tej priliki ne veselijo samo otroci bogatejših rodbin, ki se jim posveča prav posebna skrb, marveč tudi revnejših družin ali celo taki otroci, ki sploh nimajo staršev.
Včeraj zjutraj je podpoveljnik GILL v spremstvu pokrajinske poverjenice ženskih fašijev gospe de Vecchi, pokrajinske pod-poverjenice gospe Cassani in nekaterih funkcionarjev zveznega poveljstva pričel razdeljevati darove, ki jih je Visoki Komisar v imenu Duceja namenil otrokom po zavetiščih. Po vseh zavetiščih v Ljubljani, ki jih je 8 (v Spodnji šiški, pri Sv. Petru, v prehodnem domu, v Trnovem, na H., HI. in VL ljudski šoli ter na pomožni šoli), so otroci prireiili svečan sprejem profesorju Cassaniju in njegovim spremljevalkam. Ko so odprli velike zavoje, ni bilo ne konca ne kraja njihovemu veselju in začudenju. Punčke vseh vrst in velikosti, motocilkli, avtomobili in ladje, polnilna peresa, barv-niki in druge igrače so jim napravile ogromno veselja. Zvezni podpoveljnik je v nekaj besedah naglasil pomen teh darov in jih je nato pričel deliti. Najprej so jih prejeli otroci, ki so vpisani v GILL. Zvezna pover-jenica in podpoverjenica ženskih fašijev pa sta med otroke delili bombone in ilustrirane otroške časopise. Fašistični prvaki so se ljubeznivo razgovarjali z otroci, ki so bili nad vse zadovoljni, pokazali so jim, kako se ravnajo nekatere mehanske igrače. Ko so potem fašistični prvaki odhajali, so jim bile povsod prirejne tople ovacije. V vsakem zavetišču je bil zvezni podpoveljn k naprošen, da se zahvali Visokemu Komisarju za veliko zanimanje za revne otroke in za izkazano dobroto.
Logatec, 8. decembra
V Logatcu je bilo včeraj zborovanje načelnikov podpornih središč in šolskih upraviteljev iz vsega okraja. Vodil ga je okrajni inšpektor Umberto Rossini. Na zborovanju, ki se ga je udeležil tudi zastopnik zveznega poveljstva GILL, so bila
impresa comunale pompe funebri Lubiana Mestni pogrebni zavod Ljubljana
Solnce naše sreče je zatonllo za vedno Umrla nam je naša vroče ljubljena
Izredni komisar za upravo hranilnic na kočevskem po&ročju
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odloča na podstavi njemu podeljenih pooblastil in smatrajoč za potrebno, imenovati izrednega komisarja pri Hranilnici in posojilnici v Kočevju in pri nekaterih drugih manjših hranilnicah in posojilnicah okrožja, iz katerega se izselijo tamkajšnji Nemci: Fašist Petito Antonio di Domenico se imenuje za izrednega komisarja pri Hranilnici in posojilnici v Kočevju. Komisar prevzame vse posle rednih upravnih organov in mu je naloga, da pregleda gospo-darsko-imovinsko stanje podjetja in ukrene kar treba za poznejšo ureditev ali za morebitno likvidacijo podjetja v zvezi z izselitvijo tamkajšnjih Nemcev. Iste posle opravlja ta komisar tudi pri hranilnicah in posojilnicah v Crmošnjicah, Kočevski Reki, Stari cerkvi, Dragi, Spodnjem Logu in Starem logu.
Ta odločba se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino in pošlje trgovinskemu sodišču radi predpisane registracije.
Ljubljana, 29. novembra 1941-XX.
Visoki komisar Emilio Grazioli
Radijski s
Torek, 9. decembra J 941-XX.
7.30. Poročila v slovenščini. 7.45: Operetna glasba. 8.15: Poročila. 12.15: Koncert Prekovega tria. 12.35: Pesmi in melodije. 13.00: Napoved časa, poročila. 13.15: Uradno poročilo glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Orkester pod vodstvom maestra Angelinija. 14.00: Poročila. 14.14: Orkester ljubljanskega EIAR-ja pod vodstvom dirigenta D. M. Šijanca: pestra glasba. 14.15: Poročila v slovenščini. 17.15: Italijanska in nemška glasba iz 8. stoletja. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Pestra glasba. 20.00: Napoved časa. poročila. 20.20: Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini. 20.45: Puccini, La Boheme. V odmorih predavanje in novice v slovenščini. 22.45- Poročila.
Objave
Poročila sta se g. inž. Stanislav Maček in • gdč. Marica Pothorn. Za priči sta bila nevestin stric g. Fran Bonač, industrijalec, in ženinov svak g. Zvonimir Lukič. trgovec. — Iskreno čestitamo!
V blag spomin na pok. Viktorja Medena, industrijalca v Begunjah, je daroval g. Kari Kovač, industrijalec iz Starega trga pri Rakeku, 1000 lir za občinske reveže v Begunjah, za kar se mu občina iskreno zahvaljuje.
Danes ob %4. uri zjutraj nas je v starosti 70 let zapustila naša ljubljena mama, sestra in teta, gospa
Budili Viktori ja
roj. PONIŽ
iz Dornberga pri Gorici.
Pogreb drage pokojne mame bo v sredo, 10. t. m. ob 3. uri popoldne z žal — kapele sv Krištofa — na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 8. decembra 1941. Rodbini: BUDIN-VOVK

•4 » 4':	A

Eci Fedora Zupan
abiturijentka
Hčerko edinko bomo položili k večnemu počitku v sredo, dne 10. t. m. ob «4 4. uri popoldne iz kapelice sv. Frančiška na Žalah k Sv. Križu. Ljubljana, dne 8. decembra 1941.
Mamica MIRA — oče IVAN arh. ZUPAN za vse sorodstvo
I
impresa comunale pompe funebri Lubiana Mestni pogrebni uvod Ljubljana
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo, da nas je naša zvezdica
Andrejcek
ine 8. t. m. zapustil.
pogreb nafiega ljubljenca bo v torek, dne 9. decembra t. 1. ob 5. uri popoldne iz kapelice sv. Marije na 8alah k Sv. Križu.
LJubljana, dne 8. decembra 1941.	_
1 J	RODBINA ING. PIFUŠ
Po kratkem deževju nas je sneg obiskal
Pestra je vsako nedeljo kronika kulturnih prireditev
Ljubljana, 8. decembra
I>a Miklavž letos nI hodil v belem, nas Bi presenetilo, nismo pa pričakovali, da se bo vreme tako naglo zaobrnilo, že v soboto je temperatura občutno narasla in ljudje, ki so* bili za dvojni praznik iz Ljubljane, pripovedujejo, da so imeli v soboto na Dolenjskem izredno lep, sončen, skoraj pomladanski dan. V aoči na nedeljo je v ljubljanski kotlini začelo po malem deževati in potem je rahlo, a vztrajno pršilo ves dan, pa tako na drobno, kakor da se rosne kaplje usipajo iz megle, ki se je na gosto razpredala nad mestom in okolico. Do popoldneva so se deževne kaplje zgostile in potem je deževalo brez pre-stanka, tako da se je davi mesto in pokrajina zbudila v pravi jesensko deževni dan.
Okrog poldneva so se fned deževne kaplje začele mešati prve capice snega, ki so postajale zmerom gostejše, da je bila kmalu vnovič pobeljena vsa plan.
Otvoritev razstave Debenjak-Jakac-Mihelič
Nedelja v Ljubljani je. kakor je že zadnje čase rada, tudi tokrat potekla v znamenju umetniških prireditev. Po razstavnih dvoranah menda še nikoli ni bilo toliko živahnega vrveža, kakor odkar je Ljubljanska pokrajina priključena Italiji. V Obersnelovi galeriji na Gosposvetski cesti je tudi oba praznična dneva privabila razstava impresionističnih mojstrov Jakopiča, Jame, Sternena in Vesela obilo ljubiteljev lepe umetnosti. V Jakopičevem paviljonu pa je bila — komaj dva dni po :zaključku razstave Kregar-Omersa-Pu-trich — v nedeljo zjutraj otvorjena obsežna, reprezentativna razstava trojice slikarjev Rika Debenjaka, Božidara Jakca in Franceta Miheliča. ki vsak zase v našem vmetniškem svetu predstavljajo določeno, priznano ime in stil. Otvoritev je bila brez zunanjih slovesnosti, a že v prvih dopoldanskih urah si je razstavo ogledalo lepo število ljubiteljev umetnosti, med katerimi so bili tudi zastopniki domačih oblastev in pa predsednik Narodne galerije dr. Fran Windischer. Trojica je s svojimi deli napolnila vse štiri dvorane paviljona, tako da prikazujejo v resnici bogato žetev, v razveseljivo potrdilo, da naši likovni tvorci kljub vojnim homatijam z vnemo in ljubeznijo snujejo in ustvarjajo dalje. Razstavljenih je 54 olj, 44 pastelov pa še dolga vrsta grafike, tako da razstava obsega okrog 140 večjih ln nekaj manjših del. Razstava spada kvalitetno brez dvoma med najboljše, pa tudi med najzanimivejše umetnostne prireditve zadnjega časa. zato bo gotovo deležna pozornosti in uspeha pri občinstvu.
Pri krstu ».Desetnice"
V Operi pa so včeraj dopoldne imeli lep mladinski praznik: dali so krstno predstavo prikupne, odlične mladinske spevoigre »Desetnice«, ki ji je besedilo napisal Fran Lipah, glasbo pa ji je oskrbel Janko Gregorc. Dejstvo, da je bil od sobote do ponedeljka Miklavž povabljen kar k trem predstavam Golljevih mladinskih Iger v Drami (Snegulčica, Princeska in pastirček, Petrčkove poslednje sanje), je bilo najbrž krivo, da. gledališče pri krstu »Desetnice« ni bilo zvrhano polno, kar bi delo po svoji umetniški in vzgojni vrednosti brez dvoma zaslužilo. Lipah je za svojo igro motiv po ljudski pesmi svobodno obdelal na ta rsačin, da je nasproti kraljični desetnici. ki je plemenito, iskreno dekle postavil nasproti devet same-Ijubnih, sebičnih sestra in devet njihovih Eamogcltnih snubcev. Desetnica pa odreši v gorskega duha Borjana zakletega kraljeviča in potem z njegovo pomočjo osvobodi deželo vsiljivih snubcev. Igra je polna resne življenjske vsebine, tako da tudi odraslemu nudi mnogo za življenje, obenem pa je tako ljubko in preprosto napisana. da otroško dušo resnično osvoji. Predstava pa ie bi!p tudi dobro, skrbno pripravljena. Pisatelj sam igra kr?!40. očeta desetnice, komponist Gregorc dirigira orkester, zrežiral pa je delo Emil Frelih. Bilo je mnogo cvetja in mnogo navdušenja. Danes dopoldne so igro prvikrat ponovili.
V Veselem teatru in Srančiskanski dvorani
živahno pa je bilo včeraj in danes tudi v Veselem teatru, kjer so oba dneva dajali zapored kar po troje predstav. Občinstvo se je hrupno zabavalo tudi ob nastopu humorista čeboklija, ki na svojevrsten način parodira pogreb, kakršnega je — kakor sam pripoveduje — svoj čas doživel kot mornar. Veseli teater se je v kratkem času uvedel v dejanje in nehanje našega mesta, da si brez njega že kar ne moremo predstavljati Ljubljane. Bojanov jazz pa je v nedeljo dopoldne ponovno privabil v frančiškansko dfvorano množico mladega sveta, ki se je iz srca naužila in razigrala ob zvokih sodobne plesne glsbe.
Umetnost v izložbah
Mfersikaj novega nam je prinesla naša doba.
2e pri svojem vsakdanjem delu naletimo na vse polno stvari, o katerih nekako pred dvema letoma nismo mogli niti misliti, da bi bile mogoče. Ljudje postajajo iznajdljivi. Vsepovsod se nam vsiljujejo novotarije, katerim ne vemo ne cene ne uporabe. Vse ljudi pa, ki se kakor koli bavijo z najbolj neverjetnimi posli.
Poseben pojav so v teh časih neštete razstave naših likovnih umetnikov. Druga za drugo se vrstijo brez prestanka. In vendar se zdi, da niso porojene toliko iz objektivne kulturne potrebe naše skupnosti, kakor pa iz prvobitne življenjske nujnosti. To velja za umetnike po poklicu, saj je bil že v mii1-ni dobi njihov standard precej nizek
Drug zanimiv pojav pa so brez dvoma slikarji-samouki. Nihče ne ve, kdo so. Tiho in brez reklame se pojavljajo njihova dela zdaj tu, zdaj tam. Njihova domena so izložbena okna trgovin. Nimajo dostopa v organizirano skupnost, ne do razstavnih salonov, ker so samouki. In vendar ne bo odveč, če spregovorimo tudi o njih.
Stiska jim je dala poguma, da so morda iz svojih popotnih map izvlekli te spomine. Verjetno s težkim srcem, saj gotovo hišo bili namenjeni javnosti. Irt vendar se zdi opravičena trditev, da so tudi ti ljudje prinesli svoj delež naši kulturi. Vsak na svoj-
ski način, če si ogledujemo nekatere teh samouških izdelkov, moramo priznati, da vsaj ti, ki razstavljajo po izložbah, stoje mnogo nad izdelki »slikarjev«, ki šiloma ponujajo svoje izdelke od hiše do hiše, od stanovanja do stanovanja. Mnogo teh del po tehničnem znanju in umetniški koncepciji ne zaostajajo prav nič za resnimi umetninami.
Star znanec je Berbuč. Imajo njegova dela sicer mnogo šolskega — očitujejo pa redek talent in vztrajnost. Prav ugodno vplivajo njegove ljubljanske impresije. Gorjup razstavlja dve večji krajini, v katerih So motivi ob vodi podani prav vešče.
Več pokrajin je razstavil šenk. Kolikor se spominjam, prvič. Zagleial sem jih kar v 5 izložbah, šenk je tipičen akvarelist z izrazitim čutom za svetlobne učinke v vseh dnevnih in letnih časih. Kljub temu, da oblikuje svoje krajine bolj z barvami ko z risbo samo, pa učinkujejo njegove kraj ne umirjeno, brez hotenih cenenih efektov. In vendar obvlada osnovno risbo s par potezami popolnoma dovršeno, zato so slike jasne in skoraj prozorne, širše vedute izpod dolenjskega Kuma ter motivi ob Krki z igrivimi vodnimi odsevi (v izložbah tvrdke Manon, Pletilka, Karničnik in drogerija Gregorič) so mu še posebno pri srcu. Nasprotje temu je akvarel. Opera v Ljubljani (pri tv. Magdič), kjer je z barvami efektno podano oblikovanje mas. — Kogar zanese pot mimo teh izložb, naj postoji, saj bo v njih zagledal podobo svoje domovine.
Ali bi ne bila mogoča skupna razstava samoukov-slikarjev ?	—jh—
Poslednja pot profesorja Lavrenčiča
Deževna nedelja je bila, žalostna pač, kakor je bila žalostna pot mnogoštevilnih Ljubljančanov, ki so sredi meglenega popoldneva prihiteli k Sv. Križu po zadnje slovo od svojega prijatelja, dobrega znanca in stanovskega tovariša, prof< Rudolfa Lavrenčiča. V velikem žalnem sprevodu, ki se je ob 4. uri popoldne formiral izpred kapalice sv. Janeza in spremil dragega pokojnika k večnemu počitku, je bil najbolj zastopan profesorski svet, zlasti profesorski zbor ljubljanske I. državne realne gimnazije, katerega član je pokojni postal s postavitvijo za honorarnega profesorja baš v času. ko ga je bolezen priklenila na posteljo. Molitve za blagor pokojnikove duše so opravili oo. frančiškani. Pogrebno tišino in mir je pretresal le plač pokojnikove globoko potrte družine, potem pa bobnenje zamrzlih grud v pokojnikovo poslednje domovanje ... Čast in slava profesorju Lavrenčieu!
Dobrodelno društvo grafičnega delavstva
45. redni oibonii zbor Dobrodelnega društva grafičnega delavstva v Ljubljani je biti včeraj dopoldne v prostorih Doma grafikov. Na njem je društveni odbor i'b vidnem zanimanju svojih članov polagal račune za leto 1940; Dnevni red je obsegal samo točke, ki jih najdemo na občnem zboru sleherno' leto. Iz poročila samega je razvidno, da je obhajal to leto g. Anton Štrefcelj štiridesetletnico, odkar nepretrgoma deluje kot blagajnik te človekoljubne ustanove. Spričo tega so mu njegovi stanovski tovariši priredili dne 2. marca v dvorani Delavske zbornice lepo slavje s skupno večerjo, ki se je je udeležilo okrog 300 oueb. Ta proslava je usipela kar najlepše in v veliko slavijenčevo zadovoljstvo. Dobrodelno društvo je imelo od tega slavja tudi znatno gmotno okrepitev. Društvena glavna blagajna je leta 1940 prejela 122.256.69 din in izdala 120.342 din. Dohodki fco se zbiral'i iz rednih tedenskih članskih prispevkov in iz prostovoljnih daril. Onemogli člani so prejeli v poslovnem l:tu 66.840, vdove 37.040, sirote pa 3840 din, stanovskim potarkom se je izplačalo 550 din. za darilo cnemoglim članom o vel'iki noči 4430, o boižieu 4410 din. Društvena pogrebna blagajna je štela 658 oseb m imela 30-188-39 dim prejemkov, izdatkov pa 15.470 din. Umrlo je pet članov. Društvena imovina je dosegla 31. decembra 1940 leta z imovino glavne blagajne 43.606.41, z imovino pogrebne blagajne 84.064.35 in & skladom Antena Štreklja 6872.24 din, skupaj torej 134.543 din. V novi društveni odbor ao bili z vzklikom izvoljeni po večini stari odborniki.
Načrti Dopolavora
V petek popoldne je bil na sedežu Dopolavora za Ljubljansko pokrajino sklican sestanek zastopnikov delavcev in delodajalcev za poživljenje dela te organizacije pri nas. Sestanek je otvoril podtajnik stranke za Ljubljansko pokrajino comm. dr. Gatti, ki se je vsem prisotnim najprej toplo zahvalil za sodelovanje, nakar se je dotaknil pomena in namena Dopolavora.
Dopolavoro ni politična organizacija, temveč želi dati ljudstvu vse, kar mu je treba na kulturnem, kakor tudi na športnem polju. Prirejal bo predavanja po deželi, gledališke predstave, koncerte po tovarnah in drugod, jezikovne tečaje, vsakovrstne umetnostne tečaje in prireditve vseh mogočih športnih panog. V naši pokrajini je Dopolavoro doslej delal v glavnem za Oborožene Sile. Poslej pa bo svoje delovanje razširil tudi na civilno ljudstvo. Ustanovljeni bodo odsekovni Dopolavori. Tovarne bodo imele vsaka svoj Dopolavoro, ki bo pod neposrednim vodstvom Dopolavora za Ljubljansko pokrajino. Prav tako bodo tudi ustanovljeni razredni Dopolavori in prva taka organizacija v pokrajini bo na-takarski Dopolavoro. Na Taboru bo začelo poslovati kopališče za dopolavoriste po izredno znižanih cenah. Članom Dopolavora bodo prav tako močno znižane eene r vseh gledališčih in kinih. Začele se bodo tudi gledališke in filmske predstave za otroke dopolavoristov in ustanovljena bodo lutkovna gledališča. Po odsekovnih Dopolavorih se bodo mogla prirediti skupna potovanja v Italijo. Za revnejše člane bo teko potovanje brezplačno.
Predsednik Dopolavora Eksc. Parenti je o priliki obiska v naši pokrajini že obljubil najboljše gledališke predstave. Te predstave bodo res v Vsakem pogledu na višku. Poleti pa bet gostoval tudi »CAro di Tespi« fenano potujoče gledališče, iii pA Velik cirkus iz
Rima. Dopolavoro objema torej vse mogoče aktivnosti. V kratkem bodo dospeli v Ljubljano mnogi sodelavci Dopolavora.
Za comm. dr. Gattijem je govoril nadzornik pokrajinskega Dopolavora g. Liberatti, ki je med drugim povedal, da so se novembra začeie pod okriljem Dopolavora v dramskem in opernem gledališču predstave za delavstvo in da bodo kmalu organizirana potovanja v Rim, Benetke in po drugih večjih mestih Kraljevine. Potovanja se bo-
do začela že januarja in bodo zelo poceni,
ker je zagotovljeno 70% znižanje na prometnih sredstvih. Prvega januarja prihodnjega leta bodo otvorjeni filharmonični tečaji, profesionalni tečaji za mehanike in druge specialiste in poseben tečaj za natakarje in hotelirje. Na zaključku se je g. nadzornik prisotnim zahvalil za sodelovanje, nakar- je vsem povabljencem razkazal restavrirane prostore Tabora. V glavni dvorani se bodo stalno vršile gledališke in kinopredstave. Za sle in je je bila nabavljena zvočna aparatura najmodernejšega tipa, ki je veljala 50.000 lir. Na razpolago pa ima Dopolavoro tudi dve premični zvočni aparaturi.
SPOR T
Tekma brez vsebine
Prva tekma SK Ljubljane v pripravah za nastope izven doma ni navdušila — niti po izidu niti po igri
Ljubljana, 8. decembra.
Krpamo letos ta nogometni spored na Vse načine in zdaj, ko smo prav za prav že zaključili skromne račune o njem, smo se naenkrat znašli pred novimi problemi: treba je pripraviti dobro enajstorico SK Ljubljane, ki naj se za praznike predstavi trem nasprotnikom iz starih pokra j n, menda v Padovi ln Turinu ter še v Milanu povrhu.
Vodstvo SK Ljubljane, ki se zavela težav in odgovornosti te naloge, se je takoj lotilo dela ln v vsej naglici včeraj organiziralo prvo tekmo za trening, da bi dobilo čim jasnejšo sliko o vseh razpoložljivih silah, ki trenutno dajejo pečat ljubljanskemu odnosno slovenskemu nogometu. V ta namen je pridobilo enajstorico SK Maisa, svojo enajstorico pa še izpopolnilo z dvema Marsovcema in Klančnikom iz Hermesa. Tako sta si stali nasproti dve čudovito pestri enajstorici, od katerih je celota Marsa predstavljala boljši del, »reprezentanii« pa so ves čas igre kolebali med »simpatijami« svojih gostov za nasprotnike in pomanjkanjem volje, da bi srečanje Vsaj v štev lkah poteklo pozitivno zanje. In res je morala Ljubljana položiti orožje po vseh pravilih, vrelnoet vse tekme pa se je izgubila v vsakdanji dvoboj dveh povprečnih nasprotnikov, ki sta zapravila nešteto lepih priložnosti za gol, na koncu pa po zaslugi posameznikov le prišla do nekaterih zgoditkov. Rezultat sam je čisto slučajen — kolikor gre za razliko v korist Marsa — toda tudi sicer tekma problema sestave takega moštva, ki bi ga lahko brez strahu poslali na težke tekme izven doma, ni približala rešitvi.
Kakor že tolikokrat, kadar je šlo za odločitve take vrste, smo tudi danes ostali praznih rok in brez možnosti, da bi svetovali pravo. Vemo pač samo toliko, da nogometa, ki smo mu bili priče včeraj, ne kaže kazati po svetu. Vsa naša nogometna družina je letos zelo pod svojo običajno formo — že v najž^vahnejših sezonah se je bilo treba vsak čas tresti za njeno formo — in skoraj v naprej se je treba ulati glede vsega, kar nam obetajo iniciatorji tega gostovanja, če slovenski nogometaši to pot ne bodo izpolnili pričakovanj in zadovoljili gurmanov v središčih nogometa kakor so Milan ali Turin. Takšni, kakor so bili včeraj, prav gotovo ne, če jih pošljemo vseh 22, ki so odigrali ta trening. Sicer pa pod drobnejšim merilom si ka le ni tako strašno črna.
§:3 (1:0) za Mars
že sam izid tega nenavadnega uvoDoja kaže, da je imela igra dve čisto različni polovici, prvo, ki bi jo lahko označili kot čas zamujenih priložnosti, in drugo, ki je prinesla gole, toda čisto pokvarila še onih nekaj dobrJi vtisov, ki so gledalcu ostali po prvih 45 minutah;
Ljubljana je — kakor rečeno u voloma — pritegnila na svojo stran še žigona in Sla-miča iz Marsa ter močnega Kiančnika tei levo krilo zasedla z Erberjem, vendar vsa ta ojačenja niso prinesla pravih koristi. Vsi štirje gostje so ostali pod običajno formo, mimo tega pa so se pokazale pomanjkljivosti še drugod in posledica je bila, da se je moštvo premikalo preveč nesigumo, da bi moglo obdržati nasprotnika, ki se je lotil dela z vidno ambicijo in voljo do zmage. Majhne in nepomembne zmage v tekmi za trening, toda treba jo je bilo pokazati onemu, kdor je hotel zmagati! Te volje pri Ljubljani ni bilo, pa tudi ne prave povezanosti med to družbo ol vseh vetrov, tako da so Marsovci zmerom močneje uveljavljali svojo premoč. Imeli so že do odmora mnogo priložnosti — brez vsake tudi Ljubljana ni bila — toda do tedaj so samo enkrat našli pot v ljubljansko svetišče, ki ga je to pot branil izredno gibčni P; le j dovolj uspešno, čeprav so ga Marsovci ukan li potem še štirikrat.
V drugi polovici so sprva Ljubljančani pokazali nekaj poleta, toda ti preskromni napori niso mogii pognati moštva v tek. Zato pa so Marsovci le spet in spet prehajali v napad in dvignili razliko na 3 : 0. Hip nato je prišel do žoge Smole in že je bilo samo 3 : 1. Toda Mars se še ni hotel zadovoljiti n res je Doberletu uspelo, da je iz bližine prišel do svojega plena. Ne dolgo pozneje je dospel Lah sam pred vratarja in moralo se je spremeniti na 4 : 2. Enako se je ponovilo še dvakrat — Lahu vsekakor iz enajstmetrovke — in tako je bil dosežen včerajšnji izid.
Zdaj bi morali reči, kdo naj gre v dresih SK Ljubljane v Italijo? Prezgoden bi bil oigovor in prenagla bi bila 9odba po vsem, kar smo videli včeraj, za posameznike pa včerajšnja tekma na tako važno vpiašanje sploh ni dala odgovora. Naj se še poskusi v drugačni kombinaciji, po možnosti v taki, da bodo klubske barve zastopane čim enot-neje, pa se bo morda le našia sprejemljiva rešitev, vsaj do tedaj, dokler ne bomo slišali, da so lepi načrti padli v Vodo ali pa da je ljubljansko mofitvo že na prvi tekmi doživelo prvo katastrofo. Sicer pa je v igri z žogo možnosti mnogo, pa bolimo vsaj pri zaključni besedi — optimisti.
Tekmo je sodil g. Zajec. Občinstva je bilo še precej.
Triestina spet spredaj
Nedeljsko III. kolo v prvenstvu divfzi-e A je prineslo naslednje izide:
Ambrosiana-Livorno 1:1, Lazio-Moilena 2:0, Liguria-Napoli 2:1, Tos tlio-Coiogiia 1:0, Triestina-Juventus 3:2(?), Venezia-Genova 2:1, Atalanta-Roma 2:2, FiorentU na-Milano 4:2. (Zaradi slabega sprejema ne jamčimo za vse izide.)
Dejstvo je, da so Tržačani to nedeljo spet odpravili nasprotnika — z obema točkama zase, in sicer v tekmi z Juventusom na domačih tleh. Triestina je tako v 7 tekmah zbrala 10 točk in ponovno prevzela
— zaradi boljše razlike golov — vodstvo med vsemi 16 najboljšimi italijanskimi klubi. Trije za njo plasirani klubi bo: Roma, Venezia in Fiorentlna.
•
Mednarodna nogometna tekma med Nemčijo ito Slovaško v Vratislavi »e je končala s 4:0 v korist domačinov. Najboljši del moštva so imeli zmagovalci v ra-padu, v katerem so Igrali trije DunajčanL
Reprezentanca Nttrnberga je v nedeljo gostovala proti izbrani enajstorici Zagreba in izgubila tekmo z 2:3.
V prvenstvu Ostmarke so bili to nedeljo doseženi izredno visoki izidi. Tako je prvak Nemčije Rapid pogazil Florisdorier Ac z 10:2, Admira in Austria pa sta slavili prav tako krepki zmagi (po 6:0) nad Port-sport G. in Sturmom iz Gradca.
Danska plavalka Ragnhild Hveger je te dni v gostih na Dunaju. Od dosedaj znanih izidov beležimo naslednja dva: na 100 m prosto 5:15.2 in na 100 m hrbtno 1:17.
Hokej na travi bi igrali
Informativni sestanek zaradi uvedbe nove športne panoge
Zaupnik CONI-a sklicuje na dan 16. t. m. ob 18.30 v svojih uradnih prostorih na Tyrševi cesti la-II sestanek, na katerem želi proučiti možnosti za ustanovitev moštva v hokeju na travi.
Sestanka naj se udeležijo vsi, ki so se že bavili s to igro in poznajo njena pravila, razen tega pa vsi mladi športniki, ki bi se hoteli posvetiti tej športni panogi. Interesenti ki bivajo morda izven Ljubljane, naj se pismeno obrnejo na zaupnika z zaželenimi podatki, koliko in kako poznajo to igro.
Zaupnik priporoča, naj se morebitne skupine od koder koli, ki že poznajo hokej na travi, ustno ali pismeno oglasijo pri zaupniku da bo mogel združiti vse
udejstvovanje v tej športni panogi. *
Hokej na travi, Id ga do zdaj pri nas
nismo gojili, spada v športne panoge, ki je zelo podobna nogometu in je zanj pripravno vsako nogometno igrišče. Pozdravljamo pobudo tukajšnjega zaupnika CONI-ja z željo, da M že ta prvi še: t-nek za uvedbo te nove športne panoge pri nas prinesel prve zadovoljive rezultate.
—	Božo Kramaršič, mani športni delavec iz vrst SK Ilirije, ki je športni javnosti najbolj znan z naših največjih plavalnih ta smučarskih prireditev, se je te dni po daljši odsotnosti vrnil v Ljubljano. Vsi, ki so ga poznali pri njegovem delu v športu, bodo gotovo z veseljem pozdravili njegov povratek.
—	Liguria — Livarno 4:2 (2:0). V Genovi je bila pretekli četrtek odigrana svoječasno preložena prvenstvena nogometna tekma iz divizije A med Llgurio in Livomom. Domače mo?h,o je že ▼ prvem polčasu potisnilo gost v obrambo ter je z naskokom dveh golov iz tega polčasa zmagalo kljub precejšnjemu odporu tudi dokončno.
Obnovite naročnino!
CEL.
2 9 5 1
INSERIRAJ V „JUTRU"!
t
Umrla nam je dobrotnica, gospa
Ivana Asoli roj« Bradaškija
vdova po sodnem oficijalu Pogreb blage pokojnice bo v ponedeljek ob 10. url na farho pokopališče v Stični.
Stična, Ljubljana, Bovec, dne 6. decembra 1941.
DRUŽINA JONKOVA


mz-
•-»:.> v >
impresa comunale pompe funebri Lubiana Mestni pogrebni zavod Liubliana
#

Umrl nam je naš srčnoljubljenl in skrbni oče, stari oče, stric in tast,
gospod
Krušič Karel
zvonarsld mojster v pokoju in meščan ljubljanski
dne 8. t. m., po kratkem in mučnem trpljenju, v 71 letu starosti, previden s
tolažili sv. vere.
Na zadnji poti ga bomo spremili v sredo, dne 10. decembra 1941 ob %3. uri popoldne z 2al — kapele sv. Jakoba — na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 8. decembra 1941.
Žalujoči: MIRA, hči — JANEZ, sin POLDI roj. VOVK, sinaha — KARL, JANEZEK, vnuka in sorodstvo

Impresa comunale pompe funebri Lubiana Mestni pogrebni zavod Ljubljana
V neizmerni žalosti naznanjamo, da je nenadoma preminul naš up in naša nada, naš edini sin in brat, gospod
Ing. mont. Famouš Emmer
Truplo našega ljubljenega, nepozabnega sina se blagoslovi v sredo, dne 10. decembra 1941 ob 11. uri na Žalah — kapela sv. Nikolaja —- v Ljubljani in prepelje v Kranj, kjer ga položimo ob 16. uri v domačo grudo. KRANJ, dne 4. decembra 1941. K
Ing. FRAN EMMER, viSje tehn. svetnik, oče ANICA, roj. ŠAVNIK, mati — AND A, sestra
Brez posebnega naznanila
Postojnski:
Srečanje s prevaro
Moja otroška leta so bila kakor dolge, temne noči; njih neprodirna tema me je obdajala in jaz nisem videl sonca, katerega so se drugi tako radovali Oh, saj sem ga videl; od začetka svojih dni sem gledal sonce, pa kaj, ko so bili neštevilni moji dnevi tako žalostni in grenkobe polni, da se je zdelo ko da ni sonca zame... Včasih sem bil naletel na človeka, ki mi je presekal mučno temo, da sem ugledal sonce. Včasih, pravim, kajti človek, ki mi je bil storil kaj takega, je bil bela vrana. Več je bilo ljudi, ki so zaklenili svoja srca kakor hitro so me bili ugledali; bali so se namreč, da bi jih utegnil poprositi za majhen, majčken plamen ljubezni. Ljubezni pa je na tem svetu zelo malo in zato jo človek redkokje in malokdaj dobi.
Na tem svetu so poleg drugih tudi taki ljudje, ki so že vsake zabave naveličani, pa se spravijo nad reveže in se z njimi malo poigrajo ... Taki ljudje pravijo, da je bosjak že vsega slabega vajen in da zato nič ne škoduje, če ga še oni malo obrcajo in opljujejo. Najbrž da so taka opravila za njih najzabavnejša, kajti pso-vanje in brcanje jim nikoli ne preseda. Ti ljudje hočejo do blaznosti napojiti svoje duše z veseljem, ki se poraja iz trpljenja siromakov; potem so menda srečni in blaženi.
V otroških letih sem z bratom, materjo
in sestro preživljal skoraj neizrekljivo bedo. Oče se je klatil neznanokje po svetu in je zato vsa teža življenjskih skrbi ležala na materi. Ker pa je bila mati bolna in brez pravega zaslužka, je razumljivo, da je bil pri nas glad stalen gost. Trdo je pošteno delo in grenak je kruh, ki je ž njim zaslužen; vendar to še nekako gre, kajti boljši je kruh, ki je trd, kakor pa tisti, ki ga ni. Pri nas najčešče kruha sploh ni bilo. Mati bi ga bila morda zaslužila komaj zase dovolj, nikar da bi mogla nasititi še troje drugih ust. Otroci smo bili še majhni, šibki in ne zmogli bi bili pravega dela; hudo pa nam je bilo pri srcu, ko smo dan za dnem gledali z žalostjo zasenčeni obraz matere, ki je zaman skrbela, kje in kako bi zaslužila za vse nas.
Puste zimske in pravljično lepe poletne dneve smo preživljali v bednem, topem, brezciljnem kolovratenju ter smo se zvečer z obupom in z žalostjo napolnjeni odpravljali počivat. Za zajtrk, kosilo in večerjo smo često poslušali globoke materine vzdihe in kletve, v njenih očeh pa smo z grozo opažali žalost in skrb. Včasih se je bila mati naslonila na zid ter je med jokom preklinjala sebe, očeta in ves svet. To so bili Pri nas najstrahotnejši trenot-ki in mi smo s sočustvovanjem gledali njo, ki je bila skupno z nami onesrečena. Toda njeno tugovanje ni šlo dalje ko do zidov mrzle in temne sobice, v tej sobici so zamrli vsi klici, tožbe in solze. Glad, mraz,
jok, vzdihovanje so napolnjevali dneve našega životarjenja. Vsi štirje smo tedaj hudo trpeli in skoraj smo nalikovali živim mrličem. Mati je tedaj užila največ grenkobe, kajti ona je trpela za vse štiri skupaj. Jaz bi bil zelo rad pomagal, pa kaj, ko sem bil tako majhen, da bi bil zmogel komaj krave pasti. Kljub temu pa sen« v času tiste hude bede naletel na nekaj takega, kar se je moji upa polni otroškosti zdelo, da bo znatno omililo naše živinsko življenje.
Poleg hišice, kjer smo stanovali, so gradili novo majhno stavbo. Seveda sem se zelo rad potikal tam okoli. Od začetka sem novo hičo gledal le od daleč, pozneje pa sem se ji vedno bolj bližal, dokler nisem postal reden obiskovalec delavcev. Zidarji so bili z menoj prijazni, vendar pa jim ni bilo nič kaj po godu, da bi jim bil samo v napoto. Zato so me vpregli v delo in postal sem njihov pomagač, donašal sem zidarjem opeko, nosil jim orodje in malto ter opravljal še mnogo drugih del, tudi taka, ki so bila skoraj preveč za moje moči. Pa sem vendarle delal, kajti prvi zidar mi je bil obljubil »plačo«. S polnim srcem upanja sem se razveselil, da bom vsaj za časek pregnal skrbeče poglede iz materinih oči, žarel sem od veselja, da* bom jaz tisti, ki bom prinesel drobec sreče v našo zapuščeno izbico. »Nič več ne bo tako hudo,« sem si rekel, »saj bom zaslužil in potem bomo jedli kruh.«
Bil sem pravi zidarček: prašen, umazan,
obrizgan od malte in apna in hlače sem imel okorele od vsega. Moje čel0 je bilo potno, moji udi so bili trudnij od apna razjedene roke pa so se kar moči hitro gibale, da bi najvredneje zaslužile denar. »Z vsemi močmi moram delati,« sem se vzpodbujal, »sicer bo zidar vsako mojo malomarnost imel za izgovor, da sploh nisem nič delal.« Delal sem, delal in delal, kakor sem pač mogel in znal; pretrpel sem mnogo in požreti sem moral marsikaj grenkega.
Ko sem se tisti teden odpravljal zvečer počivat, sem kakor vedno poslušal globoke materine vzdihe in stoke. Zato sem ji začel govoriti o denarju, ki ga bom dobil v soboto. »Potrpi, samo še malo potrpi,« sem jo tolažil, »saj bo kmalu boljše.«
Hotel sem, da bi se tudi ona veselila mojega zaslužka.
Tako so nam v upanju in bedi minevali dnevi. Dan se je z dnevom potapljal v večnost. Delal, trpel in gladoval sem menda vse tiste dni, dokler ni po dolgem času vendarle prišla tako zaželena sobota; razveselil sem se je bil kakor duša raja. V meni je od nestrpnega pričakovanja utripalo srce in že sem si predstavljal, kako bom možat, ko ponesem materi prvo nagrado — plod svojih malih rok. Ob svetli misli, da se bomo z mojim zaslužkom vsaj tisti dan pošteno najedli, se mi je zazdelo, ko da se mi je odvalil težek kamen od srca. Z nepopisno nestrpnostjo sem pričakoval trenutka, ko bo izplačilo delavcev.
Pred mojimi očmi se je prikazoval denar, trdo in do skrajnosti pošteno zaslužen de* nar. Nisem ga še imel v rokah, a sem si bil gotov, da ga bom kmalu tiščal v svojih drobnih pesteh. »In potem ga bom ponesel materi, ki bo z njim kupila kruna, veliko kruha,« sem premišljal sam s seboj.
Tistega dne popoldne je prišel stavbenik in izplačal zidarje. Vsem po vrsti je lepo porazdelil denar, nato pa se je z zidarji pomenkoval o delu za naslednji teden. Jaz sem stal osamljen kraj gruče delavcev, z dvomom se je še upanje kazaio : in jaz sem čakal, mrzlično čakal zasluženega in obljubljenega plačila. Toda zidar, ki mi je bil obljubil plačo, se zame še zmenil ni. Jaz sem se mu nastavljal prav pred nos, da bi ga spomnil, kaj mi je obljubil. Končno se je vendarle zganil; po končanem pogovoru s stavbenikom se je obrnil k meni in na moje veliko začudenje ml ; je dal v roko en sam novec, en sam dvo-dinarski novec. Začutil sem se kakor pes, ; ki mora čakati na odpadke svojega gospo-j dar j a. Skoraj nisem mogel verjeti, da je | en sam novec vse moje plačilo; nisem mo-; gel verjeti, da morejo biti ljudje tako trdi. j Bil sem ogoljufan in prevaran in to me ; je neskončno bolelo; v debelih solzah sem skušal utešiti svojo grenko bol; vse upa-I nje mi je splavalo po vodi, vse misli o i kruhu so izginile, le moje umazane hlače | so ostale in od apna razjedene dlani, » I katerimi sem si v bedni sobici zakrival t solzno lice.
Urejuje Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko VJrant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakaroaija Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren Oton Chriatof — I muMjani
>	»	o
Sofiji Monferatska nesrečna carica Bizanca
Letalstvo proti generalu zimi
Zgodba mlade lombardske princese, ki }o je življenjska sreča dvignila na cesarski prestol,
pa jo s tem povišanjem pahnila v ponižanje in samoto
Rak pri moških in ženskah
Po statistiki neke zavarovalnice za življenje se je zvišalo v zadnjih 19 letih število obolenj za rakom pri moških za 47%, pri ženskah pa za 21°/«.
Stisnjeni zrak, kemija ln elektrika v borbi proti
letu nad oblaki
Ameriško letalo v ledu
Z nastopom zime in občutnega mraza je postavljeno letalstvo pred težko nalogo: zavarovati se pred mrazom in zaledenitvijo kril in drugih delov letala. Oglejmo si, kakšna so sredstva, s katerimi se zavarujemo proti takšnim nevšečnostim.
Današnja vojna in civilna letala so grajena tako, da morejo po zaslugi posebnih priprav tudi pozimi leteti. Te priprave ščitijo letalo pred nastajanjem ledu na krilih. Pil letu skozi oblake, ki vsebujejo večjo ali manjšo količino vodnih kapljic, se namreč začne nabirati led na raznih delih letala, zlasti pa na sprednjem delu kril. Poleg kril so zelo občutljivi za mraz in nastajanje ledu razni instrumeti in deli motorja. Mnogokrat se zgodi, da se nabere led na prostoru med navpičnim smernim stabilizatorjem ln smernim krmilom. Seveda je s tem otežkočeno, če že ne onemogočeno pravilno pilotiranje. To vodi do raznih nezaželenih položajev v zraku, pa tudi do nesreče in loma letala.
Da zaščitimo letala pred posledicami, uporabljamo različna kemična, toplotna in mehanična sredstva. S posebnimi kemičnimi preparati se premažejo vsi deli letala, na katerih se najrajši nabira led. Na drug način pa se vgradi v krila posebna mreža, po kateri kroži električni tok iz generatorja ali pa akumulatorja, ki je vgrajen v letalu. Vendar pa se ta dva načina v praksi nista izkazala. Zlasti ne električni, ker obstoji precejšnja nevarnost požara. Poleg tega pa zavzamejo priprave za proizvajanje električnega toka precej teže, pa tudi prostora na letalu. Zato se danes skoraj izključno uporablja tretji način: V sprednji del kril, kjer se najrajši nabira led, se vgradi posebna priprava iz več gumijastih cevi (komor), ki se po potrebi od časa do časa napolnijo s stisnjenim zrakom. Na ta način se površina kril raztegne in posamezni kosi ledu odpadejo. Ta način se danes največ uporablja, vendar pa so še v uporabi kemični preparati, s katerimi se premažejo zadnji del krakov elise (vijaka, propelerja), radioantena, pa tudi drugi deli letala, kjer se ne more uporabljati opisani način.
Razumljivo je, da so potrebne posebne priprave, ki kažejo pilotu, kdaj se začne nabirati vedno nevarni led. Navaden termometer namreč ne zadostuje, ker ni nizka temperatura edini pogoj za nastajanje ledu. V ta namen služi poseben fotoelektrični instrument, ki je pa zelo kompliciran. Zato se na večini letal porablja drug mehanični instrument z gosto mrežo iz tanke žice, na kateri se takoj začne nabirati led, kakor hitro nastopijo za to ugodne okoliščine.
Poleg tega pa je treba pred mrazom zaščititi tudi posadko. V ta namen razpolaga posadka s posebnimi oblekami, ki so bodisi krznene in polložene s svilo, bodisi ogrevane z električnm tokom. Obleke, ki se grejejo z elektriko, so prepletene z mrežo tankih, neizoliranih žic, po katerih kroži električni tok. Vendar pa se ta način ni obnesel, zlasti na modernih večsedežnih letalih, kjer morajo člani posadke med poletom večkrat menjati svoja mesta. Na ta način je onemogočeno pravilno uravnavanje temperature. Poleg tega pa mora letalo varčevati z električnim tokom. Zato nosijo v vseh državah, zlasti tam, kjer so hude in dolgotrajne zime, vsi člani posadke krznene in s svilo podložene obleke. Ogrevati pa je treba tudi
zrak v kabini. Zato so do nedavnega uporabljali elektriko, danes pa se ogreva letalska kabina skoraj izključno s plini, ki Izhajajo iz motorja. Plini se ne uvajajo neposredno v kabino, marveč se izkoristi samo njihova toplota.	—Br.
Srečanje pri studenca
Pri studencu kraj vasi sta se prvikrat srečala. 2ena in mož.
žena je z velikim, lepo okrašenim vrčem zajela vode in je pravkar hotela posodo dvigniti na ramo, ko je pristopil on.
—	Ti smem ponesti težki vrč? — je vprašal.
—	Hvala, se je nasmehnila žena. — Zelo si prijazen, toda... — Ni ji kar tako šlo z jezika.
—	Vendar je bolje, — je rekla, — da ga sama ponesem. Vidiš, to je nenavadno lep vrč in razen tega imam tega edinega. Lahko bi ti ušel iz rok.
—	Ali me imaš za tako nerodnega? —< jo je vprašal on.
—	To ne, — je odvrnila žena. — Pa vendar bi bilo mogoče, da na kakšen kamen ob cesti ne bi popazil. Spotaknil bi se lahko, ko govoriš z menoj.
—	Besedo ti dam, lepa žena. da ga boni tako varno držal v rokah, kakor da ne bi bil vrč vode, temveč vrč najboljšega vina.
2ena se je zazrla vanj iz dna svojih zagonetnih oči.
—	Zakaj obetaš nekaj, česar vendar na moreš izpolniti? Pomisli, na poti v vas M se v tebi iznenada zdramila želja ...
Ni se ji dalo spregovoriti do kraja.
—	Kakšna želja? — je vanjo silil mož.
žena je zardela.
—	Da bi me prijel za roko ali da bd ml svojo roko položil čez pleča.
—	Prav gotovo ne bom storil tega! — je rekel mož, previdno zgrabil vrč ln ga ponesel vse do njene hiše, ne da bi se bil še enkrat samkrat ozrl po nji. Varno jra je postavil pred prag vrh stopnic. Z občutim poštenega zadoščenja ji je pogledal v oči.
—	Nu, si zdaj zadovoljna z menoj?
—	Da, — se je ženi beseda počasi trgala od ust, — bom pač morala biti zadovoljna ___
—	Nič se ni vrču zgodilo, — se je šopiril on, — in na vsej dolgi poti nisem niti kaplje polil.
—	Bog ti je priča. — mu je odvrnila m nenavadno ravnodušnostjo v glasu, niti kaplje nisi polil.
—	In kar se trdnosti mojega značaja tiče...
—	TI si v resnici nenavadno močan tn pošten človek, — mu je padla v besedo.
šele tedaj je mož cstrmel nad mirom, s katerim je rekla te besede. Ozrl se je po nji, sam v sebi je bil negotov. Hiša, ki je bivala v nji, je stala daleč od drugih, na robu gozdiča, žive duše ni bilo videti daleč naokrog in vrh tega se je že začelo mračitl. šele tedaj je spregledal mož. Tesno je stopil k nji, da se je njegov dih skoraj dotaknil njenega čela. Potem jo je objel čez pleča in jo poljubil.
žena se je najprej umaknila, kakor da se brani, potem pa se je vsa predala njegovi nežnosti. Pri tem se je z nogo zadela ob posodo z vodo, ki je stala pred pragom vrh stopnic. Lepi, pestro barvani vrč se je nagnil, padel čez stopnice in se med žvenke-tom razbil.
zantinskega prestola, je morala Sofija Mon-feratska predrago plačati. Bila je deležna samo zunanjih znakov, da pripada cesarski rodbini, ki pa so ji obenem nalagali zelo strogo etiketo. Ni ji preostajalo drugega, kakor da išče tolažbe v prebiranju italijanskih knjig, ki jih je bila prinesla lz domovine in ki so obravnavale same težke asketske in filozofske probleme. Tako ji je življenje potekalo sredi cerkvenih, političnih in dvorskih ceremonij, od časa do časa pa je prisostvovala konjskim dirkam, na katerih je bila njena navzočnost takorekoč obvezna. Sofija je vse to prenašala z resigna-cijo v duši in s pekočim hrepenenjem po svoji domovini. Neznosne pa so postale razmere, ko je leta 1425. umrl njen tast, ka ji je edini v samoti stal ob strani. Takrat je Sofija postala cesarica, a soprog jo je kon-finiral v stranskem krilu cesarske palače tako da na življenje na dvoru ni imela ni-kakega vpliva več. Ponižanja in žalitve so se takrat še brez primere pomnožile.
Ko je njen obup prikipel do vrhunca, se je cesarica Sofija odločila za poslednje: da pobegne s tega dvora, na katerem namesto ljubezni in časti doživlja samo strupeno ravnodušnost in sovražnost moža, ki je bil z vsem svojim dejanjem in nehanjem predan samo slepemu uživanju in strastem. Njeni zvesti Genovežani iz galatskega pred-mestjo so ji bili pri Izvedbi načrta najboljša opora. Nekega popoldneva se je v spremstvu plemičev in dam iz Cluvassa odpravila v mesto, nato pa je krenila v gozdič na obali, češ da je potrebna svežega zraka in oddiha. Ko se je zvečerilo, se je ladja približala obali in iz nje so stopili znanci lz Galate. Cesarica se je vkrcala s svojim spremstvom in ladja je zaplula na odprto
Sofija Monferatska
Iz Trina je odšla v frančiškanski samostan v Conzanu Monferrato, kjer je umrla leta 1441. Položili . so jo v dragocen sarkofag. Tam je počivala več ko 350 let, leta 1797 pa so francoski revolucionarji vdrli v cerkev in razbili kamen s spominskim napisom. Spomin na Sofijo Monferatsko pa bo vendar ostal kot spomin na eno izmed velikih mučenic.
Otroci in norci resnico govore, žena drži hiši tri ogle in še četrtega možu pomaga.
Ni priden, kdor se velike ceste ogiba.
ko, da ne bi tipel rimski prestiž. Sofiji Monferatski je bilo takrat 25 let, njena mati pa je bila Ivana Lotarinžka, ki je že zelo zgodaj umrla. Z bratom Ivanom Jakobom vred jo je vzgojila tretja žena Teodora n., Margareta Savojska, zelo pobožna in čednostna žena, ki je pozneje ustanovila samostan sv. Marije Magdalene v Albi in je bila po svoji smrti proglašena za svetnico. Sofija sicer ni bila lepa, a je imela zelo dobro vzgojo in je bila redko plemenitega duha. Sredi leta 1421. je princesa zapustila Chivasso, takratno prestolico Lom-bardije, spremljana od številnih plemičev in žena domače dežele. Oče ji je dal poleg dobrih naukov tudi lepo doto na pot — sto tisoč zlatih dukatov in pa grad Montebello, ki ji je bil odločen za primer, da postane vdova in bi se želela vrniti v Italijo.
V Genovi se je vkrcala na razkošno opremljeno ladjo, ki jo ji je dala genoveška republika, na razpolago. Genoveški senat ji je pokazal to pozornost iz dveh razlogov — prvič, ker je Teodor II. pred nekaj leti postal gubernator republike in si je v kratkem času pridobil splošne simpatije, drugič pa tudi zato, ker je imela Genova številne trgovske interese v Bizancu in v vsej Le-vanti, pa bi bilo dobro, da bi bila bodoča cesarica njena zaščitnica. Razen tega je bila v Bizancu samem, v predmestju Galata, številna kolonija Genovežanov, ki jim prav tako ni moglo biti vseeno, kako se cesarica zadrži proti njim. V Bizanc je prispela 19. novembra 1421 in takoj naslednji dan so bili slovesno opravljeni poročni obredi. Nevesti so na bizantinskem dvoru dovolili, da ohrani latinsko vero, medtem ko je ženin pripadal vzhodnemu obredu. Prav tako je smela pri sebi obdržati svoje spremstvo.
Pogled na sodobni Carigrad
JJenja in lepota njegovih palač in cerkva skoraj nista imela tekmeca, njegove prometne zveze z Azijo, Afriko in Evropo so mu še zmerom zagotavljale odlično mesto v mednarodni trgovini, razen tega pa je bil Se zmerom pomembno središče kulturnega in političnega življenja. Prav zato je cesar Emanuel n. želel, naj bi bila njegova snaha, žena princa Ivana Paieolcga, princesa a kakšnega latinskega dvora, iz kakšne znamenite in premožne hiše, tako da bi prinesla kaj prida dote, obenem pa bi nudila tudi kaj nade, da bi se lahko na snovala križarska vojna proti Turčiji, ki je zmerom bolj in bolj ogražala cesarstvo.
V tej zadevi se je EmanneJ IL otornfl na rimskega papeža Martina V., s katerim sta bila dobra prijatelja, in papež mu je za nevesto njegovega sina nasvetoval Sofijo Monferatsko, markizo Kdvaško. Sofijin oče, markiz Teodor UL, cesarski vikar v Lom-bardip, je v cerkvi in v političnem življenju uživaj velik ugled in papež si je obetal da bi takšna zveza lahko mnogo pripomogla k združitvi latinske tn grške cerkve ta-
Takoj nato pa se je začela vrsta žalitev in bolečin, ki niso več ponehale, že na poročni večer je ženin spremil nevesto do praga njene sobe, potem pa jo pustil samo.
Zaman je mlada žena pričakovala kakršnihkoli nežnosti od njega — mladi Pa-leodog se je rajši zabaval z lepimi, lahkomiselnimi ženskami, ki jih ni manjkalo na dvoru. Slavo, da je postala žena dediča bi-
morje. šele naslednji dan so v cesarski palači opazili, da je cesarica odšla. Ko so cesarju sporočili vest o njenem pobegu, ni rekel besede — ni bil videti, kakor pripovedujejo, ne žalosten, ne presenečen. Tako se je Sofija po petih letih navideznega zakona vrnila v domovino devica, kakor je bila odšla,
V Genovi se je izkrcala in takoj odhitela v Turin, oitod pa v Chivasso v želji, da že čim prej vidi domače ljudi. Brat, ki je bil medtem zavladal v deželi, ji je priredil sprejem, kakršen gre cesarici. Po svojem prihodu v Chivasso pa se je za nekaj časa zaprla v samoto, nato pa je potovala po raznih gradovih Monferata. Povsod so ljudje vreli na kup, da vidijo cesarico, ter so ji izkazovali vse spoštovanje in čast. čez čas pa je tudi ona sledila vzgledu svoje mačehe in stopila v samostan Trino Vercelle-se. Odrekla se je vsemu svojemu bogastvu, obdržala je samo trak z grbom Paleologov na svojem pokrivalu.
— To mi je dovolj, — je rekla, — da se ne pozabi, da sem bila in sem cesarica bizantinska.
Na pragu XV. stoletja je bizantinsko cesarstvo predstavljalo le še skromen ostanek nekdanjega sijaja in moči. Država je obsegala samo še Bizanc sam, Morejo, Te-salijo, Epir in nekaj Egejskih otokov, vse ostalo ozemlje pa je bilo s časom prešlo v turško in deloma bolgarsko posest. Bizanc pa je še zmerom užival sloves enega največjih mest sveta, razkošje njegovega živ-