Avto jgalant izpušne cevi 8000 Novo mesto • Ob potoku 10 • Tel.: 068/322-643, 322-278 • Fax: 068/323-585 Št. 1 (2524), leto XLIX • Novo mesto, četrtek, 8. januarja 1998 • Cena: 200 tolarjev ISSN 0416-2242 Krški dom končno le odprt Po skoraj desetletju gradnje ob koncu decembra odprli krški dom starejših - Ves prostor že zaseden - Minister Rop: vladni program usmerja v družino skrb za starejše 9 770416 224000 vaš četrtkov prijatelj DOLENJSKI LIST Kot da Slovenci ne znamo biti samostojni S proslave v Krškem KRŠKO - Predsednik občinskega sveta Krško Franci Bogovič je povabil ob dnevu samostojnosti na občinsko proslavo v kulturni dom Krško, na kateri je bil slavnostni govornik krški župan Danilo Siter in na kateri sta oblikovala kulturni program moški pevski zbor DKD Svoboda Brestanica in Glasbena šola Krško. Predsednik Bogovič je v uvodnem pozdravu izrazil upanje, da bo Slovenija imela posluh tudi za majega človeka. Zupan Siter je dan samostojnosti označil za praznik ponosa, trdoživosti, upanja in ljubezni do slovenske grude, v njem pa se zrcali tudi opravljeno delo naših velikih ljudi, ki so nas v zgodovini naredili s slovenskim jezikom Prepoznavne v svetu. Vendar se asih zdi, kot je rekel Siter, “kot oa ne znamo biti samostojni, kot oa smo se preveč navadili na tuje žospodarje”. , w L. M. ZDRUŽENJE častnikov V DRAŽGOŠE NOVO MESTO - Združenje |nstnikov*občin Novo mesto, Škocjan in Šentjernej bo organizi-ralo v nedeljo, 11. januarja, tradicionalni izlet v Dražgoše. Člani druženja, ki se bodo odpeljali na Pot z avtobusom tega dne ob 5.30 2jutraj izpred vojašnice v Jedin-šČici v Novem mestu, se bodo Udeležili v Dražgošah tradicionalnega pohoda. Omenjeni obisk Dražgoš je prva naloga iz delovnega načrta Združenja za leto 1998. KRŠKO - V teh dneh dobiva stanovalce novi krški dom starejših občanov. Objekt je odprl vrata 23. decembra lani, potem ko so ga začeli graditi leta 1988. Stari dom starejših je bil premajhen glede na dejansko število stanovalcev in v mnogočem pomanjkljiv. V domu bo bivalo 180 stanovalcev. To je 65 več kot v starem, vendar so že do dneva otvoritve oddali vse razpoložljive postelje. DOM STAREJŠIH V KRŠKEM ODPRL VRATA - Otvoritev doma starejših v Krškem je s pismom pozdravil tudi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. Trak pred vhodom v objekt sta prerezala mag. Anton Rop, minister za delo, družino in socialne zadeve, in Jožica Mikulanc, direktorica Doma starejših občanov Krško (na sliki desno). (Foto: L. M.) Težko pričakovani novi dom starejših je simbolično odprl mag. Anton Rop, minister za delo, družino in socialne zadeve, skupaj z njim pa je trak na vhodu prerezala Jožica Mikulanc, direktorica Doma starejših občanov Krško. Kot je ob otvoritvi povedala Mikulančeva, želi dom starejših postati osrednja ustanova v krški občini, ki bo lahko nudila tudi pomoč na domu ljudem, starim nad 65 let. “Naš namen bo dosežen, ko bomo dokazali, da tukaj ni konec, ampak začetek novega in dostojnega življenja,” je sporočila ob otvoritvi direktorica Mikulančeva. Slednji je med drugim ob otvoritvi čestital v pozdravnem nagovoru krški župan Danilo Siter. Dom odpira vrata v času, ko se “moramo zavedati, da staranje prebivalstva narekuje drugačen odnos do starosti”, kot je povedal minister Anton Rop. Po Ropovih besedah mora Slovenija kot država poskrbeti, da bo državljan lahko uresničil osebno željo o načinu preživljanja starosti. Ob tem je napovedal, da ministrstvo podpira organizirano skrb za stare ljudi in pri tem različne vrste stori- TREBNJE - “SDS je bila (prepoznavna) desnosredinska stranka že tedaj, ko Jože Vencelj in Toni Kotar, na lokalnih volitvah pred tremi leti z desetimi odstotki izvoljena na listi SDS, v trebanj- OSMO LETO GOSPODJE Za kaj smo se pa borili? Mineva osmo leto življenja v obnovljenem kapitalizmu in demokraciji, dovolj, da se brez političnih strasti vprašamo, kako v resnici živimo. Bolje ali slabše? Je bilo pravkar minulo leto boljše od prejšnjega? Žal je odgovor nikalen, Še več: javnomnenjske raziskave kažejo, da se že več let zapored povečuje odstotek nezadovoljnih in razočaranih ljudi, ki so tudi zase pričakovali boljše čase, pričakali pa vse večjo socialno razslojenost, nezaposlenost, brezbrižnost do šibkih, brezpravnost in krivičnost na eni strani, na drugi strani pa surov strankarski boj za oblast, kriminal, brezčuten egoizem in neupravičeno bogatenje ter celo izgubo človekovega dostojanstva, ki ga doživlja delavski sloj ali po starem delavski razred. Z malo cinizma bi lahko rekli, da je sedanji položaj delavca plačilo za neznosno lahkost, s katero si je pustil vzeti iz rok prejšnji družbeni položaj, kakršnega ne bo imel verjetno nikoli več. Razvoja in poteka sprememb ni mogoče obrniti ali zaustaviti razen z revolucijo, ki pa ni več v čislih. Z odmikom let pa je preteklost mogoče pravičneje oceniti. Socializem kot poskus (žal) nasilne vzpostavitve pravičnejše družbe ni bil eno samo utelešeno zlo, kot skušajo prikazati tisti, ki ga demonizirajo, ampak je imel tudi nekatere nesporne prednosti. Če sebi ne verjamemo iz strahu pred nostalgijo, prisluhnimo sodobnemu švedskemu sociologu Oranu Therbornu, ki trdi, da po sociološko primerljivih kazalcih socializem sploh ni bil ekonomsko neupešen sistem v primerjavi z zahodnimi družbami in da je bil v nekaterih obdobjih manj represiven, na področju socialnega varstva in izobraževanja pa je Zahod celo prekašal. To je tudi odgovor neuspešnim lustratorjem, ki, mimogrede povedano, ne poznajo Polianine hipoteze v psihologiji. Po njej jezu človeka značilno, da pozablja grenke strani svojega življenja in pomni vesele. MARJAN LEGAN skem občinskem svetu nista podprla sprejema občinskega statuta glede spornega občinskega praznika. Kotar sicer sploh ni naš član, medtem ko je Vencelj bil celo ustanovitelj OO SDS in njen prvi predsednik v Trebnjem. Jože se je obnašal, kot da je stranka njegov fevd, ki naj služi predvsem njegovim potrebam. Ko sem stranko Jože Vencelj prevzel, je bila ta v razsulu, ni se vedelo za članstvo, zaradi Venc-ljeve leve orientacije pa precej naših simpatizerjev ni hotelo v naše vrste. To se je pokazalo po zadnji odločitvi našega nadzornega odbora, da Venclja izključi iz stranke, saj se nam je v enem tednu pridružilo 6 novih članov. Iz stranke smo ga izključili tudi zato, da bi ga prehiteli, saj se je dolgo poslavljal od stranke. To nima nikakršne zveze z 'lustracijo’,” nam je med drugim povedal predsednik OO SDS Trebnje Alojz Kastelic. Dodal je še, da se Vencelj noče posloviti od svetniške funkcije, kar bi bilo po Kastelčevem mnenju logično, če noče zastopati stališč svojih volivcev. Venclja in Kotarja, ki sta v 25-članskem trebanjskem občinskem svetu s 15-člansko vladajočo koalicijo SKD in SLS bila jeziček na tehtnici, so pomladniki potrebovali za dvotretjinsko večino. Ker pri sprejemanju občinskega statuta svetnika SDS nista podprla Baragovega dne kot občinskega praznika, kot sta predlagali močnejši pomladni sestri, je Vencelja zadel bumerang od obeh, ko je zaman iskal njuno podporo ob izvolitvi (Nadaljevanje na 2. strani) Alojz Kastelic Hvreme Do konca tedna bo pretežno jasno in razmeroma toplo vreme z jutranji! meglo po dolinah. tev. Zato vladni načrt do leta 2005 za oskrbo starejših ljudi javne službe predvideva med drugim javne zavode in službe, konce-sionirane službe, pomoč na domu in samopomoč. Po ministrovih besedah naj bi v prihodnje bolj kot do zdaj družine skrbele za svoje stare ljudi. M LUZAR NA DOLENJSKEM SILVESTROVANJE TRI DNI PREJ - Trije “dolenjski mušketirji ", Lojze Slak, Slavko Podboj in Janez Pavlin, so letos nehote pripravili osrednjo vseslovensko silvestrovanje pred malimi zasloni, saj seje slovenska televizija, ko je videla oddajo "Boš videl, kaj dela Dolenj 'c na Silvestrovo", odločila, da jo pokaže kar trikrat. V dvorani teniškega centra na Otočcu se je tako v nedeljo popoldne in zvečer zbrala pisana množica obiskovalcev iz vse Slovenije in zamejstva. Na prireditvi je na harmoniko zaigral tudi Victor Jackovich, ameriški veleposlanik pri nas - ta se poslavlja od Slovenije - in Slovencem prinesel tudi Clintove pozdrave. Srečna je bila tudi najštevilčnejša slovenska družina Pajnič iz Bukovice pri Ribnici: vsakemu izmed desetih otrok je “snežinka ” Desa izročila hranilno knjižico po 50 tisočakov. (Foto: M. Klinc) Izključili ustanovitelja SDS TVebanjska SDS izključila iz stranke svojenega ustanovitelja in prvega predsednika Jožeta Venclja, ker seje v občinskem svetu povezoval z levico namesto s pozicijo TOM - Oprema z Mirne poslej v lasti Preventa MIRNA - Ena največjih evropskih izdelovalk avtomobilskih sedežnih prevlek družba Prevent iz Šlovenj Gradca je za 3 milijone mark kupila mimsko tovarno TOM - Oprema in tako je vodstvu Toma le uspelo najti uglednega strateškega kupca te hčerinske družbe Toma, ki so ga kar nekaj časa potrpežljivo iskali. Mirnčani so že doslej izdelovali avtomobilske sedežne prevleke za novomeški Revoz, poslej pa bodo proizvodnjo teh prevlek še povečali, saj jih bodo izdelovali tudi za Volkswagnova vozila. Mirnski Tom je poslovno leto zaključil z dobrim poslovnim rezultatom, zaposluje pa okrog 170 delavcev. Šlovenjegraški Prevent se je odločil za nakup mirnske tovarne, ker se pripravlja na prevzem novih poslov, zlasti pri koncernu Volkswagen. Lani je bil s približno 200 milijoni mark izvoza, predvsem na belgijsko in nemško tržišče, med največjimi slovenskimi izvozniki. P. P. Paič Krška vas •S 0608/59-059 Novo mesto S 068/21-123 PETERLE NA TRŠKI GORI TRŠKA GORA - V torek, 30. decembra lani, je bil v Krkinem hramu na Trški gori sestanek razširjenega izvršilnega odbora SKD in poslanske skupine SKD. Seje seje udeležil tudi predsednik SKD Lojze Peterle, ki je prepričan, da imajo sedanji župani, člani SKD, tudi na prihodnjih volitvah najboljše možnosti za ponovno izvolitev in do bo stranka obdržala večino sedanjih županov, dobili pa bpdo še kakšnega novega, tako da jih bo vsaj 30. Stranka se je po kongresu v Novem mestu poleti lani uredila in dobila nov polet, Peterle trdi, da take £ 'o-r .o uhokranjski drobiž SLO V NOVO LETO -nberški upokojenci so priti vsakoletno srečanje, na :m jih je zabaval priznani či ansambel Foljub. Poskr-o za res lep program, zopet presenetila s humoristično njihova predsednica Franc-ibolt (na sliki). Obiskal jih 'i dedek Mraz in jim voščil ajboljše ob prihajajočem l »C »M. VI KOLEDARJI - Pred ••JI' IUUI gdčlllll SLMUljil iherk. Gasilci z Dvora, Rc-dovca, Križev in Žužem-so natisnili koledarje s o gasilskega doma, delom v itd. iMAJHNA TELOVAD-- V osnovni šoli Prevole ^prostora, kjer bi lahko rečje kulturne prireditve, okazal tudi koncert Iva Ra-mnogo premajhni in neust-elovadnici. Kljub temu pa vzdušje enkratno po zaslu-re glasbe, petja, pa tudi le-sedil, ki jih piše sam avtor. S. M. mm I Z N ASIH O B č T mm v Šentjernej bo veliko gradbišče Lani največ denarja namenili za ceste in komunalo • Urejali prostorske dokumente - Spomladi bodo začeli z do sedaj največjo investicijo - urejanjem Šentjerneja ŠENTJERNEJ - Šentjernejčani še nikoli doslej niso toliko gradili, kot so zadnja leta. Tamkajšnja občinska uprava z županom Francem Hudoklinom na čelu pa je polna načrtov tudi zanaprej. Župan je na nedavni novinarski predstavitvi načrtov poudaril, da zelo dobro sodelujejo z občinskim svetom. Največ, kar 31 odst. občinskega proračuna, so lani namenili komunali in cestam. Končali so rekonstrukcijo križišča na Dolenjem Mokrem Polju, v Dolenji Stari vasi so zaključili regulacijo Lačnega potoka, zgradili most, pločnik, cesto in javno razsvetljavo, zgradili nov povezovalni cevovod od Gor. Vrhpolja do Šmarja in s tem v tem koncu izboljšali oskrbo s pitno vodo. Na novo so asfaltirali 2,7 km dolgo cesto Stražnik - Gor. Vrhpolje - Nova gora, kije opredeljena kot vinska cesta. Zaključen je bil ureditveni načrt potoka Kobila, ki je podlaga za ureditev vodotoka in za gradnjo objektov ob njem, od glavnega kanalizacijskega kanala do centralne čistilne naprave in • Tako kot ostali dve občini imajo tudi v Šentjerneju velike težave zaradi nerešene delitvene bilance. Za vse, kar delajo, potrebujejo soglasja obeh občinskih svetov. V Šentjerneju pravijo, da so se še vedno pripravljeni pogovarjati, saj se zavedajo, da se bo z nastankom novih občin še težje dogovoriti. novih hiš. V lanskem letu so uredili prenos lastništva za gradnjo Krkine tovarne, konec leta pa je občinski svet sprejel tudi odlok o V ADVENTU JE BIL NAJLEPŠI ZAVINEK ŠKOCJAN - Tbristično društvo Škocjan je lani pripravilo tekmovanje pod naslovom “Najlepše okrašena vas v adventnem času”. V torek, 23. decembra, si je tričlanska komisija društva ogledala 38 vasi v njihovi občini. Najlepše okrašena je bila vas Zavinek, drugo mesto so si zaslužili vaščani Stranja, tretje pa vaščani Hudenj. Komisija je tudi opazila, da veliko občanov na videz svojega kraja ne da prav nič. j pj ZBOR ŠENTJERNEJSKE ZLSD V soboto, 13. decembra, je imela ZLŠD v šentjernej-ski osnovni šoli zbor. Udeležilo se ga je 70 članov. Srečanja so se udeležili tudi Miran Potrč, Dušan Kumer, Marjan Somrak in Jože Florjančič. Predsednik stranke Jože Hribarje povedal, kaj so v minulem letu delali: večkrat so se pogovarjali o krajevnih skupnostih, na Gorjancih so imeli piknik, sodelovali so na športnih igrah, urejajo pa tudi spomenik borcem na šentjernejskem pokopališču. Miran Potrč je govoril o delu poslancev v Državnem zboru, pogovarjali so se tudi o volitvah za občinski svet in o novem pravilniku o članarini. Marjan Somrak je poudaril, da morajo biti prisotni v časopisih in da morajo gojiti tovarištvo med ljudmi. Po skromni zakuski so nazdravili staremu in novemu letu. T. K. Učenci, učitelji in vodstvo šole se zahvaljujemo za pomoč pri izvedbi drugačne, nam ljubše šole, šole v naravi, svojim sponzorjem. Ti pa so: Črtalič, Kraš Commerce, Radio Krka, Obrtna zadruga Hrast, Zavod za zaposlovanje, Kino Krka, Krka, tovarna zdravil, Davčna uprava, KZ Krka. OSNOVNA ŠOLA GRM zazidalnem načrtu za gradnjo omenjene tovarne. Z vabljenim natečajem so pridobili urbanistično-arhitekturne rešitve za ureditev ožjega jedra Šentjerneja. Pripravljali so tudi spremembe in uskladitve dolgoročnega družbenega plana bivše novomeške občine. Ti prostorski plani (projekt so imenovali kar Ureditev Šentjerneja) so tik pred sprejetjem v vladnem Odboru za urejanje prostora, ko pa jih bo potrdU še občinski svet, pa bodo imeli Šentjernejčani dokončno pravico urejati in razpolagati z lastnim prostorom. Računajo, da bo njihova največja investicija, vredna več kot 400 milijonov tolarjev, končana prihodnje leto. Na področju kmetijstva si prizadevajo za sanacijo šentjernej-skega hidromelioracijskega sistema - o tem se pogovarjajo tudi z ministrstvom za kmetijstvo -zaključili so projekt CRPOV, potem projekt digitalnega katastrskega načrta; tako imajo sedaj vse katastrske občine posnete v digitalni obliki, v dveh pa so opravili tudi izmero stavbišč. Od oktobra, ko so tudi zakonski pogoji za ureditev komasacije, jim je delno uspelo urediti tudišhstniške odnose v tamkajšnji obrtni coni. Prve parcele naj bi dali v prodajo še pred pomladjo. Na ta način bi radi pospešili odpiranje novih delovnih mest, saj imajo še vedno okrog 450 brezposelnih. V letošnjem letu pa poleg ureditve Šentjerneja med drugim načrtujejo še obnovo nekaj učilnic na osnovni šoli, izgradnjo avtobusne postaje v Orehovici, izgradnjo vodovoda na Tolstem Vrhu in vodohrana v Hrastju, gradnjo vodovoda v Cerovem Logu, pločnik v Gorenjem Vrhpolju, asfaltiranje lokalne ceste Zameško -Kostanjevica, preplastili bodo tudi več lokalnih cest, se postopno lotili urejanja Kobile, urediti nameravajo atletsko stezo in nov sejemski prostor. Pripravljajo se tudi na gradnjo kanalizacije in centralne čistilne naprave. V kratkem bo izšla turistična karta Šentjerneja, podelili pa bodo tudi koncesijo za pogrebno službo v občini. V tem letu naj bi dobili tudi novo pošto, Mercator naj bi obnovil svojo trgovino, Dolenjka pa se pripravlja na gradnjo novega prodajnega centra. J. DORNIŽ GLADKA CESTA - Zadnjo soboto v lanskem letu so predali namenu 1,5 km dolgo asfaltirano cesto Hmeljčič - Globočdol v KS Mirna Peč. Tako sta sedaj tudi ti odmaknjeni vasi z lepo gladko cesto povezani s cesto, ki pelje do Karteljevega in naprej proti Novemu mestu. Hmeljčič je šele lani dobil asfaltno cesto do Mirne Peči, letos pa so ob pomoči novomeške občine asfaltirali še cesto do Globočdola in naprej do karteljevske ceste. (Foto: A. B.) v Zupan zaman zahteval demanti PRENOVLJENA BANKA - V ponedeljek, 29. decembra, so odprli prenovljene prostore novomeške ekspoziture Abanke, ene od štiridesetih enot te po bilančni vsoti šeste med slovenskimi bankami. “S prenovitvijo bomo, upamo, še izboljšali bančne storitve pri poslovanju s prebivalstvom, malim gospodarstvom in z gospodarskimi družbami in tako prispevali k še hitrejšemu razvoju dolenjske regije, "je na otvoritvi med drugim dejal podpredsednik uprave te banke Vito Verstovšek. Zbrane goste je pozdravila vodja ekspoziture Milica Božovič. (Foto: A. B.) Tone Hrovat mislil bolj ostro kot je rekel NOVO MESTO - Na zadnjem lanskoletnem srečanju vodstva novomeške Slovenske ljudske stranke z novinarji je beseda tekla o delu te koalicijske stranke v občini ter o izvolitvi njenega predsednika Toneta Hrovata za predsednika Državnega sveta. Iz vrst novomeške SLS je državni sekretar v ministrstvu za šolstvo Matjaž Vrčko, ki ga je na čelu občinskega sekretariata za šolst- • Na slavnostni seji ob izvolitvi novega predsednika državnega sveta je pel Šentjernejski oktet (Hrovat je kmečki sin z Brezovice pri Šentjerneju), pili pa so cviček. “Dolenjsko nasploh je treba v državnem merili obravnavati bolj resno in odgovorno,” pravi Hrovat. “Hude socialne in gospodarske težave je ta pokrajina v glavnem reševala sama, medtem ko so drugi deli države znali samo jemati in izžemati državo. To bo pač treba upoštevati, ko bomo odločali o prednostnih projektih!” Hrovat bo še naprej tretjino svojega delovnega časa posvetil Srednji kmetijski šoli Grm. Toneta Hrovata je po njegovih besedah izvolitev za predsednika Državnega sveta presenetila. “Še posebej zato, ker je bil kandidat tudi akademik dr. Veljko Rus. Kot predsednik se bom zavzemal za cim večji konsenz pri odločitvah sveta. Kot svetnik v prejšnjem mandatu sem spoznal, da ni dobro, če se Državni svet postavlja kot opozicija Državnemu svetu in vladi, zato bom skušal Državni svet voditi tako, da bo deloval čim produktivneje in čim bolj koristno.” Pri tem ima v misli iskanje novih vizij na socialnem področju, na področju šolstva, pri pokojninski reformi; pa dokončanje lastninjenja, ki mora biti kar se da pošteno, saj se starih krivic ne sme popravljati s povzročanjem novih. A. B. NAGRADNA IGRA - Od začetka junija do 22. decembra je potekala velika nagradna igra Krkinih Zdravilišč, v kateri so sodelovali gostje, ki so v tem času vsaj teden dni bivali v enem od Krkinih zdravilišč in so oddali kupon. V tem času so dobili več kot 500 teh kuponov in v soboto, 27. decembra, zvečer je bilo v restavraciji Zdravilišča Dolenjske Toplice žrebanje, ki ga je zabavno in duhovito vodil Sašo Hribar. Prva nagradtfje enotedenski oddih za 2 osebi na Kanarskih otokih, druga pa mesec dni bivanja v enem od Krkinih zdravilišč za dve osebi; lepe so tudi druge nagrade. (Foto: A. B.) Pošta se obnavlja in posodablja Pošta Slovence je samostojna že tri leta - Novomeška poslovna enota ima kar 65 pošt - Prenizke cene osnovnih storitev - Lani investirali več kot 300 milijonov tolarjev vo nadomestila Vera Vesely; občinski sekretar za kmetijstvo Igor Hrovatič je ob koncu leta odšel za državnega podsekretarja na kmetijsko ministrstvo, njegovo mesto v občinski upravi pa je zasedel Drago Košak, vsi so člani SLS. Pri NOVO MESTO - Pošta Slovenije od zadnje reorganizacije pred tremi leti posluje samostojno. Sedež družbe je v Mariboru, po Sloveniji pa deluje 9 poslovnih enot, med njimi je tudi novomeška, ki obsega območje 10 dolenjskih, posavskih in belokranjskih občin. V zadnjem času pošta veliko vlaga v posodobitev. njegovem sprejetju (ta resor po koalicijskem dogovoru iogovoru pripada SLS) je v “pogajanjih" z županom prišlo do precej mučnega položaja, saj je župan njegovo sprejetje pogojeval s tem, da Hrovat demantira kritične izjave na županov račun z zadnje tiskovne konference. Hrovat se je tudi tukaj izkazal kot trden in pokončen mož in se odrezal: “Morda so no- vinarji res kakšno stvar zapisali ilj ostro kot sem rekel, vsekaki pa bolj blago, kot sem mislil!” bolj ostro kot sem rekel, vsekakor IZLET K SV. TROJICI IN NA VREMŠČICO NOVO MESTO - Mladinski od-dru- sek novomeškega planinskega štva organizira enodnevni izlet k sv. stva organizira enodnevni izlet k sv. Hojici (1106) in na Vremščico (1027 m) v soboto, 10. januarja. Odhod s parkirišča nasproti avtobusne postaje ob 6. uri zjutraj. Z avtobusom r bodo pripeljali v Slovensko va ado pripeljali v Slovensko vas, naprej pa bodo šli peš. V Novo mesto se bodo vrnili v večernih urah. Cena izleta je 1.500 tolanev. Prijave sprejemajo do četrtka, 8. januarja, pri mentorjih v šoli, v društveni pisarni ali na telefon: 323-862 (Miha Moretti), 324-530 (Igor Sladič). Na območju novomeške poslovne enote, kjer je skoraj 174 tisoč prebivalcev oz. 54 tisoč gospodinjstev, je kar 65 pošt. “Pri nas imamo eno pošto na nekaj več kot 2.700 prebivalcev, medtem ko je slovensko povprečje 3.700, evropsko pa okrog 3.000 prebivalcev,” je povedal direktor novomeške poslovne enote Karl Kapš. S posodobitvijo poštnega prometa dostavljajo pošto 3-krat tedensko le še dobrim 12 odst. prebivalstva, še pred tremi leti je bilo take dostave za dobro četrtino, vsem ostalim pa dostavljajo pošto več kot trikrat tedensko. Na leto opravijo za okrog 22 milijonov tolarjev storitev, od tega je več kot 70 odst. pisemskih. Za prenos pisem, dopisnic in telegrafskih sporočil pa določa ce^e vlada, s temi cenami pa krijejo le okrog polovico stroškov. Za ostale dodatne storitve, kot so prenos paketov, kurirske storitve in plačilni promet, oblikujejo cene sami. Po novem zakonu o poštnih storitvah, ki je bil sprejet lani, naj bi se tudi cene osnovnih storitev uskladile z evropskimi. “Tbenutno imamo daleč najnižjo ceno za prenos pisma in dopisnice v Evropi, evropsko primerljiva cena bi bila od 25 do 30 tolarjev za dopisnico oz. pismo,” pove Kapš. Razliko krijejo s prihodkom od prostih storitev, največ iz plačilnega prometa. Na pošti si prizadevajo tudi za tržno usmeritev, lani so posodobili kurirsko storitev, na novo ponudili storitev od vrat do vrat, hitro pošto EMS, poslovni paket in drugo. Ker pa se je v času PTT-ja zelo malo vlagalo v razvoj pošte, saj je bil na prvem mestu razvoj telefonije, je državni zbor ob prenehanju nekdanjega skupnega podjetja sprejel, da se do leta 1999 iz dobička od telefonske dejavnosti nameni za ekonomsko usposobljenost pošte okrog 14 milijard tolarjev. Večino tega denarja je pošta že porabila za številne in- • Zaradi avtomatizacije razvrščala pisemskih pošiljk opozarjajo ljudi, naj čitljivo napišejo naslov, obvezno pa naj bo na koncu s presledkom napisana poštna številka in ime pošte, da bo računalnik lahko to razbral in potem razvrstil. vesticije, ki jih je izpeljala v teh treh letih. Zelo velik zalogaj je bil novi poštni center v Ljubljani, ki je stal 5,3 milijarde tolarjev. V novomeški poslovni enoti so lani v investicije vložili več kot 300 milijonov tolarjev. Zgradili so novo pošto v Tfžišču, prizidali in obnovili pošto v Črnomlju - to je bila njihova največja investicija -odprli novo pošto v BTC-ju in začeli graditi novo pošto na Dvoru in v Leskovcu pri Krškem. “Letos nameravamo obnoviti oz. na novo zgraditi pošto v Trebnjem in na Uršnih selih, do leta 2000 pa nameravamo obnoviti še ostale Karl Kapš pošte,” je povedal KjPpORNj^ m Mii i z A Š I H O B Č I N Mii V Upravni enoti brez zasebnosti V metliški Upravni enoti se srečujejo z veliko prostorsko stisko ■ Bodo novi prostori v trgovsko-poslovnem centru ali v poslopju kmetijske zadruge? METLIKA - Decembra 1995 je vlada Republike Slovenije sprejela sklep o prednostnem reševanju prostorske problematike nekaterih upravnih enot, med njimi tudi metliške. V začetku je bilo zamišljeno, da bo prostore in opremo kupil servis skupnih služb vlade RS, ki za te namene dobiva denar iz državnega proračuna. Toda v državnem proračunu je tem centru od SKB 700 kv. metrov prostorov, vendar hoče podjetje prej zagotovilo od države, da bo podpisala najemno pogodbo in ' mnii bilo vedno manj denatja za nakup prostorov upravnim enotam, zato je obveljala praksa, da je upravna enota pridobila investitorja, ki je kupil poslovne prostore in jih v sodelovanju z vladnim servisom opremil ter vselil upravno enoto. Servis skupnih služb in ministrstvo za finance sta podpisala najemno pogodbo, čez čas pa je država te prostore odkupila,” je pojasnil načelnik Upravne enote (UE) Metlika Marko Kopina spet bode plačevala najemnino. A čeprav so za ureditev prostorov v poslovnem centru že narejeni in plačani projekti, ima Stepan nekoliko pomislekov, ker gre za invalidom težko dostopno 2. nadstropje. Poleg tega je kme- tijska zadruga ponudila v odkup stavbo na Trgu svobode. “Čas in dogovori bodo gotovo prinesli eno od rešitev, saj je v sedanjih prostorih nemogoče delati. Službe UE, ki so sedaj na dveh lokacijah na Mestnem trgu, so nefunkcionalno povezane. Uslužbenci, ki sprejemajo stranke, ne morejo zagotoviti zasebnosti. Zlasti kri- Tudi tokrat ob odločitvi o ekološki graji ni šlo brez polemik Marko Stepan ČRNOMELJ - Odkar so pred leti ob črnomaljskem občinskem prazniku začeli podeljevati ekološko grajo, imenovano kopina, skoraj ni bilo leta, da ne bi vsaj pri nekaterih ljudeh povzročila precej nejevolje. Prišlo je celo tako daleč, da je nekajkrat sploh niso podelili, medtem ko direktor danes enega najuspešnejših belokranjskih podjetij ni prišel ponjo. Zato je umestno vprašanje, na kakšen odziv bo naletel sklep črnomaljskega občinskega sveta, da letošnjo kopino podelijo IMP Livarju iz Ivančne Gorice oz. njegovemu direktorju mag. Izidorju Dergancu. Podjetje, ki je oživilo proizvodnjo v nekdanjem Beltu, je namreč po mnenju predlagatelja graje, občinskega odbora Socialdemokratske stranke Slovenije, občane vznemirilo zaradi svojega odnosa do okolja. Iz livarskih peči se namreč širita plin in prah, v katerem so žveplo, pesek in železo. Že pred sprejetjem sklepa o podelitvi graje so se med svetniki kresala mnenja o (ne)upravičenosti takšne odločitve. V zagovor IMP Livarja je bilo slišati, da je kot investitor veliko tvegal, poleg tega so kljub škodi ohranjena delovna mesta ter znanje o livarstvu. Sicer pa je hotel montirati čistilne naprave, a so se dela ustavila, ker se Upravna enota ni zadovoljila s prijavo del, ampak je zahtevala lokacijsko dovoljenje. Zagovorniki kopine so trdili, da je bil IMP Livar zrel zanjo že lani, a je obljubil, da bo postavil fdtre do lanske pomladi, česar pa ni storil. Prepričani so bili celo, da bi ga, če bi šlo za zasebno podjetje, inšpektor že zaprl ter da je zdravje 6.000 meščanov važnejše kot 200 delovnih mest v nekdanjem Beltu, ki je nekoč - ne da bi dobil kopino - s polno paro delal brez filtrov. Kakorkoli že, svetniki so za sklep o podelitvi kopine IMP Livarju dvignili roke. Zdi pa se, da so vsaj nekateri imeli moralnega mačka ob odločitvi, da podelijo grajo podjetju, ki se je odločilo zdraviti rane velikemu črnomaljskemu bolniku. M. BEZEK-JAKŠE Stepan. Tudi v Metliki so namreč videli prostorsko rešitev za UE v 2. nadstropju novega poslovno-trgovskega centra. Po Stepanovih besedah je podjetje Ekos, d.o.o., iz Novega mesta za UE kupilo v • Načelnik UE Metlika Marko Stepan je zatrdil, da morajo večkrat poslušati kritike strank glede njihovih delovnih pogojev. Po novem letu pa se UE Metlika obeta še nekaj novih pristojnosti, med drugim tudi izdajaqje maloobmejnih dovolilnic. OB KOTLOVNICI JE ŠE VROČE ČRNOMELJ - Črnomaljska kotlovnica na Čardaku in ogrevanje iz nje bo očitno še precej časa burilo duhove. Eden od svetnikov je namreč na zadnji seji občinskega sveta dejal, da ogrevanje sodi v dejavnost občine, pa če v občinskem svetu sedijo v večini lastniki zasebnih hiš ali ne. Po njegovem se občina ne more rešiti problema kotlovnice tako, da jo da, ko je iztrošena, v najem nekomu, ki bo z njo upravljal po tržnih zakonitostih. Prepričan je bil namreč, da občino tepe hipoteka preteklosti, saj je včasih upravljala s kotlovnico, in tudi zaradi tega je sedaj dolžna poskrbeti za rešitev problema. tično je na oddelku za upravne notranje zadeve,” potarna Stepan. Poleg tega tudi občinska uprava želi, da se UE, v kateri je 19 zaposlenih, čim prej izseli iz mestne hiše, ker ima tudi sama prostorske težave. M. BEZEK-JAKŠE KRVODAJALSKE AKCIJE METLIKA, ČRNOMELJ, SEMIČ - Prihodnji teden bodo v Beli krajini redne republiške krvodajalske akcije. V torek, 13. januarja, bo od 7. do 13. ure krvodajalska akcija v metliškem zdravstvenem domu, naslednji dan od 7. do 13. ure v črnomaljski osnovni šoli Mirana Jarca v Zupančičevi ulici ter v četrtek, 15. januarja, od 7. do 12. ure v osnovni šoli v Semiču. NE LE KOLA - Dragatuški folkloristi na svojih nastopih radi poskrbijo za presenečenje. Tako so na jubilejni prireditvi prvič predstavili plese, kot so oberštajeriš, šrotiš, starinski valček in šuštarska, ter s tem zanikali zmotno mišljenje, da so v Beli krajini plesali le kola. Med prepevanjem pesmi ob ličkanju koruze (na fotografiji) pa so obelili -kot pravijo Dragatušci - kar precej koruze. (Foto: M. B.-J.) Kulturna vrednota s ceno Dragatuška folklorna skupina proslavila 40-letni jubilej z bogatini in kvalitetnim celovečernim nastopom ČRNOMEU - Leto 1957, ko so v maju ob krajevnem prazniku prvič nastopili, štejejo Dragatušci za rojstni dan svoje folklorne skupine. V 40 letih so folkloristi doživeli več padcev in vzponov, lahko pa se pohvalijo, da je sedaj čas vzponov. Jubilej so proslavili tako, kot znajo le oni: s prireditvijo, ki ni bila mikavna le za oči in ušesa, ampak tudi za dušo. Pravzaprav so v decembru pripravili kar dva jubilejna celovečerna nastopa: prvega v začetku meseca v Dragatušu ter drugega tik pred koncem leta v Črnomlju. Slednji je štel že v tradicionalno predstavitev Dragatušcev Črnomaljcem in je bil tokrat že tretjič zapored. Tako kot pretekla leta se plesalci, pevci in tamburaši tudi tokrat niso izneverili izvrstnemu plesu, petju in igranju, spregledati pa ni bilo moč niti dobre koreografije. Na oder so prišli z baklami in laternami ter s pesmijo Evgena Cestnika “Lepo je tam v Beli krajini”, kije njihova himna. To je bila hkrati simbolična zahvala Cestnikovi in z njo poveza- ni Matkovičevi družini, ki sta v vseh teh letih v folklorni skupini igrali pomembno vlogo. Zanimiva popestritev večera pa so bili gostje, štajerska folklorna skupina iz Lancove vasi. Prehojenih let se je v slavnostnem govoru spomnil tudi prof. Janez Mušič, ki je poleg Ivanke Banovec in Mare Brodarič pred več kot tridesetimi leti pomagal ubirati prve korake in utirati pot mladim dragatuškim folkloristom. Med drugim je dejal, da belokranjska ljudska pesem izraža vse tisto, kar je belokranjski človek čutil od rojstva do smrti. Vesel je, da želijo Belokranjci ohranjati to ljudsko blago in da se veliko ljudi resno ukvarja s folkloro, s tem pa narašča tudi kvaliteta. Med najbolj resnimi so prav v Dragatušu, kjer se dobro zavedajo, da folklora ni romantično zanesena zaverovanost v vse preteklo in starinsko, temveč jo spoštujejo in gojijo kot izročilo prednikov in kot kulturno vrednoto, ki ima svojo ceno. M. BEZEK-JAKŠE Rizični sklad za razvoj obrti? ZA UREDITEV VDC Šele s pomočjo rizičnega fonda, v katerega bi prispevala tudi država, bi v Beli krajini lahko dostojno podprli malo gospodarstvo - V proračunih premalo denarja za subvencije ČRNOMELJ - Čeprav je v zadnjih letih v črnomaljski občini zelo naraslo število malih podjetji, samostojnih podjetnikov in obrtnikov, pa je še vedno veliko razvojnih omejitev. Če omenimo le nekatere: previsoka cena kapitala, visoke zahteve po zavarovanju posojil, premajhen lastni lastniški kapital, premajhna usposobljenost podjetnikov za poslovno načrtovanje. Pa pomanjkanje svetovalnih storitev in opremljenih lokacij za malo podjetništvo, premajhne naložbe v podjetja, težave s promocijo in še kaj. V črnomaljskem proračunu je bil v zadnjih treh letih namenjen denar tudi za razvoj malega gospodarstva. A sredstva so glede na prošnje zadoščala le leta 1995, naslednji dve leti pa jih je bilo že premalo. V preteklem letu so prvič objavili razpis za subvencijo delovnih mest in tretjič za subvencijo realne obrestne mere. O razmerah v malem gospo- darstvu so konec decembra razpravljali črnomaljski svetniki. Eden izmed njih, sicer podjetnik, se je razjezil ob podatku, da so v črnomaljski obrti ustvarili leta 1996 312 milijonov dobička, od česar je dobila občina kar precej dohodnine. Vendar se je do obrtnikov obnašala zelo mačehovsko, saj je od 7,5 milijona tolarjev, kolikor je bilo v lanskem proračunu načrtovanih za posojila oz. subvencije za pospeševanje malega gospodarstva, odtegnila poldrugi milijon tolarjev. Zupan Andrej Fabjan je priznal, da si z denarjem v belokranjskih občinskih proračunih malo gospodarstvo ne more kaj prida pomagati. Zato že potekajo pogovori o ustanovitvi rizičnega fonda v Beli krajini, v katerem bi okviru Lokalne razvojne koalicije zbrali 50 milijonov tolarjev za razvoj gospodarstva, prav toliko pa bi primaknila država. Šele takrat bi lahko dostojno podprli razvoj malega gospodarstva. M. B.-J. ČRNOMEU - Občina Črnomelj načrtuje v prihodnjem letu ureditev varstveno-delovnega centra (VDC) na črnomaljskem Majerju. V VDC so varovanci iz vseh treh belokranjskih občin. Predvidevajo, da bodo z denarjem, ki se je doslej že natekel za njegovo ureditev, ter z akcijami v prihodnjem letu, med katerimi bosta vsaj dva dobrodelna koncerta, zbrali 10 milijonov tolarjev. Ne glede na to, ali bo pri obnovi nekdanje vojaške ambulante v VDC pomagalo tudi ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, bodo v Črnomlju začeli z njegovo ureditvijo. Zato pa je črnomaljski župan Andrej Fabjan naslovil prošnjo na vse, ki so pripravljeni pomagati, da svoj prispevek nakažejo na žiro račun št. 52110-630-40302 s pripisom za VDC. Korak k Zvezi občin Bele krajine Na zadnji seji selniškega občinskega sveta v preteklem letu razpravljali o črnomaljskem predlogu povezovanja belokranjskih občin - Še mnenja strokovnjakov SEMIČ - Črnomaljski župan Andrej Fabjan je na ostala dva be-lokranjska župana Branka Matkoviča in Janka Bukovca naslovil predlog pogodbe o prostovoljni združitvi in delovanju Zveze občin Bele krajine. Belokranjci se namreč bojijo, da ne bodo izpolnili pogojev za nastanek regije, zavedajo pa se, da jim - kot je ob nedavnem obisku v Semiču dejal minister za lokalno samoupravo Božo Grafenauer -združenja občin nihče ne prepoveduje. V črnomaljski občini menijo, Temeljilo bi na sklenjeni pogodbi DA PTIČKI NE BODO LAČNI - Člani turističnega društva Sinji Vrh so letošnjo zimo že tretjič pripravili akcijo “.Ptički ne bodo lačni", v kateri so vsako leto naredili po okrog 600 ptičjih pogač. Prodajejo jih po šolah in na ljubljanski tržnici, mnogo pa jih tudi podarijo. Med drugimi so jih bili deležni tudi državni poslanci. Predsednik Turističnega društva in krajevne skupnosti Sinji Vrh Ivan Černjak (na fotografiji desno) pa je tik pred zaključkom minulega leta podarit ptičje pogače tudi črnomaljskim svetnikom. Ob tem se ni pozabil zahvaliti Belokranjskim mesninam iz Črnomlja, ki jim pri kuhanju pogač pomagajo z lojem, ter Žitu Ljubljana, ki jim je podarilo semena. (Foto: M. B.-J.) da bi bile belokranjske občine uspešnejše, če bi s svojimi zahtevami nastopile bolj usklajeno. Tri belokranjske občine že uresničujejo skupaj nekatere projekte, kot so na primer regionalni vodovod, vinska turistična cesta, blagovna znamka Bele krajine, turistična-ponudba. Vendar je možnosti še veliko ‘ Združenje, kakršno so predlagali Črnomaljci, ne bi imelo ne skupnih organov ne sedeža. ter sprejetih sklepih in smernicah o posameznih skupnih projektih, nalogah, naložbah. K pogodbi pa bi lahko pristopile tudi druge občine, ki bi morda še nastale v Beli krajini, če bi se s tem strinjale sedanje občine. O črnomaljskem predlogu o Zvezi občin Bele krajine je na seji konec lanskega leta razpravljal tudi semiški občinski svet. Svetnik Ivan Sepaher je menil, naj bi bila omenjena pogodba predvsem moralna obveza oz. pogodba o dobri nameri, medtem ko bi za projekte k splošni pogodbi podpisovali anekse. Načelnik Upravne enote Črnomelj Anton Horvat je bil prepričan, da bi morali pogodbo čim prej dopolniti in pripraviti skupne projekte, na osnovi katerih bi pozneje lahko rekli, da je Bela krajina regija. Tbdi župan Janko Bukovec se je strinjal, naj ustanovijo Zvezo občin in pozneje regijo, vendar je predlagal, naj se v Semiču sestanejoše strokovnjaki, ki bodo prevetrili črnomaljsko pogodbo in pripravili svoje predloge. Pogodba, ki naj bi bila sklenjena za nedoločen čas, pa bo začela veljati, ko jo bodo podpisali vsi trije župani. M. B.-J. NI ELEMENTOV KAZNIVEGA nj DEJANJA ČRNOMELJ - Tajnik črno-maljske občinske uprave za Jože Grdiša je na zadnji seji de občinskega sveta v pretek- 01 lem letu povedal, da so iz 02 Uprave za notranje zadeve, ds Novo mesto sporočili, da po v : vseh ugotovitvah v zvezi s le tovarno Tekstil iz Adlešičev kc ni elementov kaznivega de- ot janja. Svetniki so namreč na ot oktobrski seji zahtevali, da za občinska uprava prouči, kakš-ne so možnosti za preiskavo le o tem, zakqj je v adlešičkem Tekstilu prišlo do tega, da so s“ morale delavke, ki so ostale pr na cesti, odplačevati posoji- (,e lo za tovarno. |e O OBNOVI P' VINOGRADOV s? ČRNOMEU, SEMIČ - Kmeti n< ska svetovalna služba Črnomelj vat m vse vinogradnike na predavanje Jj8 obnovi vinogradov in negi tal, kih dc v torek, 13. januarja, ob 9. uri v se, za ni sobi občine Črnomelj in našle! J'3 nji dan ob 18. uri v sejni sobi obči« e Semič. Predaval bo specialist t n‘ vinogradništvo iz Kmetijskega zav« da Novo mesto inž. Jože Maljevii ™ * J ns Črnomaljski drobir ZAVESA - Na črnomaljskem. Zavodu za izobraževanje in kul turo (Zik) so konec pretekleg* leta začeli z zbiranjem denarja z> g, nakup novih kinoaparatur, ki naj ~~ bi veljale 10 milijonov tolarjev P Prav toliko bodo morali odriniti j11 za novo ozvočenje in filmsko plat' e no. Seveda jim tisti, ki radi ob' j11 iskujejo filmske in druge pred' 'e stave v črnomaljskem kulturnem domu želijo, da bi bili pri zbiralni akciji uspešni. Hkrati pa obiske * valci upajo, da jim bo v Ziku US' P* pelo zbrati še kakšen tolar več j* kot načrtujejo, da bodo lahke 'e kupili sukanec ter zašili rjave zaveso na odru kulturnega doma i' PITNA VODA - V deseti!ln najjužnejših slovenskih vaseh A) združenih v krajevni skupnosti111 Sinji Vrh, imajo ljudje najve!Va težav s pitno vodo. Brez nje osta' Pf jajo poleti in pozimi. Poleti zara Vl di suše, pozimi zaradi zmrzali.Va Poleti jo pripeljejo v vodnjake S?? cisterno. Večje težave so pozimi. 1 ko so ceste največkrat nepre-11' hodne, in če hočejo imeti ljudje”* vodo, morajo sneg topiti v loncih j3 Kot bi bili v srednjem veku. * CESTA - Kakšen problem so?1 ceste v sinjevrški krajevni skup-Za nosti, nazorno pove primer 9 ki-P* lometrov dolge ceste od Planiner* pri Sinjem Vrhu do radenske,, kapele. Prebivalci bi bili nanjo, sicer lahko ponosni, saj gre za, zgodovinsko cesto, ki sojo gradili, še za časa Napoleona. Težavica je, le v tem, da to sploh ni več ceste, 1 celo kolovoz ne, ampak navadnai hudourniška struga... ' ""V Seiniške tropine J! ZVEZA - Semiški svetniki sOi na zadnji seji občinskega sveta vi preteklem letu kar precej čas&i namenili obravnavi predloga po-< godbe o ustanovitvi zveze občin* Bele krajine, ki so jo na pobudo* črnomaljskega župana Andreja' Fabjana napisali na črnomaljskij občinski upravi. Semiški župan( Bukovec je ob tem dejal, da jr, ideja o tej zvezi živa že dlje časa, a o njej niso razpravljali zaradi( ljubosumja med metliško in črno; | maljsko občino, ki se nista mogl zmeniti, kje naj bi bil sedež regije J Po njegovem bi bilo najbolje, di, bi bil sedež kar v Semiču, vendat, se boji, da bi bili potem Ijubsum-, ni dve občini: črnomaljska in, metliška. Očitno pa je Bukovec, slabo prebral predlog pogodbe o, zvezi občin, kjer je v 4. členu, zapisano, da občine sploh nei bodo določile sedeža zveze... 1 ČESTITKE - Zadnja seja se-lx miškega občinskega sveta je bila* v gostilni Ogulin na Cerovcu.* Vsakega udeleženca so na mizi' čakali blok za zapiske, svinčnik' ter županova čestitka. Tudi žuf pana Bukovca. “No,” je komenjj tiral to potezo župan, “ne zgodi sej ravno pogosto, da bi čestital san’ sebi.” ZABAVA - Po prej omenjeni, seji, ki se je zaključila v slabih, dveh urah, je sledila zabava oh, jedači in pijači, seveda pa ni ma, njkalo niti petja, igranja na fraji tonarico, plesa. Najpogostejš* stavek dobro razpoloženih svetni * kov pa je bil: “Samo da se nc' bomo znašli v Semiških tropi-^ nah!” So se že. • ■ I Drobne iz Kočevja NI DELAL NIHČE? - V zadnjih dneh minulega leta so imela j mnoga kočevska podjetja kolektivne dopuste. Če zaradi tega ne bi smelo presenečati, da tudi zaposleni v kočevskih vrtcih niso delali, pa preseneča, da so starše o tem obvestili šele 24. decembra, oziroma za vrtec zadnji delovni dan v preteklem letu. Za varstvo v zadnjih treh dneh pred novim letom je bilo menda od vseh kočevskih predšolskih otrok, ki obiskujejo vrtec, prijavljeno le 6 otrok, katerih starši pa so bili zato zagotovo eni redkih v kočevski občini, ki s praznovanjem novega leta niso pričeli že za božič. .NATANČNOST - Kljub kri-| t“cam> ki letijo na župana, občin-! ske uprave in občinskega sveta, je Pr?v, da tudi vsem njim zaželimo veliko sreče in uspeha v novem letu. Z željami za boljše sodelo-"* va!'je in delo kot dosedaj pa jim priporočamo tudi več prožnosti ter manj formalizma in dlakocepstva na eni strani in več natančni nosti na drugi. S tem bi se deni-2| mo izognili tudi takšni potrati za e navadnega državljana, kot so si jo b do sedaj privoščili svetniki, ki so je zaradi kakšne napake, storjene v et | du za seje sveta, prejemali po-in leg lista za opravičilo za napako, i na katerem je bilo natančno ve navedeno, za kakšno napako je ii slo in kako bi moralo biti pravil-| no zapisano, tudi nova, pravilno i napisana vabila. Ribniški zobotrebci gl n EVROPSKA kvaliteta -iaj EVROPSKE CENE - Ob nevz-•v Podbudnih podatkih o stanju iti obniškega gospodarstva v minu-it- en) letu je Inlesov prodor med bjmjvečje izvoznike slovenske d- 'esne industrije nedvomno velik rt dosežek, kije še toliko pomembni ker je Inles vse od stečaja o- i'lka naprej največje ribniško is* P°djetje. Kot prvi slovenski proiz-:Č ^jalec stavbnega pohištva je Inke les lani prejel najvišje nemško ve Poznanje za kakovost, to je RAL ia i znak kakovosti za proizvodnjo i( *n montažo. S pridobitvijo tega h Mednarodnega odličja se je včla-stinil v elitni klub evropskih proiz-eiVajalcev oken, kar med drugim a Ppmeni, da morajo kupci Inleso-a V|b oken plačevati tudi že njego-li.v° ime. Za Inles, ki se zaradi ; s Nakopičenih dolgov iz preteklosti nii ljub uspehom, ki jih niza kot e.največji slovenski proizvajalec lje°ken in vhodnih vrat, še vedno ih zagrizeno bori za preživetje, je to nedvomno dobro. Slabše pa je za soPtenekaterega domačega kupca, p-Za katerega je Inles postal že kar ki-Pteveč evropski - po cenah, seve- neda! ker ai Jože Vergo, dobrepoljski har-,,i monikar. ni < ! Harmonikar Jože ‘l 1, DOBREPOLJE - Harmonikar Jože Vergo je dopolnil Že 70 let, a še vedno igra na raznih prireditvah. Nazadnje se je predstavil tudi na kulturni prireditvi v spomin na J 60-letnico smrti velikega do-. brepoljskega rojaka Frana c, Jakliča. ci| Harmoniko se je naučil ig-U| rati kot samouk, ko je bil star ti komaj 12 let. Takrat še ni I imel svojega inštrumenta, :-lx ampak sta mu ga posojala a« strica, ki sta imela vsak svojo i • harmoniko. Prvo harmoniko či* si je kupil šele leta 1946 in od k* takrat je tudi pogosteje igral i1 na raznih prireditvah, i1 Po vojni se je zaposlil v c* LlP-u v Straži pri Novem n1 mestu, kjer je delal pet let, J nato pa še pri Gradisu v it Straži. Poročil se je tudi tam I', blizu, na Drganjih Selih. V b* Dobrepolje se ie vrnil leta ‘1 1953 in se zaposlil v Stolarni, ji kjer je delal najprej kot ga-š* terist, nato pa kot skladiščnik i'1 in nabavni vse do upokojitve. e< J. PRIMC ttMU i z Glasovali v nasprotju z voljo ljudi Potrdili direktorico in njeno odločitev o skrajšanju poslovnega časa Lekarne Kočevje ■ Rešitev za določen čas brez postavljenih rokov - Vztrajanje Vincenca Janše KOČEVJE - Na zadnji seji kočevskega občinskega sveta v preteklem letu so svetniki kot edino prijavljeno kandidatko za direktorico Lekarne Kočevje potrdili dosedanjo direktorico Zofijo Rovan, v nadaljevanju seje pa izdali tudi soglasje k novemu poslovnemu času lekarne. Taje po odločitvi direktorice že od 1. decembra lani odprta samo od 9. do 16. ure, kot seje v nasprotju z voljo ljudi, ki sojih izvolili, strinjala večina svetnikov, pa bo tako tudi še vse do nadaljnjega. “Žal v Sloveniji trenutno ni na razpolago niti enega farmacevta, zato druge rešitve ni,” je obrazložila potrebo po spremembi po- slovnega časa direktorica Rova-nova. Poudarila je, da sta v lekarni trenutno zaposlena le dva tehnika in pol in samo en farmacevt, čeprav imajo sistematizirana delovna mesta kar za štiri. Med razlogi za tako pomanjkljivo kadrovsko zasedbo, zaradi katere so že pred leti ukinili dežurstva, sedaj pa skrajšujejo še poslovni čas, so v prvi vrsti plače, ki so za lekarne kot javne zavode določene z zakonom in so precej nižje, kot jih ponuja farmacevtska industrija. Dodaten razlog je tudi, da se mladi v Kočevju ne odločajo za študij farmacije, še tisti redki, ki se, pa zaradi zahtevnih vpisnih pogojev niso sprejeti. Zato Kočevje nima domačega kadra, kadrov od drugod pa, kot je dejala Rovanova, ne morejo privabiti, ker jim Kočevje nima kaj ponuditi. “POZABLJENE” ZASTAVE RIBNICA - Ob letošnjem dnevu državnosti na nacionalni televiziji vprašani anketiranci niso vedeli, kaj praznujemo 26. decembra, razen tistih, ki so povedali, da je Štefanovo. In kako je bilo s praznovanjem in izobešanjem zastav pri nas? V Šeškovi ulici, v blišču številnih napisov imen trgovin, gostinskih lokalov podjetij in državnih ustanov, sta zastavi plapolali le na dveh državnih stavbah, tretja pa na gostinskem lokalu. Na izobešanje so "pozabili” tudi na policijski postaji, v bankah, zavarovalnicah, carinski izpostavi, celo na stavbi Upravne enote je ni bilo. O stanovanjskih stolpnicah in zasebnih hišah razen redkih izjem ne kaže niti izgubljali besed. Sicer pa je še v veljavi stari odlok o obešanju Z0Stav! M. G. Iz KS Kostel REKREACIJA OB PETKIH - V novi šolski telovadnici bo rekreacija za odrasle vsak petek ob 18. uri. Rekreativci bodo igrali košarko, odbojko in namizni tenis. NI ŠE MLADIH BALINARJEV - Na Kostelskem nimajo dobre klubske tekmovalne balinarske ekipe. Balinarjev je sicer več, a ne tekmujejo za domače TŠD, ampak za ekipe posameznih podjetij. Zato balinarji TŠD vabijo v svoje vrste tudi mlajše, saj bodo sicer lahko balinali starejši le še rekreativno. NAJLEPŠE V DOBREPOLJU DOBREPOLJE - S pode litvijo nagrad in zabavno razvedrilno prireditvijo 20 decembra seje končala akci ja Turističnega društva Do brepolje “Urejena domačija 1997”. Vaški odbori so pred lagali v ocenjevanje 22 sta novanjskih hiš in 18 kmetij Strokovna komisija je pri sodila prvo nagrado za naj lepše urejeno domačijo sta novanjsko hišo Bojana Bu kovca s Ponikev, za nnjbolje urejeno pa kmetijo Marjana Hočevarja iz Male vasi. Mnenje krajanov seje razlikovalo od mnenja strokovnjakov, saj so krajani prisodili prvo nagrado za najlepše urejeno hišo Jožetu Jeršinu z Vidma in za najbolj urejeno kmetijo Tonetu Kastelcu iz Podgo-re. Prireditev ob podelitvi nagrad so popestrili mladi harmonikarji, COMBO zasedba Brača Doblekarja in koncert Alberta Gregoriča. M. STEKIASA Ker Lekarna posluje z dobičkom, je Vincenc Janša menil, da denar ne sme biti razlog za to, da kadrov ne morejo dobiti. Rovanova je zato dopustila možnost, da svet sprejme sklep, po katerem bi v Lekarni izplačevali višje plače, kot jih lahko, vendar pa je hkrati opozorila, da je v Sloveniji že 5 lekarn, zoper katere so prav zaradi tega že podane ovadbe javnemu tožilstvu, in da tudi v Kočevju zato mimo zakona o plačah ne bo šlo. Višje plače bi lahko kadrom ponudil koncesionar, je dejala Rovanova, zato bi s podelitvijo koncesije za lekarniško dejavnost v občini imeli tudi več možnosti, da bi pridobili vsaj enega od okoli 80 farmacevtov, kolikor jih vsako leto konča študij. Kljub obrazložitvi je Vincenc Janša povedal, da bo glasoval proti spremembi poslovnega časa Lekarne, ker je proti temu 99 odstotkov ljudi v kočevski občini. Njegovemu mnenju, da ne morejo glasovati proti volji ljudi, ki so jih izvolili, sta se pridružila še dva svetnika, preostalih 12 prisotnih pa je spremembo podprlo kot začasno rešitev za določen čas, pri čemer pa roka, do kdaj naj bi ta trajal, niso določili. M. LESKOVŠEK-SVETE MNOŽIČEN OBISK - Na vseh prireditvah, ki so jih v kočevski občini pripravili v času pred božično-novoletnimi prazniki, se je vedno zbralo veliko ljudi. Še posebno veliko pa je bilo med njimi otrok, saj je bila večina prireditev - poleg lutkovne predstave za predšolske in šolske otroke koncert Glasbene šole in deloma tudi pihalnega orkestra Delavske godbe pa “Veseli brlogec" in obisk Božička in dedka Mraza - namenjena prav njim. (M. L.-S.) • Demokracija je s svojimi častniki knjigo povsem izrinila iz du- PORAZNA BILANCA Slabše kot je bilo, ne more biti! Prebivalci kočevske občine se kljub najboljši volji in še tako velikim naporom ne bodo mogli spominjati minulega leta po ničemer drugem kot po samomorih, umorih, prometnih nesrečah in neuspehu kočevske občine domala na celi črti. V neizbrisen spomin se jim je zapisal samomor mlade matere, zahrbten umor žene in poskus umora sina, ki ga je zakrivil ljubosumni mož in oče dveh otrok, in skupaj s prebivalci celotne Slovenije bodo lahko še leta razpravljali o nedoumljivih vzrokih, ki so botrovali tragediji na kočevski policijski postaji! Ob tem, da so zaradi nezaupanja v občino prebivalci Kočevske tudi sami prispevali, da se lani ni pričela prepotrebna in zadnjih nekaj let tudi obljubljena gradnja nove šole, pa se bodo spominjali še enega lanskoletnega neuspeha kočevske občine, ki je hrati tudi priznanje njenega poraza in nesposobnosti nekaterih odgovornih ljudi. Po letih poznavanja kadrovske problematike v kočevski lekarni so namreč zadnji mesec minulega leta sprejeli najlažjo vseh možnih rešitev! S tem da so skrajšali poslovni čas Lekarne, so prizadeli vseh 18 in več tisoč prebivalcev kočevske občine, v zagovor nesposobnosti za to odgovornih pa so podprli direktorico Lekarne in njeno nepopuščanje v oceni, kdo je in kdo ni primeren za delo v njihovi lekarni. Ob vsem tem pa so obeti za letošnje leto za kočevsko občino ugodni, slabše, kot je bilo, namreč ne more biti! MOJCA LESKOVŠEK-SVETE hovnega življenja ljudskih množic. (Spengler) Šport privabi KOSTEL - Ob zaključku leta smo pobarali tajnika Turistično-športnega društva Kostel Andreja Pečnika o dosežkih TŠD v minulem letu in načrtih zanaprej. Povedal je: . “Več ko je v občini športnih prireditev, več turistov prihaja sem. Največ zanimanja je bilo za spuščanje s čolni po Kolpi in za pohode po planinskih poteh (kostel- Andrej Pečnik, tajnik Turistično-športnega društva Kostel. ski grajski poti in pohodu do Kuželjske stene). Sprejeli smo tudi že koledar športnih in rekreativnih prireditev za leto 1998, v katerem je 16 prireditev. Prva, turnir trojk v košarki, bo že 23. in 24. januarja. Razen veslaških in kolesarskih prireditev ter planinskih pohodov naj omenim še tekmovanja v tenisu in namiznem tenisu, balinanju in nogometu ter obkolpski maraton od Fare do Dola, ki bo 19. septembra. J. P. NOVI PROSTORI ZAVAROVALNICE TRIGLAV- V navzočnosti generalne direktorice Zavarovalnice Triglav Nade Klemenčič so v petek v prostorih Nove Ljubljanske banke odprli nove prostore kočevske podružnice Triglava, ki sodi v območno enoto Novo mesto. Tako novomeška kot kočevska enota sta zečeli delovati leta 1991: Novomeščani v hotelu Kandi-ja, Kočevci v nekdanji “rdeči hiši". V Novem mestu so dosegli izjemen tržni delež, za kar se lahko zahvalijo prizadevnim delavcem. V večjih krajih imajo predstavniška in zastopniške pisarne, novo poslovno stavbo, osemdeset zaposlenih delavcev in širok krog zavrovancev. Imajo predstavništvi in zastopniške pisarne. V Kočevju so lahko zaradi dobre kadrovske zasedbe in kljub konkurenci drugih zavarovalnic v pičlih sedmih letih ustvarili več kot 50 odst. tržnega deleža, pri pravnih osebah pa več. Ob tej priložnosti so osmim večjim podjetjem podelili priznanja. V prostorih banke je na ogled tudi stalna razstava domačega kiparja in slikarja Staneta Jarma. V kulturnem programu so nastopile učenke glasbene šole Kočevje. (Foto: M. Glavonjič) V RIBNICI TV SPEKTER - Izredno dobro obiskana prireditev ob razglasitvi športnika leta in koncert narodno zabavne glasbe, ki je sledil za tem, je več kot dobra popotnica za bolj živahen (razvedrilen) utrip Ribniške doline v prihodnje. Ne spomnimo se, da bi bila dvorana športnega centra od leta 1976, ko so jo zgradili, kdaj bolj napolnjena kot na koncertu desetletja, kakor so ga upravičeno poimenovali prireditelji. Za projektom prireditve je stal Marko Modrej (na sliki), novi direktor in glavni urednik TV-spe-ktra, ki je od novega leta nadomestil nekdanji R-kanal. Marko je reden sodelavec številnih oddaj razvedrilnega programa TV Slovenija, tako da mu tovrstnih izkušenj pri pripravi nove zasnove informativo-zabavno-športnega programa na ribniški kabelski televiziji ne bo manjkalo. (M. G.) Ugotovljene nepravilnosti zaostrile nadzor Kako zapolniti manko v občinskem proračunu? RIBNICA - Čeprav naj bi bila zadnja seja ribniškega občinskega sveta bolj predpraznično obarvana, ni bilo tako, saj so svetniki spregovorili o proračunu za prihodnje leto in naložbah. Na prihodkovni strani naj bi imeli v letu 1998 le 832 milijonov tolarjev, na odhodkovni pa 890 milijonov tolarjev. Župan Jože Tanko je dejal, da bodo v prihodnjem letu najpomembnejše naložbe pri urejanju deponije v Mali gori, komunalnem opremljanju obrtne cone in podjetniškega centra. Ker je nadzorni odbor ugotovil nekatere nepravilnosti pri porabi denarja v lanskem letu, bodo poslej posebno skrbeli za nadzor porabe proračunskega denarja. Tudi v ribniški občini še ni sprejeta delitvena bilanca med občinama Ribnica in Loški Potok, kar pomeni, da se občina ne bo mogla zadolževati. Nekaj denarja bi lahko kanilo od prodaje občinskega premoženja, gre za starejše nezasedene in dotrajane stavbe, a se svetniki niso mogli dogovoriti o merilih. Vse pripombe na osnutek proračuna bodo pisno sprejemali do 31. januarja, februarja naj bi sprejeli občinski proračun. M. G. Letos tabor na Trubarjevini Dvanajst mladih iz sveta na mednarodnem delovnem taboru na potoku Rašica VELIKE LAŠČE, CERKNICA, RAŠICA - “Z vodstvom občine Velike Lašče in krajani naše podjetje Vitra Cerknica zelo lepo sodeluje, saj smo v letih 1997 in 1996 izvedli dva uspešna mednarodna delovna tabora na Mali Slevici in v Rutah, od 10. do 22. avgusta letos pa bo spet podoben tabor na Rašici”, je povedal direktor Vitre Bojan Žnidaršič. Oba zadnja mednarodna delovna tabora, na katerih so sodelovali mladi iz Evrope in Amerike, sta potekala v okviru projekta “Dežela suhe robe”, ki je namenjen obnavljanju vasi in skrbi, da bi podeželje ostalo poseljeno. Th-bor na Rašici pa je namenjen predvsem obnavljanju dotrajanih elementov zadrževanja vode in reguliranja potoka Rašca. Podobna delovna tabora pripravlja Vitra v juliju še za območje Lazca v občini Loški Potok in hriba Slivnica v občini Cerknica. Bojan Žnidaršič, direktor Vitre Cerknica Direktor Žnidaršič je povedal, da je njihovo podjetje pripravilo še predlog o urejanju malih hidroelektrarn na slovenskih vodah in pozvalo lastnike dotrajalih mlinov in žag, naj se vključijo v ta projekt. Na vprašanje, kako Vitra sodeluje z občinama Dobrepolje in Osilnica, pa je direktor Bojan Žnidaršič odgovoril, da območje Dobrepolja ne sodi v projekt “Dežela suhe robe”, ker gre za nižinsko občino, ta projekt pa je namenjen višinskim območjem; z občino Osilnica pa kljub pobudam in obljubam doslej še ni prišlo do pogovorov. V projekt vključijo le območja, iz katerih je na njihove pobude primeren odziv. J. PRIMC ' : I Z N ASIH OB t I M ttMfaft Po kakovosti mleka že v Evropi Tradicionalno srečanje zbiralcev mleka M KZ Stična - Podelitev priznanj - Pohvala s strani Ljubljanskih mlekarn, ki obljubljajo redno plačilo - Nujna pomoč države IVANČNA GORICA - “Ne glede na težave pri prodobivanju mleka je v nekaj letih zaznati velik napredek in mleko je za naše kmete še vedno neke vrste sociala. Za izboljšanje pa imajo v veliki meri zasluge naši zbiralci,” je povedala direktorica Mercatorja Kmetske zadruga Stična Milena Vrhovec. Ta zadruga je ena redkih, ki ob izteku starega leta organizira srečanje in pogovor s svojimi zbiralci mleka - 47 jih je. Namestnik direktorja mlekar- povprečna količina mleka na dan ske proizvodnje Ljubljanskih mlekarn Uroš Strniša in vodja odkupa Andrej Kos sta pohvalila ivan-ške kmete ter jim tudi za naslednje leto obljubila redno plačilo mleka, saj je njihovo podjetje med finančno trdnejšimi v Sloveniji. “Pokrivamo osem tisoč rejcev, od tega jih je sedem tisoč mleko oddaja v vaških zbirališčih, kjer je 200 litrov. Gre za problem razdrobljenosti, saj v eno zbiralnico na primer nosi povprečno sedem kmetov. Od 8 tisoč kmetov jih je le dvajset t.i.*velikih kmetov, ki dnevno pridelajo nad 800 litrov mleka. Ugotavlja se zmanjšanje kupne moči, vse večja je borba za trg. Posredovanje države je nujno,” je stanje odkupa mleka ozna- DOBRO INFORMIRANJE KMETOV- Stiška zadruga z direktorico Mileno Vrhovec (prva z leve) se trudi za dobro obveščenost kmetov, kar je po mnenju Uroša Strniše in Andreja Kosa iz Ljubljanskih mlekarn (zraven nje) nujno za dobro sodelovanje in rezultate. Na sliki je še Cveto Zupančič, predsednik zadruge. (Foto: L. M.) čil Kos in poudaril, da smo Slovenci, kar se kakovosti mleka tiče, že daleč v Evropi. Ljubljanske mlekarne plačajo namreč kar 86 odstotkov mleka v najboljšem, ekstra razredu. H kakovosti mleka v veliki meri prispevajo zbiralci, zato je posebna komisija tudi letos izbrala najboljše. Glede na količino in kvaliteto mleka ter urejenost zbiralnic je na prvem mestu zbiralnica Muljava (zanjo skrbi Albina Nadrah), na drugem Leskovec (Rudi Dremelj) ter na tretjem mestu zbiralnica Temenica (Marija Piskule Strniša). Posebno priznanje za najdaljši staž zbiranja mleka sta prejeli Ana Mandelj iz Velikih Češnjic in Albina Nadrah z Muljave, ki sta vaški zbiralki mleka že od leta 1950. Za najboljšo družinsko kmetijo pa je bila izbrana kmetija Tomaža Bregarja z Bojanjega Vrha. L. MURN LUTKOVNA PRAVLJICA V TREBNJEM TREBNJE - V okviru abonmaja za otroke priredi Zveza kulturnih društev Trebnje v četrtek, 8. januarja, ob 17. uri v kulturnem domu v Trebnjem gostovanje Mavričnega gledališča iz Ljubljane, ki bo izvedlo lutkovno pravljico iz mavrične dežele “Povodnjak in makov škrat”. Ob nagradah povsem poenoteni Trebanjski svetniki ob koncu leta soglasno nagradili predsednika in sebe TREBNJE - Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo vodi Jože Smolič (SLS), je predlagala trebanjskemu občinskemu svetu, da se predsedniku sveta dr. Marjanu Petru Pavlinu izplača za njegovo delo nagrada v neto znesku 270.000 tolarjev, svetnikom pa v neto znesku 37.000 tolarjev. Svetnik Janez Anton Kovačič (DeSUS) je podprl nagrado predsedniku, poudaril pa je, da svetniki niso upravičeni do nagrade, saj dobijo sejnino. Predlagal je, da bi ta denar raje nakazali Rdečemu križu in Karitas. Tone Strah (SLS), sicer tudi predsednik gasilske zveze Trebnje, je brž pristavil lonček, češ, zakaj pa ne tudi gasilcem. Jože Smolič je menil, da je sejnina (10.000 tolarjev) neka nagrada, da pa akti omogočajo poračun sejnin. Župan Alojzij Metelko, ki mu je Smoličeva komisija določila za december 40-odstotno delovno uspešnost, to pa so svetniki malo porej tudi potrdili, je dejal: “Svetniki ste še kako zaslužili nagrado! ” In ko je predsednik dal na glasovanje predloge Smoličeve komisije “v paketu ” (tudi predlog za povišanje honorarja sekretarju sveta Pavletu Rotu, od 25.000 na 50.000 tolarjev mesečno, ker je zaradi spremenjenih predpisov izgubil pravico do sejnine!), so bili svetniki soglasno - ZA. Ostalih svetnikov, ki so ob odločanju za svoj žep očitno zlahka Dobro se z dobrim vrača Vojak Jože Knez z Brega pomaga sevniškemu Rdečemu križu in vsem, ki so njegove pomoči potrebni SEVNICA-“Ko vidim hvaležnost in zadovoljstvo na očeh obdarjencev, posebej še tistih mladih ljudi, ki jih je usoda prikovala na voziček, je to zame največje zadoščenje in plačilo za delo in pomoč v humanitarni organizaciji, kakršna je Rdeči križ, pravi 25-letni vojak Slovenske vojske, Jože Knez z Brega. Jože je namreč eden redkih vojakov, ki se je odločil za civilno služenje “domovini”, in to ne zaradi ugovora vesti, ampak preprosto zato, ker se mu zdi, da bi bil lahko bolj koristen družbi na ta način in v tej vlogi. Jože je po poklicu diplomirani strojni inženir, študiral je v Mariboru, kjer se je udomil in kamor naj bi vrnil že v začetku novega leta, kajti tam ga čaka družba in sobica. Seveda bo tudi tam kot vojak na civilnem služenju pomagal predvsem v karitativnih oz. socialnih dejavnostih. Kneza povprašamo, ali pri njem vendarle ne gre za t.i. ugovor vesti iz svetovnonazorskih razlogov, če je morda zapisan Jehovim pričam, saj so bili ravno ti verniki v bivši državi najpogosteje kamen spotike voiaških oblastnikov, ker so odklanjali orožje. Knez to odločno zanika, pač pa pove, da je že med študijem s skupino kolegov, ki so se podobno Jože Knez kot on odločili za civilno služenje vojske, precej proučeval vzhodne religije. Tako je spoznaval budizem, jogo, verjetno je tudi pod temi vplivi poskusil z vegetarijanskim načinom prehranjevanja, ki pa ga je že opustil. “Vsaka religija ima nekaj dobrega. Počasi se vse obrača k duhovnemu, kajti pehanje le za materialnimi dobrinami ne more prinesti prave sreče. Dobro se z dobrim vrača, zato verjamem, da s tem, ko pomagam drugim, bodisi zdaj pri Rdečem križu ali poprej med študijem in po njem, ko sem tudi brezplačno inštruiral, raste tudi moja osebnost,” pravi vojak Slovenske vojske Jože Knez. P. P. pozabili na ideološka, politična in še kakšna nasprotja, za mnenje, zakaj so se tako odločili, niti nismo spraševali. Saj res, morda pa so ravno zavoljo tako napornega dela tokrat pristali povsem poenoteni na ravni nekakšne “neprincipialne koalicije". Le kako to, da se kaj takega ni primerilo ob neuspešnem usklajevanju pozicije in opozicije, denimo v primeru določitve elektorjev za volitve državnih svetnikov? Ali pa na taisti 29. seji občinskega sveta, nekaj minut pred odločanjem o teh nagradah, ko je pozicija s 15 glasovi za povozila opozicijo (7 proti, 2 vzdržana), ko ni upoštevala zahteve opozicije, naj v nadzorni odbor vendarle imenuje člana opozicije, da ne bo pozicija v tem še naprej “kontrolirala sama sebe”. Vse kot bob ob steno: za nadomestno članico nadzornega odbora so, kot rečeno, gladko imenovali predstavnico krščanskih demokratov iz Šentlovrenca - Marijo Miklavčič. PAVEL PERC PREJELA PRIZNANJE -Slavko Podržaj, vodja obrata Stična, je Albini Nadrah za dolgoletno zbiranje mleka izročil priznanje. Mleko zbira 47 let MULJAVA - Čeprav bo Albina Nadrah marca dopolnila 82 let, je na Muljavi, kjer Šivi, še kako nepogrešljiva. Že od leta 1950 namreč zbira mleko v vaški zbiralnici v zadružnem domu, za kar je pred kratkim prejela posebno priznanje. Da to dela res dobroJn vestno, je ugotovila tudi posebna komisija, ki je “njeni” zbiralnici podelila naziv najbolje urejena zbiralnica leta 1997. Obeh priznanj je vesela, pravi pa, da namerava letos zaključiti opravljanje te službe. Kdo bo namesto nje vsako jutro ob 6.15 in zvečer v mraku čakal kmete in kmetice iz okoliških vasi, z njimi malo poklepetal o vremenu in delu, zapisoval količine mleka, ob koncu zbiralnico zaklenil ter jo tudi pomil in pospravil? Čistoča je pri mleku še kako pomembna. “35 let sem vdova in zbiranje mleka mi je bilo vseskozi raz-vedrilo.” L. M. VESELI DECEMBER V KRMELJU KRMELJ - Tiikajšnje Društvo prijateljev mladine (DPM) je v drugi polovici decembra pripravila številne prireditve ob Veselem decembru '97. Osnovna šola Krmelj seje izkazala kot organizator kar treh predstav, in sicer lutkovne predstave Jane Stržinar “Kapljica v modrem svetu” ter gledaliških predstav Žarka Petana “Cirkus z divjega zahoda” in lutkovnega krožka za učence razredne stopnje “Didel didel daja, dedek Mraz prihaja”. DPM in DKŠD Svoboda Krmelj sta povabila v goste tudi klovneso Evo Škofič Maurer. Prihod dedka Mraza v novi šoli je še najbolj razveselil predšolske otroke, saj jih je lepo obdaril; na novoletnem živžavu z ansamblom 12. nasprotje, “Five girls” in “Kids of the night” ter modni reviji Jutranjke in ugodni razprodaji izdelkov, srečelovu, zabavnih igrah in ob dobrotah domače kuhinje v telovadnici pa so prišli na račun še celo večji otroci in njihovi otroci. OBČNI ZBOR GOVEDOREJSKEGA DRUŠTVA TREBNJE SLOVENSKA VAS PRI ŠENTRUPERTU - V soboto, 10. januarja, ob 19. uri vabita Govedorejsko društvo Trebnje in Kmetijska svetovalna služba Trebnje na tradicionalno novoletno srečanje in občni zbor Govedorejskega društva Trebnje. Govedorejci se bodo tokrat srečali v gostilni Vojnovič v Slovenski vasi, svojo prijavo pa lahko potrdijo do 8. januarja bodisi pri svetovalni službi po telefonu 44-942 ali pa pri mlečnih kontrolorjih. Prijavnina znaša 1500 tolarjev. TRIMO SKRBI ZA ODNOSE ZA JAVNOSTMI - Vodstvo paradnega konja trebanjske občine oziroma njenega gospodarstva Trimo skrbno neguje stike s predstavniki sedme sile, ker se dobro zaveda pomena dobre obveščenosti o dosežkih tega tudi v evropskem merilu vse bolj uveljavljenega podjetja. Direktorica družbe Trimo Tatjana Fink se je na novoletnem sprejemu za predstavnike sredstev javnega obveščanja zahvalila za objektivno poročanje o podjetju, zatem je s sodelavci nazdravila novinarjem k uspešnemu novemu letu. (Foto: P. P.) Zadruga že bolj živi od trgovine Sevniška kmečka zadruga lani povečala tržni delež iz trgovinske dejavnosti na 52 odstotkov - Kmetijska pridelava usiha - Odkupili manj mleka - Za posodobitev klavnice 35 milijonov , SEVNICA - Mercator - Kmečka zadruga Sevnica je preteklo poslovno leto uspešno zaključila in 90-članski kolektiv še naprej spada med tiste bolj redke zadruge pri nas, ki navzlic usihanju kmetijske pridelave še vedno posredno zagotavlja nekaj dohodka tudi svojim 145 članom. Navkljub povečanim cenam mleka z novim letom v letu 1998 še ne pričakujejo opaznega povečanja odkupa mleka, kije lani od 5,5 milijona litrov padel pod 5 milijonov litrov. Kot pravi direktorica, Andreja Jamšek je zaskrbljujoče, da niti večji kmetje ne napredujejo več. Cenovna nesorazmerja med cenami kmetijskih repromaterialov in cenami kmetijskih pridelkov pa še zlasti v živinoreji ne more čez noč obroditi vidnejših rezultatov. V takšnih razmerah pričakujejo, da se bo tudi letos še nekoliko povečal tržni delež iz trgovinske dejavnosti. Pri Kmetijskem oskrbovalnem centru na Savski cesti v Sevnici so si omislili steklenjak, v katerem so sadike in lončnice, začeli bodo s hortikulturnimi storitvami, poleg cvetja pa bodo posebej poskrbeli še za priložnostna darila. V klavnici, ki jo vodi diplomirana inženirka živilske tehnologije Irena Marn, pridobijo 60 ton mesa mesečno, po posodobitvi pa bodo lahko izdelali do 10 ton SODOBNA PREDELAVA - Po temeljiti posodobitvi predelave pa bodo vsaj nekoliko lažje ustregli kupcem mesnih izdelkov, med katerimi so cenjene zlasti sevniške hrenovke, pečenice, med trajnimi pa krmeljska klobasa in sevniški salamin. (Foto: P. Perc) mesnih izdelkov. Marnova meni, da je prihodnost mesnopredelovalne industrije pri nas in njen večji dohodek v specializaciji, zdaj pa si skušajo vsi pridobiti tržni delež s široko paleto izdelkov in tako še bolj drobijo to že tako preveč razdrobljeno industrijo. Naložba, predvsem v posodobljeno predelavo, ki zadovoljuje stroge predpise in jih je povsem približala evropskim standardom, je veljala z gradbenim delom in opremo 35 milijonov tolarjev (izvajalec je bil SGP Posavje Sevnica), pred koncem leta pa še niso uspeli zgradititi tudi mehanske čistilne naprave. Samo ta bo veljala okrog 200.000 mark, z dodatno biološko čistilno napravo pa kar okrog pol milijona mark. Tako velike naložbe pa razmeroma majhen kolektiv ne bi prenesel, zato vidijo rešitev le v priključitvi na skupno čistilno napravo. Zaenkrat pa v teh načrtih v Sevnici še ne najdejo somišljenikov. P. PERC Krjavljeve iskrice NI TEŽAV S SUŠENJEM MESA - Mnogi prisegajo na prekajeno svinjino, čeprav ni preveč priporočljiva za zdravje, ampak do nje ni tako enostavna pot. To ve vsak, ki je že kdaj poskusil. Poleg osnovne surovine -prašiča je potrebno imeti dobro sušilnico ali po domače “šijo”, kjer kosi lepo visijo in se sušijo na zraku. Potrebno je hladno vreme, če hočemo, da bo meso res dobro. No v Ivančni Gorici in okolici kmetje nimajo težav s sušenjem mesa, tudi če ni pravega zimskega vremena, kot na primer letos. Zrak je namreč bolj ali manj tako onesnažen, poln raznih prašnih delcev, kovin in drugih snovi, da bo meso še kako močno prekajeno, da o vonju ne zgubljamo besed. POSLUH ZARADI VOLITEV? - Ob sprejemu predloga sprememb rebalansa proračune ivanške občine za leto 1997 so svetniki imeli različne pripombe. Med glasnejšimi je bil, kot se za opozicijo tudi spodobi, Franc Godeša, kije govoril o desetmesečni ničelni realizaciji na številnih postavkah predvsem s področja cestnega in komunalnega gospodarstva. Župana Jerneja Lampreta je opozarjal, naj vsaj v zadnjem delu mandata prisluhne predlogom sveta, bližajo se namreč nove volitve. Trebanjske iveri LASTNINJENJE - Direktor Holdinga TOM Mirna Bojan Štih seje izkazal kot dober menedžer z izrazitim socialnim čutom, kajti ob tem, daje v enem letu prodal tri Tomove hčere je poskrbel tudi za usodo zaposlenih, da se niso znašli na cesti. Štihu je namreč prejšnje vodstvo pustilo v breme Tom materi 50 presežnih delavcev in Štih se je najprej uspešno lotil reševanja zagat invalidov. Pri materi so ostali le še trije in tudi te primere rešujejo. Ob tem pa je Štih, kot nam je poudaril pred dvema mesecema, zavzeto iskal strateškega kupca še za zadnjo, četrto hčerinsko družbo - TOM -Opremo. Holdingu je to uspelo prejšnji mesec, ko je svečan podpis pogodbe s slovenjgraškim Preventom potrdil uspešna pogajanja. TOM Oprema je za 3,25 milijona mark postala last Preventa. Pomembni dogodek za Mirnsko dolino je minil brez prisotnosti medijev, čeprav se je zgodil na Otočcu. Štih ni bil za takšne skrivalnice in globoko ilegalo, pač pa se za vabljenje novinarjev niso ogrevali Slovenjgradčani. Zato je bil Štih toliko bolj presenečen, ko je v osrednjem časniku prebral informacijo o tem dogodku in smo ga pobarali, zakaj tako. Očitno Slovenjgradčani zaaupajo le svojim novinarjem. Sevniški paberki DEŽURNI KRIVCI - V sevniški klavnici pravijo, da se zavedajo svojih obveznosti in odgovornosti, boli pa jih obtoževanje kar počez, da so (le) oni krivi za zanemarjen in po zadnjem pomoru rib mrtvi Drožanjski potok. K sreči ob katastrofalnem pomoru vsega življa v potoku klavnica sploh ni obratovala. Sevniški ribiči še vedno nimajo v rokah uradnih podatkov o morebitnem krivcu te ekološke katastrofe, sevniški vrabci pa o tem že kar glasno čivkajo... PLENIČKE - V gozdu pri Abramovih na Ledini si je neznanec med prazniki privoščil neobičajen “izlet” v naravo. Človek brez srčne kulture je s seboj pripeljal kar nekaj PVC vreč od umetnih gnojil in jih odvrgel v potoček v gozdu, od koder se izliva v Sevni-čino. V teh vrečah ni bilo mineralnih gnojil, ampak samo žal že uporabljene pampers pleničke. Lastnik gozda nam je povedal, da to ni prvi primer, ko je nekdo izbral gozd za svojo nesnago in smetišče. Potožil nam je še zavoljo obupne ceste, bolje kolovoza, do križpotja, v katerem je pred časom obtičal s svojim terenskim suzukijem sam sevniški župan Jože Peternel. Takrat, ko se je s pomočjo drugih izvlekel iz blata, naj bi bil po besedah domačinov z Zleteč gospod župan obljubil, da bodo krajevno cesto uredili, a ker še niti peska ni, je “promet" možen le s traktorjem... 6 DOLENJSKI LIST Št. 1 (2524). 8. januarja 1998 Krške novice DOM IN PLIN - Ob domu starejših občanov v Krškem so postavili plinske cisterne. To verjetno pomeni, da bodo v objektu uporabljali plin. Uporaba plina v domu nikogar ne čudi, zato pa marsikoga preseneča, da niso te hiše priključili na cevi z zemeljskim plinom, ki so oddaljene samo nekaj deset metrov. DAN SAMOSTOJNOSTI -Mnogi izmed številnih obiskovalcev občinske proslave 26. decembra lani v Krškem ob dnevu samostojnosti so več kot prepričani, da bo v Krškem kmalu nadaljevanje proslave za dan samostojnosti. Prepričani so, da bo tudi na nadaljevanju proslave slavnostni govornik Danilo Siter, krški župan, ki je bil govornik tokrat. Ti ljudje mislijo, da bo Siter vsaj v drugem delu proslave v slavnostnem govoru pohvalil slovenske protifašistične upornike in njihov prispevek k slovenski samostojnosti. Na proslavi 26. decembra lani namreč o teh upornikih in njihovem mestu v dnevu samostojnosti ni govoril. Udeleženci proslave se tolažijo s tem, da se je župan v slavnostnem govoru osredotočil na dogajanje v slovenski kulturi. Če je sploh mogoče ločiti kulturo in politiko! KO NI DEŽEVALO - Krški dom starejših občanov, ki mu pravijo tudi dom upokojencev, so slavnostno odprli v času, ko ni deževalo. Za vsak primer, če bi streha še celo na dan otvoritve puščala vodo. Novo v Brežicah KOPALKE OBVEZNE LE ZA OTROKE - Minule praznične dni je bila čateška zimska termalna riviera obiskana, kot že dolgo ne. Gostje s te in one strani Sotle so veselo čofotali po zdravilni vodi in se nad ugodjem niso pritoževali. Bili pa so vsi do zadnjega oblečeni, v kopalke, kajpada, kar sploh ne bi bilo omembe vredno, če ne bi v notranjščini objekta na več mestih zasledili z velikimi črkami napisanih opozorilnih lepakov, na katerih piše, da se morajo otroci obvezno kopati v kopalkah, medtem ko odraslim tega pogoja niso postavili. Tem je torej kopanje “zgoraj in spodaj brez” dovoljeno. SREČNO NAJPREJ SEBI -Kljub lepi in starodavni navadi, da si ob nastopu novega leta ljudje drug drugemu zaželimo veliko sreče v prihodnjih tristopetin-šestdesetih dneh, je bilo v preteklem od praznikov tako razdejanem tednu ogromno finančno izčrpanih ljudi, ki so želeli srečo predvsem samim sebi. Ti so se zgrnili nad prenovljeno brežiško poslovalnico Loterije Slovenije v takem številu, da so zasedli celo lep kos pločnika in so ostale mimoidoče tako rekoč postavili na cesto. Še en dokaz več, da v naši deželi ni vse tako, kot bi moralo biti, in da ljudje bolj verjamejo v srečo kot v oblast. POTUJOČI KONCERT BREŽICE - Najboljši posavski mešani pevski zbor “Viva” iz Brežic, ki bi zaradi mladosti večine članov skoraj lahko nosil naziv “mladinski”, je na zanimiv in izviren način popestril sveti večer. Z gorečimi baklami v rokah in s pesmijo na ustih so se v zadnjih urah pred nastopom božiča pevci in pevke pod vodstvom zborovodje prof. Simone Rož-man-Strnad ob enajstih zvečer peš podali na pot od Rokove cerkve do župnijske cerkve sv. Lovrenca, ki stoji v samem središču Brežic. Na poti jih je kljub vetrovnemu in hladnemu vremenu spremljalo precejšnje število Brežičanov, ki doslej še niso imeli priložnosti videti podobnega “potujočega koncerta”. E. S. 4** 'brežiške porodinlAnlce V času od 14. do 23. decembra 1997 so v brežiški porodnišnici rodile: Liljana Markotič z Velikega Obreza - Kristijana, Bernarda Arh iz Mrtvic - Nejca, Marija Župane iz Dobrove - Rosvito, Mulina Brajdič iz Gorice - Mirjana, Darja Ajdo-nik iz Brestanice - Tjašo, Marjetka Brašnič iz Krškega - Anastazijo, Milena Koretic iz Gorice - Tadeja, Karmen Koritnik s Sp. Pijavškega - Nejca, Andreja Koritnik iz Dolenje vasi - Elizabeto, Zdenko Juratovec iz Pri-lip - Kristijana, Mojca Vretič iz Curnovca - Majo, Silv" vič iz Rigonc - Doris. MM 1 Z N A Ž I H O B t I N MM Obnova podaljšala življenjsko dobo BRESTANICA - V javnem podjetju Termoelektrarna Brestanica zaključujejo 2-letno obdobje modernizacije obstoječe opreme, v katero so vložili 7 milijonov mark in tako podaljšali življenjsko dobo le-te za 10 let; hkrati posvečajo pozornost novi investiciji: dvema plinskima turbinama po 114 megavatov, ki sta po predračunu vredni skupaj 155 milijonov mark. prevzel poroštvo za najem posojila, pogodba pa naj bi bila podpisa- V dveh letih so v Termoelektrarni Brestanica v obstoječo opremo vložili 7 milijonov mark - Z dvema novima turbinama, vrednima 155 milijonov mark, bodo potrojili kapaciteto na v prvi polovici tega leta. Prva turbina, ki bo pomembna za vršno in konično energijo našega energetskega sistema, naj bi bila po besedah direktorja mag. Draga Fabijana priključena na mrežo leta 2000, druga, ki bo odpravljala pomanjkanje rezerv v sistemu in odpravila zakup rezervne energije v tujini, pa naj bi bila vključena v sistem leta 2002. Sicer pa so v brestaniški elektrarni v dveh letih precej naporov vložili v obnovo opreme. Najstarejša med petimi plinskimi in parnimi turbinami, na primer, je še iz leta 1943 in obstajala je nevarnost, da bi elektrarno doletela enaka usoda kot senovški rudnik. Tako so v kolektivu, ki zaposluje skoraj 150 ljudi - v zadnjih letih so Investicijski program za to vlaganje je narejen, državni zbor je . a r SILVESTRSKA TRGATEV - Zadnji lanski dan je bilo veselo na pobočju Okljukove Gore. Poznana vinogradniška družina Bostele je pripravila trgatev prezrelega traminca, ki so ga za predikatno vino pustili na približno 500 trtah. Ob dogodku se je veselilo veliko ljudi, peli so vaščani, igrali harmonikaši in dalmatinska klapa Leut iz Zadra, tamkajšnji župnik Karel Jošt pa je blagoslovil vinograd in sodobne vinogradniškopredelovalne naprave. Janko Bostele računa, da bo iz približno 300 litrov mošta po skrbnem negovanju pridelal predikat, ki ga bo v majhnih stekleničkah ponudil kot silvestrsko vino. (Foto: M. Vesel) Blagoslov tudi v Kapelah in Dobovi v Zegnanje konj v Posavju KAPELE, DOBOVA - Na dan sv. Štefana, zaščitnika konj in konjerejcev, so podobno kot v Šentjerneju, kjer ima žegna-nje konj že več kot stoletno tradicijo, tako prireditev pripravili tudi v Kapelah in Dobovi. V Kapelah se je četrtega tradicionalnega žegnanja pred cerkvijo Marije Vnebovzete udeležilo trideset konj in njihovih gospodarjev, ki so z minuto molka najprej počastili spomin na lani preminulega soustanovitelja posavskega konjerejskega društva Jožeta Kramarja. Se bolj živahno je bilo tega dne nedaleč stran, v Dobovi, kjer so se konjerejci ob svojem prazniku zbrali tokrat šele drugič, a toliko bolj zagnano. Zbralo se jih je namreč dvakrat več kot v Kapelah, neprimerno večje pa je bilo tudi število radovednežev. Zaradi bližine in sočasnosti dogajanja bi za v prihodnje morda veljalo razmisliti o tesnejši povezavi obeh prirediteljev oziroma o združitvi obeh prireditev v eno, od česar bi imeli morda oboji večjo korist in odmevnost. ŽEGNANJE KONJ - Žegnanje konj v Kapelah je opravil brežiški kaplan Vlado Leskovar (na fotografiji). (Foto: Milena Vranetič) inž. Silvester Jeršič še izboljšali kadrovsko strukturo, izobraževanja pa so stalno na njihovem urniku - z intenzivnejšimi vzdrževalnimi deli začeli pred šestimi leti, najprej na plinskih turbinah, hkrati pa so zamenjali dotrajane krmilno-regulacijske sisteme s sodobno računalniško opremo. V zadnjem času so predelali dve plinski turbini, ki sedaj omogočata kombinirano kurjenje, vodenje le-teh pa je omogočeno iz republiškega centra vodenja. Statično so okrepili in protiko-rozijsko zaščitili dimnike, obnovili so hladilni stolp, skladišče goriv, kotle na odpadno toploto, merilni sistem rezervoarjev in spremljajoče objekte. Po besedah inž. Silvestra Jeršiča, vodje vzdrževanja * Obnova bo potekala tudi letos, ko bodo med drugim obnovili lovilne sklede v skladišču goriv, ohišje parne turbine bloka 2, obnovili bodo kritične dele generatorja in nekaj stikališč. Dela so ocenjena na 4 milijone mark. v Termoelektrarni Brestanica, so naredili tudi generalni remont obeh parnih blokov, hkrati pa skoraj v vsak korak proizvodnega procesa uvajajo računalniško teh- n0l08ij0' T. GAZVODA Izredna skupščina ni dokazala napak Zveza slovenske podeželske mladine o svojem delovanju ■ Za razvoj vasi KRŠKO - Tu je bila decembra lani izredna skupščina Zveze slovenske podeželske mladine, za kar je dal pobudo D. Medved, član glavnega odbora te organizacije. Predlagatelj sklica je menil, da se glavni odbor Zveze ni držal začrtane poti delovanja. Krške izredne skupščine, kjer je bila navzoča med drugimi vinska princesa, se je udeležilo 81 predstavnikov iz 29 društev podeželske mladine v Sloveniji. Predsednica Zveze Metoda Senica, kije začela-skupščino, je poudarila, da si želi na zasedanju koristnih sklepov, ki bodo pritegnili v organizacijo čimveč mladih s podeže-Ija in ki bodo zagotavljali politično neopredeljenost organizacije ter celovit razvoj vasi in podeželja. Sklepi naj bi tudi omogočili mladim kmetom izobraževanje ter vključevanje v proizvodnjo, zadružni in tržni sistem v času mednarodnega povezovanja. Izredno skupščino so po triurnem zasedanju in številnih razpravah zaključili, ne da bi dokazali, da se glavni odbor Zveze ni držal začrtane poti delovanja. Konec januarja bo redna letna skupščina Zveze slovenske podeželske mladine. Kar malce skrivnostna krška hiša KRŠKO - Svečanost trenutka ob otvoritvi novega krškega doma starejših je odvračala in uspešno odvrnila vse govornike od tega, da bi kakšno rekli o težavah, ki so se zgrnile nad to krško hišo. Med skoraj desetletno gradnjo se zamenjali kar nekaj izvajalcev. Pionir na primer se je v tem času zamajal v stečaj. Nekatera krška in ne-krška podjetja so morala - kljub svojim dokazanim podjetniškim sposobnostim - na krško zahtevo umakniti roke z nastajajočega krškega doma starejših. Lokalni zidaiji so v nedogled odlašali polaganje zadnjega zidaka krškega doma starejših, po tako dolgi gradnji je bila slika nastajanja novega doma zmeraj bolj nejasna. V tako nevzdržnih razmerah se je uradno Krško zateklo po pomoč k ptujski gospodarski družbi Lah, ki naj bi razgnala nakopičeno meglo dvomov, vprašanj in sumničenj in ki je potem tudi opravila ta za Krško dragocen in predvsem drag posel. V takih okoliščinah so obravnavano hišo starejših naredili vseljivo. Vendar tudi po otvoritvi ostaja glede celotne gradnje nekaj odprtih vprašanj. Na nekatera je javno opozoril pred časom tudi krški župan Danilo Siter v Pismu novemu domu z besedami: “Veš, dragi dom, tudi to ti moram povedati, da je bilo med tvojim nastajanjem veliko čudnih dogodkov. Ljudje se pogovarjajo celo o tem, da si ti 'pomagal zgraditi’ kar nekaj objektov v Krškem in okolici. ” Če se o tem pogovarjajo, utegne biti kaj res, če o tem govori župan, skoraj mora biti res. Zato Krško čaka odgovore. M. LUZAR BREŽICE - V brežiški občini so tudi v lanskem letu zabeležili precejšnje desežke svojih inovatorjev. Na prednovoletnem srečanju so zato za inovativnost podelili posameznikom in skupinam 7 nagrad in priznanj,29 katere je predtem razpisal natečnj Jože Avšič, župan občine Brežice. Čestitamo! NOVO LETO PRIČAKALI KAR NA ŠENIV1DU - Šentviška gora, 386 m visoka vzpetina nad Čatežem, katere vrh krasi obnovljena in ponoči osvetljena cerkev sv. Vida, je že leta znano zbirališče Brežičanov in okoličanov, ki se tja množično napotijo zlasti vsakega L maja. Kaže, da na gori kmalu ne bo nič manj živahno niti na Silvestrovo. V najdaljši nočipravkar končanega letu se je na vrhu zbralo več kot 100 pohodnikov s Čateža, iz Cerkelj, Brežic, Dobove in drugih krajev, ki so si pot do vrha skozi gozd osvetljevali z baklami in se nato v cerkvi udeležili bogoslužja, ki gaje vodil čateški župnik Jože Pacek, organizator pohoda. Tik pred polnočjo so prižgali kres. (Foto: E. S.) JUBILEJ SROMELJSKIH PEVCEV - Ob izteku lanskega leta so pevci moškega pevskega zbora Sromlje v prostorih doma krajanov na Sromljah priredili koncert za 20-letnico delovanja. Člani zbora negujejo predvsem slovensko zborovsko pesem. Koncert so pričeli s Sromeljsko, pesmijo, ki opisuje kraj, njegovo okolico in ljudi;po besedilu domačina Alojza Planinca jo je uglasbil Franc Baškovič, ki je zbor vodil 13 let. Zbor je pred 20 leti s šestindvajsetimi člani pričel delovati pod vodstvom Olge Kolan, danes pa le še 17-im pevcem dirigira Vinko Žerjav iz Artič. (Foto: E. S.) Nagradili inovatorske dosežke V brežiški občini tudi v lanskem letu ustvarjalni - Na prednovoletnem srečanju podelili skupinam in posameznikom 7 nagrad in priznanj - Strojništvo, šolstvo in kultura učitelj geografije in zgodovine v OŠ Cerklje ob Krki. Ivanšek je skupaj z učenci naredil na podlagi raziskovanja že dve uporabni raziskovalni nalogi, lani pa je pripravil delovni učbenik za spoznavanje domače pokrajine. Ivanšek je edini avtor doslej, ki se je obravnavane tematike lotil na način, ki bi bil tako blizu učencem. Med dobitniki priznanj za inovativnost za leto 1997 je tudi Posavski muzej iz Brežic. Ta je med prvimi v Sloveniji začel izdelovati kopije muzejskih predmetov in jih ponudil kot spominke. Tako je zagotovil tržišču replike figuralnih piškotov. Muzej ima v prodaji sedem turističnih spominkov, za katere je prejel nagrado na državnih tekmovanjih, in sicer srček, zvezdico, oljenko, arheološko posodo z izboklinami, rimsko oljenko, arheološko posodo z bradavicami in jelenčka. Spominki, ki jih izdeluje v lastni konserva-torsko-restavratorski delavnici, imajo med drugim vzgojnoizobra-ževalni pomen, saj so opremljeni z ustreznimi podatki. L. M. Tudi lani se je dobro izkazal proizvodni center Slovenskih železnic v Dobovi. Inovatorji iz dobovskega železniškega proizvodnega središča, ki so vsak po svoje pripomogli k tehnološkim izboljšavam, so Vjekoslav Kunjas, Ivan Prešiček, Janez Plestenjak, Ivan Avžin, Jurij Krošelj, Jože Šo-štarec, Ivan Vogrinc, Mladen Vidmar, Ivan Polovič, Avgust Polovič, Miran Srpčič, Jože Polovič, Jože Blažinč, Albin Rojs, Peter Bohm, Darko Novak, Martin Zupančič, Ivan Požar in Ivan Duhanič. Njihovo inovatorsko delo se odraža v napravi za merjenje statične pritisne sile na zavornjak, v predelavi Skl vagona za prevoz železniških strojev in kamionov in v novi tehnologiji izdelave odbojne plošče za železniške vagone. Jože VuČajnk, Matjaž Križanec, Jože Šoštarec, Jože Ogorelc, Valentin Voljčanjšek in Jurij Krošelj so prišli na seznam lanskih nagra- jenih inovatorjev v brežiški občini na priporočilo Kmetijskega strojnega krožka za medsebojno pomoč iz Dobove, in sicer zato, ker so posodobili ovijalni stroj. Stroj poljskega proizvajalca so med drugim spremenili tako, da zdaj sam naloži balo v delovni položaj, medtem ko sojo morali prej nalagati z viličarjem. Ivanka Počkar je kot kustos za etnologijo v Posavskem muzeju opravila veliko dela za urejanje muzejskega gradiva. Proučuje tudi etnološko dediščino na terenu, kar predstavlja tudi v etnoloških študijah in razstavah. V letih 1994 do 1996 je zbrala dvanajst življenjskih pripovedi domačinov iz krajev med Savo, Sotlo in Krko in zgodbe obdelala v svojem rokopisu Iz časov ječmenove kave (Življenjepisi Štajercev in Kranjcev ob reki Savi, Sotli in Krki).V šolstvu v brežiški občini izstopa na svojstven način Drago Ivanšek, p n Franci Borsan, direktor Dolenjske banke: “Davek na bilančno vsoto bank je nekaj takega, kot bi po drugih podjetjih uvedli davek na tovarne, na zgradbe. Kakšna četrtina 2,5-odstotni stopnji. In kakšne bodo posledice? Za podjetja, ki sodijo v bonitetni razred A, večjih sprememb ne bo, vendar moramo vedeti, da največ C... Tudi ponekod v svetu imajo obdavčeno bilančno vsoto, vendar nikjer ni dvojne obdavčitve, kot jo predlagajo pri nas. Če vlada meni, da je dobiček v bankah prevelik, naj dvigne stopnjo davka na dobiček, namesto da uvede dvojni davek!" kreditov potrebujejo druga podjetja, tista iz razredov B in naše aktive zapade pod ta da vek, ki naj bi ga plačevali p< b j PO AVSTRIJI S 40 TONAMI LJUBLJANA - Kot je sporočilo avstrijsko ministrstvo za znanost, promet in umetnost, bodo tovornjaki slovenskih prevoznikov, ki bodo vozili po avstrijskih cestah, poslej lahko tehtali največ 40 ton. Umiriti plače v negospodarstvu V gospodarstvu plače padajo, v negospodarstvu pa realno še kar naprej naraščajo - Podpredsednik GZS Valter Drozg o vladnih varčevalnih ukrepih ■ Bolj polnjenje proračuna NOVO MESTO - V desetih mesecih minulega leta so se plače v pravem gospodarstvu (brez bank in zavarovalnic) v primerjavi z letom poprej znižale za 0,2 odstotka, medtem ko negospodarstvo istočasno beleži stalno visoko rast plač. V šolstvu, zdravstvu in kulturi so realno narasle za 7,1 in v javni upravi za 6,5 odstotka. Gospodarstvo tako upravičeno zahteva takojšnjo umiritev plač v negospodarstvu, kar bo za vlado težka naloga. Čakajo jo trda pogajanja z dobro organiziranimi sindikati, od katerih je odvisna tudi usoda nekaterih načrtovanih varčevalnih ukrepov. Kot je ob izteku lanskega leta v Novem mestu povedal podpredsednik GZS Valter Drozg, gospodarstvo meni, da so ukrepi za leto in pol prepozni, da gospodarstvu ne prinašajo ravno veliko, niso varčevalni, dva pa sta celo potratna (podaljšanje porodniškega staleža in povečanje regresa za upokojence). Tudi davek na bilančno vsoto bank obeta, da bodo banke poskušale dobiti izgubljeno vsoto z obrestmi, kar bo spet obremenilo gospodarstvo, razen če ne bo to z zakonom preprečeno, kot obljublja minister Gaspari. Valter Drozg je ocenil, da spre- MILUARDA DOLARJEV OD TURIZMA UUB|»JANA - Slovenski turizem je v državno devizno blagajno do konca lanskega oktobra že prispeval nekaj čez milijardo ameriških dolarjev prilivov. To dokazujejo podatki Banke Slovenije, ki pa hkrati kažejo tudi, daje kljub temu za 3 odstotke manj prilivov kot v enakem obdobju leto poprej. Največ, skoraj polovico prilivov, je od odkupa tujega denarja od tujcev. USPEŠNI PRI ASFALTIRANJU CEST IVANČNA GORICA - Novembra so v ivanški občini odprli kar nekaj odsekov cest. Letošnji odsek, dolg 479 metrov, je bil zadnji pri asfaltiranju tri kilometre in pol dolge ceste Mala Goričica-Obolno, ki sojo asfaltirali več let. Z asfaltiranjem 802 metra dolgega odseka pa so zaključili asfaltni krog, ki povezuje Ambrus-Primčo vas-Višnje-Bakarac-Brezovi Dol-Ambrus. memba davka na plače pomeni vzpodbudo za delovno intenzivna podjetja, hkrati pa tudi, da davka na dodano vrednost Slovenija ne bo sposobna uvesti z letom 1999. To je po njegovem velika škoda, saj bo ta davek onemogočal izogibanje plačila davkov. Mnogo pa je odvisno tudi od načina in višine ZA 300 KUN BREZ NOVEGA DAVKA ZAGREB - Vlada sosednje Hrvaške je čisto na začetku letošnjega leta razveselila svoje državljane, delno pa tudi slovenske trgovce ob meji, z novico o ukinhvi davka na dodano vrednost za manjše zneske. Tako bo vsak hrvaški državljan iz tujine lahko uvozil blago ali prejel darilne pakete do vrednosti 300 kun (to je 8100 tolarjev), ne da bi pri tem moral plačati DDV. S tem so se Hrvati izognili gneči na meji. USPOSABLJANJE ZA DELO V TURIZMU LOŠKI POTOK - Tik pred koncem preteklega leta je občina poslala vsem gospodinjstvom obvestilo, da se namerava vključiti v program “Usposabljanje za trženje v turizmu.” Program, ki ga ponujajo, omogoča izobraževanje predvsem nezaposlenim s pomočjo strokovnjakov, ki so se usposabljali s pomočjo programa Phare, to pa je vzgoja kadrov za vsa področja turizma. Pozivajo vse, ki imajo za to interes, da posredujejo morebitne lastne izkušnje in predloge ter se prijavijo do 15. januarja 1998. Zapisali so še, da jim bo ta program osnova za ustanovitev turističnoinformativ-nega centra, ki bi bil velika pridobitev za vso občino. A. K. davka, saj bi 20-odstotna stopnja pomenila izredno povišanje cen, ker je zdaj povprečni prometni davek 12,8 odst. “Obdavčitev dobička iz neregistriranih dejavnosti lepo zveni, vendar je vprašanje, kako bo država te davke pobirala s takim številom davčnih inšpektorjev in brez resne kaznovalne politike,” Valter Drozg je menil Drozg. Poudaril je še, da so iz varčevalnega paketa umaknili nekaj spornih ukrepov, tudi ukrep v zvezi z avtorskimi honorarji. 38-odst. davek za regres in nekatera druga izplačila bodo uspešnejša podjetja prevalila v stroške, medtem ko bodo slabša prisiljena zmanjšati neto izplačila. Gospodarstvo torej z ukrepi bolj malo dobi, gre predvsem za polnjenje proračuna, iz njega pa država financira večinoma investicije v infrastrukturo, ne pa v produktivna delovna mesta. Proračun za leto 1998 je postavljen tako tesno, da ga ogrozi že vsak izpad prihodkov. Na to opozarja povečanje prometnega davka za storitve od 5 na 6,5 odst., ki je nadomestilo izpad prihodkov od nekaterih ukrepov, ki še niso v postopku za sprejem. B. D. G. BORZNI KOMENTAR Začasno napihnili tečaje Tečaji zadnjega dne osnova za vrednotenje - Povečano zanimanje za nakupne bone BS - V kotaciji novi papirji Glavno težo borznemu dogajanju v zadnjih decembrskih dneh so dajali posli z velikimi paketi (tudi za več sto milijonov tolarjev), ki se sklepajo izven borznega trga in se na borzi samo prijavijo. Tečaji pri takih poslih lahko bistveno odstopajo od uradnih na tečajnicah, vendar nanje ne vplivajo. Na zadnji tr-govalni dan v lanskem letu, t.j. v torek, 30. decembra, so cene papirjev odstopale od povprečja. Tečaji z zadnjega dne v letu postanejo namreč osnova za vrednotenje delnic in obveznic v zaključnih računih borznih hiš, podjetij, bank, investicijskih in vzajemnih skladov in še marsikje. Zaradi tega so mnoge hiše želele napihniti cene, pa čeprav samo za en dan. Posebnost letošnjega prvega tr-govalnega dne je bil precejšen skok tečajev nakupnih bonov Banke Slovenije 7. in 8. izdaje. Z njimi se je trgovalo tudi po ceni 2.750 tolarjev. Do povečanega zanimanja špekulantov za bone je prišlo zaradi napovedanih vladnih podražitev elektrike in nekaterih drugih proizvodov. To naj bi povzročilo nekoliko večjo rast januarske inflacije ob sočasnem nadaljevanju padanja tečaja nemške marke. Takšne razmere vedno povzročijo rast cene bonov zaradi posebnih popustov, ki jih le-ti omogočajo pri na- kupih blagajniških zapisov. Kolikšen bo v resnici ta popust in katera je zaradi tega še primerna cena, ki jo je potrebno plačati danes, bo mogoče izračunati šele konec meseca, zaradi tega so nakupi teh bonov praviloma zelo tvegano početje. Omenimo na koncu še nekatere novosti, ki bodo v prvih januarskih dneh razširile ponudbo vrednostnih papirjev v borzni kotaciji. V kotaciji A se je začelo trgovati z dvema novima obveznicama Nove Ljubljanske banke. Prva je nominirana na 100.000 tolarjev in daje TOM + 6,75 odstotkov obresti, druga pa ima nominalno vrednost 1000 DEM v tolarski protivrednosti ter obrestno mero DEM + 7 odstotkov Obe obveznici zapadeta 1. 6. leta 2002, obrestni kuponi pa zapadejo dvakrat letno. V kotaciji A se bo pričelo trgovati z delnicami Intereurope, d.d., na OTC trgu pa z delnicami Fructala iz Ajdovščine. Nominalna vrednost obeh delnic je 1.000 tolarjev, knjigovodska po zadnjem zaključnem računu (31. 12. 1996) pa pri prvi 2.012 in pri drugi 2.166 tolarjev. IZTOK PLUT, Dolenjska borznoposredniška družba, d. o. o. Glavni trg 10, Novo mesto Tel. 068/3718-221, 3718-228 Fax. 068/323-552 LANSKA INFLACIJA 9,4-ODSTOTNA LJUBLJANA - Po podatkih statističnega urada so se drobnoprod^jne cene v lanskem letu povečale za 9,4 odstotka, leto prej za 8,8 in v letu 1995 za 8,6 odstotka. Tako se je inflacija že drugo leto zapored povečevala. Res pa je bila v zadnjem mesecu leta le 0,3-odstotna, ker je vlada prenesla dvig nekaterih cen v novo leto. KOVINOTEHNA -SEARS CELJE - Celjska Kovinotehna naj bi še v tem mesecu v Chicagu podpisala pogodbo o dolgoročnem sodelovanju z eno največjih trgovskih družb na svetu - Sears International Marketing. Ta trguje največ s tehničnim blagom, tekstilom, pohištvom in opremo za avtomobile, po svetu pa ima 6.000 različnih trgovin. Kovinotehna bo povezana v nabavni sistem družbe in bo njen ekskluzivni distributer za Slovenijo in dežele bivšega vzhodnega bloka. DAVČNI SVETOVALEC PRI VAS DOMA Napoved dobičkov iz kapitala Na osnovi sprememb zakona o dohodnini (Uradni list RS 44/96) morajo davčni zavezanci od 1. 1. 1997 dalje plačevati dohodnino tudi od dobička iz kapitala. Stopnja obdavčitve je 30 odstotkov od ugotovljene davčne osnove, odmeri pa jo z odločbo pristojna davčna uprava. Obvezne napovedi davka od dobička iz kapitala, ki jo bo treba vložiti do 28. februarja 1998, ne smemo zamenjati z obvezno napovedjo dohodnine! In kdo so davčni zavezanci? To so vsi občani s stalnim bivališčem na območju Slovenije in tudi tisti, ki stalnega bivališča nimajo tu, vendar so tudi oni na območju Slovenije dosegli dobiček s prodajo nepremičnin, vrednostnih papirjev ali deležev v kapitalu gospodarskih družb in zadrug. Največ občanov bo moralo vložiti napoved zaradi dobička, ustvarjenega s prodajo vrednostnih papirjev. O tem, kako si lahko izračunamo davčno osnovo, kakšni so postopki in kaj zahteva zakon, smo se pogovarjali s Karlom Vardjjanom, davčnim svetovalcem iz podjetja Ekos, d.o.o., Novo mesto. * Ali so obdavčeni vsi dobički od vrednostnih papirjev? K. Vardijan: “Vrednostni papirji so materializirane ali nema-terializirane listine, ki nam dajejo pravico do lastnine ali denarnih terjatev. Glede na obligacije in ročnost ločimo LASTNIŠKE (delnice in kuponi investicijskih vzajemnih skladov) in DOLŽNIŠKE vrednostne papirje (obveznice, blagajniške zapise, komercialne zapise, certifikate o vloženih sredstvih). Terminska prodaja pravic za nakup ali prodajo po vnaprej dogovorjeni ceni (terminske pogodbe ali opcije in nakupni boni BS) niso obdavčeni! Vedeti pa moramo, da je zamenjava vrednostnih papirjev med fizičnimi osebami, kakor tudi med fizično in pravno osebo, obdavčena. Pri tem mora vsak od udeležencev zamenjave prikazati prodajo in kot davčno osnovo izkazati dobiček, če ga je ustvaril!” * Kako pa je z delnicami, ki smo jih pridobili v procesu lastninskega preoblikovanja? Vardijan: “Te delnice pri prvi prodaji NISO OBDAVČENE, vendar velja poudariti, da za prvo prodajo velja tudi prodaja pravice na delnico. KLJUB TEMU BO TREBA PRVO PRODAJO NAPOVEDATI v napovedi za odmero davka od dobička za leto 1997. Dedič delnic bo pri prvi prodaji tudi oproščen davka. Vrednostni papir je obdavčen, ČE GA PRODAMO PRED POTEKOM 3 LET bd dneva, ko smo ga pridobili, oz. pred potekom 2 let, če smo ga pridobili iz konverzije terjatev v postopku prisilne poravnave. DOBIČEK OD PRODAJE VREDNOSTNIH PAPIRJEV PO NAVEDENIH ROKIH NI OBDAVČEN. Prodaja vrednostnih papirjev, ki kotirajo na borzi, se mora izvajati preko pooblašče- Karel Vardijan nih borznih hiš. Tisti VP, ki kotirajo na OTC trgu, se lahko kupujejo in prodajajo tudi preko drugih registriranih posrednikov.” * Kgj šteje za osnovo za davek od dobička? Vardijan: “Osnova za davek od dobička iz kapitala je razlika med doseženo prodajno ceno VP in revalorizirano nakupno vrednostjo VP. Razlika je lahko pozitivna ali ga negativna. In S ČIM DOKAŽEMO sklenitev pravnega posla nakupa ali prodaje vrednostnih papirjev? Če smo izvršili nakup ali prodajo VP preko borznoposredniške hiše ali banke, potem smo prejeli njihov obračun, v katerem so navedeni vsi potrebni podatki (vrsta VP, količina, cena, skupna vrednost, provizija, prometni davki). Zelo pomembno je DOLGOROČNO HRANITI vse tovrstne obračune! Če smo izvršili nakup ali prodajo VP neposredno z drugim občanom, smo sestavili pogodbo ali zaključnico. Če davčni zavezanec ne razpolaga z ustreznimi listinami, mu davčni organ ugotovi davčno osnovo z oceno na podlagi uradnih podatkov. Davčni organ običajno uporabi enotni borzni tečaj, ki je veljal na dan nakupa ali prodaje vrednostnega papirja. Vse finančne ustanove so dolžne posredovati davčnemu organu vse podatke, ki so mu potrebni, da bi lahko določil davčne obveznosti občana. Občan lahko zaupa določena sredstva borznoposredniški družbi in z njo sklene pogodbo o vode- nju portfolio vrednostnih papirjev v njegovem imenu in za njegov račun. To pomeni, da ta družba kupuje in prodaja vrednostne papirje na borzi in skrbi za največji donos na vložena sredstva. Za takšne posle borznoposedniška hiša sestavi obračun trimesečno in po potrebi na zahtevo stranke. Število in vrste vrednostnih papirjev pri takih poslih so bistveno večje, kot jih običajno v enem letu opravi občan, zato je izračun davčne osnove - dobička zahtevnejši.” * Kako izračunamo dobiček, če smo iste vrednostne papirje prodajali in kupovali večkrat, po različnih cenah? Vardjjan: “Za določitev nakupne cene v primerih večjih nakupov in prodaj istovrstnih vrednostnih papirjev po različnih cenah se po tolmačenju Ministrstva za finance uporablja metoda FIFO, kar pomeni, da se zaloge znižujejo po zaporedju nakupa in prodaje. Metodo bi lahko najbolje prikazali s tabelo za promet s konkretno delnico, npr. delnico Tovarne zdravil Krka, serije G z oznako KRKG. (Glej tabelo!) Ugotovljeni znesek bo davčni zavezanec prijavil v napovedi za odmero davka iz dobička od kapitala, doseženega v letu 1997. ŽA VSAKO VRSTO DELNIC JE POTREBNO IZDELATI LOČEN OBRAČUN PROMETA V OBDOBJU KOLEDARSKEGA LETA IN UGOTOVITI KONČNI FINANČNI UČINEK. Pri prometu z vrednostnimi papirji je mogoče pridelati tudi izgubo. Zakonodaja dovoljuje davčnemu zavezancu, da svojo pozitivno osnovo zniža za ugotovljeno izgubo, vendar samo v okviru koledarskega leta in do višine pozitivne osnove. Za izgubo pri prodaji vrednostnega papirja se zmanjša dobiček iz prodaje vrednostnih papirjev ali tudi dobiček od prodaje nepremičnin, ne pa tudi obveznosti iz ostalih prihodkov pri dohodnini! Davčno osnovo lahko znižamo za vrednosti plačanih prometnih davkov, obresti in tečajnih razlik.” • Kako ravnamo pri obveznicah? Vardjjan: “Dobiček ustvarjamo tudi pri prometu z obveznicami, ki so jih izdala podjetja, občine ali država. Vračilo vloženih sredstev v nakup obveznic in obresti je odvisno od načina amortiziranja. Lahko gre za vračilo glavnice po poteku določene dobe (običajno 5 let) ali pa anuitetno vračilo, kjer CENO, BREZ UPOŠTEVANJA OBRESTI. (Vrednost nakupa ali prodaje = nominala x odstotek x tečaj x količina.) Pri prometu z obveznicami, ki imajo anuitetno vračilo glavnice in obresti, moramo biti pozorni na upoštevanje glavnice iz že vnovčenih kuponov, zato pri izračunu dobička oz. davčne osnove upoštevamo naslednji način: (prodajna cena + glavnica vnovčenih kuponov) - nakupna cena.” • Kako je z revalorizacijo? Vardijan: “Če prodamo vrednostni papir preden poteče 6 mesecev od pridobitve, nimamo pravice na revalorizacijo! Če pa prodamo VP po poteku 6 mesecev od Delnice KRKG Datum Nakupna cena Lot Prodajna cena Lot Izračun dobička v SIT 20_2 97 15 4 97 16 500 12 18 700 10 21 6 97 19 700 15 12 X 2 500 = 30 000 3 X 300 = 900 27 8 97 24 350 8 7 1097 20450 9 7 X 1.750 « 12 250 2 X-3.900 =-7 800 30 24 DOBIČEK * 3S.350 (Prodaja znotiaj 6 mesecev) se v obroku vrača del glavnice in pretečene obresti, in sicer trimesečno, polletno ali letno. Večina obveznic je nominirana v nemških markah, zato jih MORAMO PRI NAKUPU ALI PRODAJI PRERAČUNATI V TOLARJE z uporabo srednjega tečaja Banke Slovenije za DEM, veljavnega na dan nakupa ali prodaje. Obveznice običajno kupujemo na borzi in so prosto prenosljive z izročitvijo. Tečaj obveznice se oblikuje v odstotku in se lahko giblje od 50 do 120 odstotkov nominalne vrednosti, odvisno od rizičnosti izdajatelja in višine obrestne mere. Pri prometu z obveznicami, ki imajo vračilo glavnice ob zapadlosti, bomo ugotovili dobiček ali izgubo tako, da BOMO OD PRODAJNE ODŠTELI NAKUPNO dneva nakupa, moramo njihovo nabavno vrednost povečati za stopnjo rasti drobno prodajnih cen od dneva nakupa do dneva prodaje. Pri tem moramo upoštevati, da čas imetja vrednostnega papirja do 15 dni v mesecu ne upoštevamo, medtem ko za imetje nad 15 dni upoštevamo celoten koeficient rasti v tem mesecu.” * Zveni zamotano. Ali si bo povprečni vlagatelj znal sam sestaviti davčno napoved in obračunati dobiček, revalorizacijo? Vardijan: “Tisti, ki je imel veliko prometa z vrednostnimi papirji, bo napoved težko sestavljal sam.” Pogovarjala se je: BREDA DUŠIČ GORNIK Delavnice za razvoj kmetijstva V Mirni Peči pripravljajo program razvoja kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti v krajevni skupnosti oz. bodoči občini - Dobro sodelovanje prebivalcev MIRNA PEČ - Decembra so se krajani KS Mirna Peč v sodelovanju s Centrom za razvoj podeželja in kmetijstva (CERPOK) lotili zanimivega in za nadaljnji razvoj krajevne skupnosti oz. bodoče občine pomembnega projekta. Ob pomoči lokalne kmetijske svetovalne službe in strokovnjakov CERPOK-a nameravajo pripraviti program razvoja kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti v krajevni skupnosti. KORUZA OSVAJA SLOVENIJO V slabem desetletju smo v Sloveniji zaradi zaraščanja krajine izgubili več kot 100 tisoč hektarjev travnikov in pašnikov in nad 30.000 ha njiv. Da gre za velike izgube dokazuje primerjava, da zdaj obdelujemo le še 170.000 ha njiv, pa še te zasejemo predvsem z eno prevladujočo poljšino - koruzo. Njen delež se je v tem času povečal na skoraj polovico (na 46 odstotkov), kar je daleč največji v Evropi. Na srečanju slovenskega agronomskega društva kjer so sporočili te najnovejše podatke, so pozvali državno oblast, naj vendarle kaj ukrene in se pri tem zgleduje po razvitih evropskih deželah, kjer so zaraščanje krajine zaustavili predvsem s tako imenovanimi direktnimi plačili, pa tudi drugimi oblikami denarne pomoči kmetom. Z NOVOMEŠKE TRŽNICE V ponedeljek po novoletnih praznikih je bilo na tržnici manj obiskovalcev kot decembra, branjevke pa so tako kot ponavadi prinesle na trg veliko pridelkov. Kilogram česna so ponujale po 400 do 500 tolarjev, čebulo po 200, koren, kolerabo in črno redkev ter repo po 150 do 200, fižol po 400 do 500, kislo zelje in repo po 200, regrat in motovilec po 1.000, krompir po 50, liter in pol jabolčnega kisa po 200, zavitek rezancev po 250, zavitek mlincev po 300, med po 800 do 900 liter, ajdove moko po 400, rozine po 450, orehe po 1000, lešnike po 1.300, fige po 660, suhe slive po 560 in jajca po 25 do 30 tolarjev. sejmisca BREŽICE - Na sejmu 3. januarja letos je bilo naprodaj 120 prašičev, starih do 3 mesece, 30 v starosti 3 do 5 mesecev in 20 starejših. Prvih so prodali 105 po 380 do 400, drugih 15 po 290 do 300, tretjih pa 5 po 250 do 270 tolarjev kilogram žive teže. ”Tako bodo pripomogli, da bodo kmetje v še bolj zaostrenih razmerah ohranili kmetijsko proizvodnjo in vse drugo, kar ta omogoča,” pravi prof. dr. Matija Kovačič, ki v okviru tega projekta v Mirni Peči vodi delavnice, na katerih določajo in razčlenjujejo probleme, iščejo rešitve in pripravljajo načrte. “Ohranjanje kulturne krajine je gotovo med najpomembnejšimi stvarmi. Obenem pa naj bi kmetje postopoma izboljšali tudi svoje prihodke. Poleg tega lahko pričakujemo, da bo • Program razvoja kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti v KS Mirna Peč bo vseboval tri dele. V prvem bodo opredelili probleme in interese ter analizirali razvojne možnosti; v drugem bodo določili glavne smeri razvoja, ki naj bi omogočile čimvečji dohodek, v tretjem pa bodo izdelali program razvojnih aktivnosti in predlagali, kako naj se krajani organizirajo, da bodo lahko uresničili zastavljeni program. bolj razvito in sodobnejše kmetijstvo omogočilo tudi razvoj drugih gospodarskih dejavnosti v kraju, predvsem turizma.” Do pobude za ta razvojni program je prišlo ob pripravi prostor-skoureditvenega načrta za območje KS Mirna Peč, ki določa, kje in kako je mogoče posegati v prostor. Pri tem pa so sodelavci Urbanističnega inštituta iz Ljubljane, ki pripravljajo ta dokument, skupaj s krajani in vodstvom krajevne skupnosti ugotovili, da ne poznajo dovolj problemov in razvojnih možnosti kmetijstva, brez tega pa ne morejo izdelati dovolj kakovostnega in življenjskega prostorskega plana. “To spozna- DROBNICA ŠT. 4 SLOVENJ GRADEC - Četrta številka strokovne revije za rejce in ljubitelje drobnice prinaša članke o blagovni znamki drobnice, ureditvi pašnika za rejo damjakov, ravnanju z ovcami, državnem tekmovanju v strižnji ovc v Starem Bregu pri Kočevju, strokovni ekskurziji v Francijo, prvem pasemskem ovčerejskem društvu na Jezerskem in živino-zdravstveni prispevek o pojavu kon-taginoznega ektima, to je zelo nalezljive virusne bolezni ovc, koz pa tudi gamsov in kozorogov. kmetijski nasveti Francoska novost - solaxe Na tretjih Pirčevih dnevih, ki jih je Strokovno sadjarsko društvo Slovenije (novo ime) ob koncu minulega leta priredilo v Krškem, je dr. Franci Štampar vzbudil veliko zanimanje s predavanjem o francoski novosti pri vzgoji jablan - o sistemu solaxe. Gre za enostavno gojitveno obliko, ki temelji na poznavanju fiziologije jab-lanovega drevesa, predvsem odnosa med rastjo in rodnostjo, in prinaša stalnejši ter večji pridelek bolj izenačenih in lepše barvanih plodov. Vsak sadjar pozna eno temeljnih pravil vzgoje drevesa, namreč, da vsaka rez spodbuja rast in vpliva na rodnost. Šele ko se vzpostavi ravnovesje med rastjo in rodnostjo, lahko pričakujemo enakomeren in kakovosten pridelek. V kmečkih sadovnjakih, ki niso strokovno pravilno oskrbovani, je rodnost alternativna, to je izmenična. Sadno drevje rodi le vsako drugo leto, tedaj pa preobilno. Plodovi so mnogoštevilni, zato pa drobni in po barvi in okusu sortno neizraziti. Thk pridelek ne more tekmovati na trgu razen v okviru tako imenovane biopridelave. Rodnost pa spodbuja tudi pripogibanje vej. Na tem dejstvu gradi francoska novost solaxe. Namesto da bi v drugem letu rasti mlado jablanovo drevesce obrezali, ga v višini približno dveh metrov upognemo v kotu 45 stopinj ter priveženo na žico ali obtežimo. Upogibanje v nasprotju z rezjo zmanjša vegetativno rast in poveča rodnost. Ob koncu rastne dobe, to je v avgustu, upognemo vse na novo zrasle poganjke, oz. jih po potrebi odstranimo, tako da postane mlada krošnja dovolj zračna in svetla. Vzgojna oblika solaxe je poleg zgodnje rodnosti pokazala še eno prednost. Omogoča boljšo izrabo prostora za posamezno sadiko m s tem boljšo osvetlitev, in kar ni nepomembno - zahteva manjše število sadik na enoto površine. Pri sodobni gosti saditvi (pillar) je potrebnih 3.500 ali celo več sadik na hektar, solaxe pa se zadovolji z največ 2.500 sadikami, ki seveda ustrezno manj stanejo. V vzgojno obliko solaxa pa je mogoče sorazmerno enostavno preusmeriti tudi druge mlade sadovnjake in s tem povečati njihovo donosnost. Inž. M. L. nje je zelo pomembno in pomeni velik napredek pri načrtovanju rabe prostora na podeželju,” pravi dr. Kovačič. Ena temeljnih nalog tega projekta, ki ga financira novomeška občina, je določiti smer nadaljnjega razvoja kmetijstva na območju KS Mirna Peč, ki bo v skladu z naravnimi možnostmi, interesi prebivalstva in z možnostmi razvoja drugih gospodarskih dejavnosti. “To nalogo pa je moč dobro opraviti le s sodelovanjem prebivalcev, zato smo se odločili za delavnice. Med pripravo projekta bomo prebivalcem večkrat predstavili program in preverjali njegovo skladnost z interesi krajanov,” razlaga strokovnjak. “Tako je bolj verjetno, da bo razvojni program upošteval najpomembnejše potrebe in želje prebivalcev, obenem pa je tako tudi večja verjetnost, da se bodo krajani resno zavzeli za uresničitev zastavljenih nalog in ciljev. Ljudje morajo spoznati, da je razvoj v prvi vrsti odvisen od njihovega prizadevanja in sodelovanja. Šele tako je moč računati tudi na pomoč države.” A. B. KMETOVALEC ST. 1 SLOVENJ GRADEC - Izšla je že tudi prva letošnja številka revije kmetijske svetovalne službe s številnimi aktualnimi strokovnimi prispevki v sliki in besedi. Žal seje revija podražila in stane zdaj 500 tolarjev izvod. Urednik Andrej Golob v obrazložitvi potarna, da se je poštnina od zadnje podražitve več kot potrojila, tako da je treba zdaj pošti za vsak izvod odšteti kar 53 tolarjev. Res, lepo je v naši domovini biti - monojrolist! KMETIJSKE DELAVNICE - Zelo dobro obiskane kmetijske delavnice v Mimi Peči vodi prof. dr. Matija Kovačič. (Foto: A. B.) N HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr. Julij Nemanič Vino in zdravje Iz najnovejše knjige s tem naslovom izpod peresa dr. Petra Kapša Prirejajo simpozije in kongrese, katerih sporočilo je jasno: “zmerno”, “kulturno” ali “preudarno” pitje alkohola je koristno in prijetno. Seveda omenjajo tudi škodljive posledice, do katerih pride, če pitje alkohola postane “nezmerno”, “nekulturno” ali “premalo preudarno”. Žal pa ni navodil o tem, kje so meje med posameznimi “oblikami” pitja. Prav tako ni znano, kako si to magično mejo lahko določi vsak posameznik. Iz dednih in presnovnih razlogov nekateri ljudje prenesejo popiti mnogo manj vina kot drugi. Pri njih se škodljivi učinki pokažejo prej. Ljudje azijskega porekla imajo na splošno nižjo odpornost za vino kot ostali, moški pa so za vino praviloma bolj odporni od žensk. Vendar, z izjemo odvisnikov od alkohola in za alkoholizem dovzetnih posameznikov, kozarec ali dva na dan po mnenju večine strokovnjakov ne škodujeta, lahko pa koristita. En kozarec na dan tudi ne bo okvaril jeter. Zdravniki najbrž ne bodo nikdar na široko priporočali zmernega uživanja alkoholnih pijač. Ljudje, ki ne pijejo, ne bi smeli začeti, kajti s pitjem je povezanih vse preveč škodljivih učinkov. Povsem primerno pa je zmerno pitje za tite, ki imajo radi dobro vino in vedo, da lahko obvladujejo popito količino. Deset nasvetov za zmerno pitje (po Prijatelju) • Bodi zmeren - srce in pamet sta dragocenejša kot pivski užitek ali prepoln želodec. • Ne pij kadar si v zagati ali notranji stiski! To je beg pred stvarnostjo v omamo - človek si, spoprimi se z njo! • Ne pij, če te mika ceneni pivski užitek! Potrudi se za zdrave radosti, ki jih v življenju ne manjka! • Ne navadi se gasiti žeje z alkoholno pijačo - telo potrebuje tekočino, ne strupa! • Ne pij močnih alkoholnih pijač! • Ne pij na prazen želodec! • Takoj se umakni iz pijane družbe! • Poslušaj telesne in duševne odzive svojega organizma na pitje! • Spoznaj sebe in alkoholizem ter imej odprte oči za “črno kroniko” njegovih posledic okoli sebe! • Ne pozabi na pristna domača praznovanja in družabna srečanja! Decembrska trgatev dala božično vino V Vinu Brežice pred novim letom potrgali sovinjon BREŽICE - Podjetje Vino Brežice je 10 ha svojih vinogradov rezerviralo lani za posebne trgatve, od tega 4 ha renskega rizlinga, 3 laškega rizlinga, 2 sovi-njona in 1 ha šardoneja. Sovinjon so v Vinu potrgali lani za božič in mu tudi dali ime božično vino. Glede na doseženo sladkorno stopnjo je to vino izbor in ima po besedah Karla Recerja, direktorja Vina Brežice, veliko lastnosti izjemno dobrega vina. Direktor Recer je tudi povedal, da bodo s trgatvijo šardoneja in laškega rizlinga še nekoliko počakali. Vprašanje je, če bodo lahko dosegli ledeno trgatev, saj vreme letos ni naklonjeno trgatvi za posebne vrste vina. Vino z omenjeno lansko trgatvijo nadaljuje tradicijo največjega slovenskega proizvajalca posebnih vin. Prvo posebno trgatev je to brežiško podjetje imelo leta 1986. Takrat je pridelalo laški rizling izbor, ki si je pridobil slovenski šampionski naslov in ki ga je ob obisku v Sloveniji pil tudi p,p'Ž' L, M. Namesto ledenega božično vino Hoznarjevi v Ručetni gori dan po božiču trgali renski rizling - Stisnili 190 litrov mošta - Božično vino ponudili skupaj s sovinjonom-izborom 97 in sovinjonom-barigue 91 RUČETNA GORA • Ne zgodi se ravno pogosto, da bi trgači na trgatvi pili vino istega letnika. V Ručetni gori v črnomaljski občini pa se je v vinogradu Alojza Hoznarja iz Ručetne vasi zgodilo prav to. Kot zadnji v tej belokranjski vinski gorici so Hoznarjevi namreč trgali renski rizling v šest let starem vinogradu šele 26. decembra. TRGATEV O BOŽIČU - Trgatev je lahko tudi o božiču, kar so dokazali trgači, ki so 24. in 25. decembra obirali še zmeraj okusno grozdje na Drenovcu v vinogradih Vina Brežice. V tem brežiškem podjetju so imeli dozdaj skupno več kot 30 posebnih trgatev. (Foto: L. M.) Gospodar Alojz je priznal, daje grozdje na 427 trtah pustil za ledeno vino. Ker pa mora biti za takšno vino tri dni in noči vsaj 6° Celzija pod ničlo, vremenoslovci pa pred božičem niso napovedovali mraza, se je odločil, da bodo iz grozdja stisnili božično vino. Hoznar si je sicer že dolgo želel, da bi vsaj nekaj grozdja na okrog dva tisoč trtah, kolikor jih ima na štirih parcelah v Ručetni gori, pustil v vinogradu čim dlje, a za to do lani ni bilo pravih vremenskih razmer. Iz grozdja, ki so ga natrgali dan po božiču, so Hoznarjevi stisnili 190 litrov mošta. Sicer pa je Hoznar znan kot eden najboljših belokranjskih vinogradnikov. Zadnjih osem let, kar sam kletari, so njegova vina dobivala najvišja priznanja. Od šestih vzorcev vin, ki jih je dal v oceno na lanskoletnem črnomaljskem martinovanju, je dobil dve veliki zlati ter štiri zlate medalje. Trgovsko podjetje ZRNO Gmajna 6 a, RAKA VEUKA RAZPRODAJA KMETIJSKEGA IN GRADBENEGA MATERIALA •NPK 15-15-15 vreča 1.390 SIT •NPK7-20-30 vreča 1.580 SIT •NPK 8-26-26 vreča 1.695 SIT • KAN vreča 999 SIT •UREA vreča 1.112 SIT • pesni rezanci 16,00 SIT/kg • sončnične tropine 38.00 SIT/kg • koruza 16.99 SIT/kg • |ečmen 23,50 SIT/vreča ZAŠČITNA SREDSTVA 20% nižje posezonske cene. Cene so za kmete in so brez prometnega davka. Možnost dostave na dom. Tel. 0608/75-410, 75-086 Na semiškem martinovanju pa je sovinjon-izbor postal celo šampion. Da pa je zanj pomembna le kakovost vina, in ne količina, dobro vedo tudi poznavalci dobre kapljice. Zato svoj pridelek z lahkoto proda. Do božiča je tako prodal že 70 odst. vina lanskega letnika. Alojz pa vse bolj spoznava tudi, da ni pomembno le, če je vino dobro, temveč da je marsikdaj odločilno, kako ga kupcem ponudi. Zato se je odločil, da bo pred koncem letošnjega leta ponudil novoletni darilni paket s tremi steklenicami vina in sicer s sovinjonom-izborom 97, renskim rizlingom-božičnim vinom 97 in sovinjonom-barique 91. To bo zagotovo poslastica. M. BEZEK-JAKŠE BOŽIČNA TRGATEV- Hoznarjevi so iz trgatve dan po lanskem božiču naredili pravi praznik. Na trgatev je prišlo okrog 30 ljudi, med njimi črnomaljski župan Andrej Fabjan in semiški Janko Bukovec, črnomaljski župnik Peter Slevec, državni prvak v oranju Ib ne Filak s frajtonarico, manjkal pa ni niti Božiček. (Foto: M. B.-J.) \HELENA mrzlikar] gospodinjski kotiček Suho sadje v pecivu Suho sadje in različna jedrca, kot so marelice, slive, jabolčni krhlji, rozine, fige, lešniki, orehi, mandlji in drugo, je najprimernejša sestavina prazničnih kolačev in raznih pogač. Za MARELIČNI KOLAČ potrebujemo 100 g suhih marelic, 4 žlice ruma ali vinjaka, 80 g masla ali margarine, 125 g sladkorja, 5 jajc, 150 g moke, 1/4 žličke pecilnega praška ter za obliv 150 g sladkorja in 3 žlice vode. Marelice sesekljamo in navlažimo z rumom. Maščobo penasto umešamo in postopoma dodajamo rumenjake in sladkor. Nazadnje dodamo namočene marelice in primešamo moko s pecilnim praškom. Iz beljakov stepemo trd sneg in ga rahlo vmešamo v testo. Nizek okrogel model namastimo ali obložimo s peki papirjem in napolnimo s testom. Pečemo 40 minut pri 200° Celzija. Po izvrstnem okusu se odlikuje tudi POGAČA Z DAT- LJI. Pripravimo 200 g moke, 80 g sladkorja, 100 g masla, 1 jajce, ščepec soli, 25 datljev in 20 olupljenih mandljev. Za preliv: 2 jajci, 3 žlice mleka, 1 žlico sladkorja, 1 žlico praška za vanilijev puding ali žlico pšeničnega škroba in sladkor v prahu za posip. Na delovno površino stresemo moko, naredimo jamico, v katero damo jace, sladkor, sol in na koščke narezano surovo maslo. Vse sestavine na hitro zgnetemo v mehko testo, oblikujemo v kepo, zavijemo v folijo in testo položimo v hladilnik za 30 minut. Datlje zarežemo, odstranimo koščico in vložimo olupljene mandlje. Testo razvaljamo in z njim obložimo nizek okrogel model. Po površini pogače položimo datlje in prelijemo z dobro razžvrkljano mešanico in pečemo v pečici pri 200° Celzija do 40 minut. Pogačo ohladimo v modelu in pred serviranjem potresemo s sladkornim prahom. Ugašeni svetilniki slovenstva Narodni domovi so značilen pojav v zgodovini slovenskega narodnega prebujanja in samozaveščanja. Gradili so jih v večjih krajih po vsem slovenskem etničnem ozemlju v zadnji četrtini 19. in v začetku tega stoletja, narodni dom pa je v kraju, kjer so ga zgradili, pomenil svojevrstno potrditev slovenske narodne ozaveščenosti, a hkrati tudi potrditev organizacijskih in ekonomskih moči Slovencev. Zato so narodni domovi postali simboli in svetilniki slovenstva. Dandanašnji, ko se slovenstvo z doseženo lastno državnostjo menda razcveta kot še nikoli, ti spomeniki niso za na smetišče zgodovine. Še vedno so lahko svetilniki, a ker je njihov prvotni namen že davno povozil čas, naj bi njihova luč predvsem spominjala na vlogo, ki so jo odigrali v razvoju slovenstva, ter nas tako opozarjala na pomen narodnega samozavedanja. Odnos do njih in vse, kar se z njimi dogaja, pa je zato predvsem kazalec našega spoštovanja lastne zgodovine, narodnega samozavedanja in ponosa. Slovenski narodni domovi nič več ne gorijo, kot je denimo narodni dom v Trstu, ki so ga leta 1920zažgali fašisti prav zaradi njegovega simbolnega pomena. Njihova usoda je drugačna, a v bistvu podobna usodi tržaškega. Izginjajo iz naše zavesti in so vse bolj podobni nič več uporabnim, ugašenim svetilnikom. Prvi in najstarejši narodni dom na Slovenskem, ki so ga postavili v Novem mestu 1885. leta, je hudo zanemarjen in že nekaj let sredi mesta propada (menda se mu le obetajo lepši časi), v tržaškem ni več ne duha ne sluha o tem, da je bil kdaj slovenski, če omenimo dva izmed najbolj znanih slovenskih narodnih domov. K razmišljanju o njihovi usodi pa nas ta čas sili dogajanje v Brežicah, kjer so meni nič tebi nič s stavbe nekdanjega brežiškega narodnega doma, ki so ga leta 1904 postavili narodno zavedni brežiški in okoliški Slovenci kot jez zoper ponemčevanje, odstranili spominsko ploščo, ki je opozarjala na pomen in vlogo te stavbe. Takosopišme-vuhovsko ugasnili še zadnji tleči ostanek luči v tamkajšnjem nekdanjem narodnem svetilniku. Kot da na morjih, po katerih zdaj pluje slovenstvo, ni ne čeri ne nevarnih rtičev. M. MARKELJ STRIČEK VANJA NOVO MESTO - V ponedeljek in torek, 12. in 13. januarja, bosta ob 19.30 v Domu kulture gledališki predstavi za abonma A oziroma B, nastopilo pa bo Prešernovo gledališče Kranj z igro Striček Vanja Antona P. Čehova. Izven abonmajev so na voljo dodatni sedeži. RAZSTAVE O “MATIČKU” NOVO MESTO - V avli Kulturnega centra Janeza Trdine je od minule srede, ko se je v Novem mestu zvrstilo več kulturnih prireditev v počastitev 150-letnice prve uprizoritve Linhartove veseloigre Tit veseli dan ali Matiček se ženi, odprtih več razstav. Knjižnica Mirana Jarca je pripravila razstavo knjižnih izdaj Matička in ilustracij Linhartovih del slikarke Melite Vovk, Zgodovinski arhiv Ljubljana - Enota za Dolenjsko in Belo krajino razstavo Matiček in leto 1848 v arhivskih dokumentih, Muzeji radovljiške občine pa razsatavo oblačil in predmetov iz časa Antona Tomaža Linharta. Razstave bodo odprte do 21. januarja. 10 Oko združuje likovnike Dejavno krško društvo likovnikov Oko ima že blizu 50 članov - Vrsta skupinskih in samostojnih razstav KRŠKO - Odkar v Krškem deluje društvo likovnikov Oko -maja bo dve leti - se je razkrilo, kako presenetljivo veliko je zanimanje za likovno ustvarjalnost v tem delu Posavja in da je bila ustanovitev takega društva še kako potrebno dejanje. Oko, katerega ustanovitev je spodbudil sevniški ustvarjalec in njegov prvi predsednik Rudi Stopar, v svojih vrstah danes združuje že 45 bolj ali manj dejavnih likovnikov, njihovo število pa tako rekoč iz tedna v teden narašča, kot narašča tudi število skupinskih in samostojnih razstav, ki pod okriljem društva bogate kulturno dogajanje v Posavju in drugod. Od Stoparja, ki je bil predsednik za času ustanavljanja in zagona, je vodenje društva likovnikov Oko prevzela dr. Blandina Mar- Predsednica društva likovnikov Krško Oko, Blandina Markovič-Randič kovic - Randič, zaposlena kot koordinatorka zobozdravstvene preventive v krškem zdravstvenem domu. Po rodu je sicer Zagrebčanka, a že dobri dve desetletji živi v Krškem in se je lepo vključila v življenje svojega novega okolja. Ker se tudi sama ukvarja z likovnim ustvarjanjem, aranžiranjem unikatnih spominkov in šopkov ter s slikanjem v akrilu, se je kmalu pridružila novoustanovljenemu likovnemu društvu in kmalu prevzela tudi njegovo vodenje, ko nihče od drugih članov ni hotel vzeti tega bremena nase, zavedala pa se je škode, ki bi nastala, če bi društvo prenehalo delovati. “Res je presenetljivo, koliko ljudi se zanima za likovno ustvarjanje. Doslej so se ukvarjali s tem nekako bolj sami zase, odkar pa imamo društvo, imajo več možnosti, da svoja dela predstavijo javnosti na skupinskih ali samostojnih razstavah in se tako potrdijo. Med člani društva, ki se z dotokom predvsem mladih ustvarjalcev občutno pomlaja, opažam tudi veliko željo po znanju, po likovnem izobraževanju, zato RAZSTAVA GRAFIK NATAŠE MIRTIČ NOVO MESTO - V galeriji Luna bodo danes, 8. januarja, ob 19. uri odprli razstavo grafik akademske slikarke Nataše Mirtič s Sel pri Dolenjskih Tbplicah. Mirtičeva je lani diplomirala na Akademiji za likovno umetnost pri prof. Andreju Jemcu, zdaj pa nadaljuje podiplomski študij pri prof. Lojzetu Logarju. je ena od naših stalnih nalog prav izobraževanje,” pravi Bladina Markovič in dodaja, da jim je delo močno olajšalo to, da so odpravili prostorsko stisko s pridobitvijo prostorov nekdanjega uredništva Našega glasa, kjer se zdaj zbirajo, izobražujejo ter hranijo in zbirajo dela za razstavo. Šlednjih ni malo, saj se razstave kar vrstijo ena za drugo v galeriji brestaniškega gradu, v kulturnem domu Krško in različnih gostinskih lokalih, kot denimo najnovejša skupinska razstava v brežiški kavarni Amarcord. Posebej uspešna je bila dražbena razstava v gradu Mokrice, katere izkupiček je društvo poklonilo društvu za cerebralno paralizo Posavje Sonček. Tradicionalni naj bi postali skupinska razstava ob rojstnem dnevu kiparja Vladimirja Štovička in likovna kolonija Krško, ki so jo prvikrat organizirali lani. Že v kratkem pa jih čaka gostovanje v zagrebškem Slovenskem domu, kamor so jih povabili hrvaški S,0VenCi' M. MARKELJ KAKOVOSTEN GLASBENI DOGODEK - Prednovoletni koncert Pihalnega orkestra Krka Zdravilišča iz Straže, ki je bil v petek, 26. decembra, zvečer v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine, je potrdil, da orkester pod vodstvom dirigenta Mira Sajeta stopa po zanesljivih poteh k vse večji kakovosti. Lani, ko je praznoval 40 let svojega delovanja, je orkester prejel visoka domača in mednarodna priznanja: na mednarodnem tekmovanju v Italiji je zasedel prvo mesto v 1. kategoriji, dirigent Saje pa je bil izbran za najboljšega dirigenta, na tekmovanju slovenskih pihalnih orkestrov pa je zasedel absolutno prvo mesto. Da si ta priznanja orkester zares zasluži, se je lahko prepričala na prednovoletnem koncertu nabito polna dvorana poslušalcev, ki so izvajalce na koncu zahtevnega in zanimivega programa z navdušenim ploskanjem izprosili, da so zaigrali še dodatne tri skladbe in tako v zadovoljstvo vseh zaokrožili prijetni in kakovostni glasbeni dogodek. (Foto: M. Markelj) Najraje kipari v lesu Jože TVontelj, kipar v stiškem samostanu, opremlja novo kapiteljsko dvorano, letos pa bo izdelal jaslice IVANČNA GORICA - Kaj bi svet brez ljudi? je življenjsko vodilo Ivančana Jožeta Trontlja, po poklicu fotografa, zadnje čase pa predvsem slikarja in kiparja. To se kaže v njegovih delih, tudi sedanjem, ko za novo ivanško cerkev, za katero je naredil že oltar, dela lesen krstilnik, med drugim okrašen tudi s človeškimi glavami. Vanj bo vložil skoraj tristo ur klesanja. Čeprav je šolan fotograf, mu fotografija ni blizu, “ker ne od-slikava resničnosti in razočara,” pravi TVontelj, ki že od nekdaj rad slika, predvsem portrete. Pred tremi leti se je s slikarskimi deli predstavil na samostojni razstavi v stiškem samostanu, zanaprej pa razmišlja o razstavi, ki bi prikazala pot nastajanja nekega izdelka. Th se mu zdi še posebej zanimiva. “Slikam to, kar je duhovno. Zame drevo ni le drevo. Pred kratkim sem na primer naslikal Visoko pesem iz Svetega pisma. Sicer pa se nimam za umetnika. Bog je umetnik, da mi idejo, jaz sem le delavec,” je pripovedoval TVontelj, kije opravil sprejemne izpite na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, vendar študij ob delu ni bilo mogoč. V stiškem samostanu je zaposlen tri leta in predvsem to obdobje kipari iz orehovega lesa. Naučil se je sam. Kar nekaj njegovih kipov krasi meditativni park Lojzeta Grozdeta, letos, ko v samostanu za praznično leto opremljajo novo kapiteljsko dvorano, pa se trudi z izdelovanjem okrog štiridesetih reliefov cistercijanskih svetnikov na klopeh. “Rad imam les. Th les ni videl stroja, vse delam ročno. Zato je obdržal svo- jo naravnost, dušo,” je povedal mladi umetnik, sicer doma iz Grosupljega. Če bo le šlo, želi letos za stiški samostan izdelati nove lesene jaslice. Dela mu ne zmanjka, tega pa je vesel, saj pravi, da ga je prav to pripeljalo do vere in sreče. L. MURN NOV KRSTILNIK-Jože Trontelj pride skorajda vsak dan po službi v ivanško župnišče, kjer v delavnici pozno v noč vztrajno nadaljuje s klesanjem lesenega krstilnika, v katerega je do sedaj vložil okrog sto ur dela. Zatem ga čaka še izdelava tabernaklja in oprema prezbiterija. (Foto: L. M.) BERGERJEVA UMETNIŠKA AKCIJA - Na Vratih v Novem mestu je inscenator Matjaž Berger v ponedeljek, 22. decembra, zvečer po daljšem času ponovno pripravil umetniško akcijo, ki jo je imenoval Varuh interpretacije in v vabilu označil kot himno paradoksu. Na istem prostoru se je leta 1994 prav tako 22. decembra (na ta dan se je rodil futurist Filippo Tommaso Marinetti, zvezda stalnica Bergerjevih umetniških prizadevanj) z artistično akcijo “Daj mi tisto, česar nimaš" poslovil od Novega mesta, a, kot vidimo, ne za vedno. Očitno ga ambient Na vratih privlači, žerjav na bližnjem gradbišču pa je bil najbrž dodaten izziv, da je Berger obudil tradicijo svojih decembrskih umetniških akcij v Novem mestu. (Foto: MiM) S kartico bližje muzeju Dolenjski muzej omogoča imetnikom muzejske izkaznice vrsto ugodnosti - Veliko zanimanje za mladinsko kartico PREDNOVOLTENl KONCERTI POSTAJAJO TRADICIJA - Šentjemejski pihalni orkester, ki ga vodi Sandi Franko, je na večer pred Silvestrovim v prostorih osnovne šole Šentjernej pripravil koncert, na katerem je pred polno dvorano poslušalcev pokazal, kaj zmore. Odigral je vrsto zahtevnih skladb, med njimi tudi tisto, s katero je lani na državnem tekmovanju pihalnih orkestrov v Sežani osvojil zlato medaljo v kategoriji svobodnega izbora skladb. Božično-novoletni koncerti šentjemejskih godbenikov - ta je bil drugi, a pr\’i v zaprtem prostoru - naj bi postali tradicionalni šentjemjski prednovoletni kulturni dogodek. Gost večera je bila, ne prav posrečeno izbrano, 13-letna popevkarica Maruša. (Foto: M. Markelj) NOVO MESTO - Srečanje imetnikov muzejske izkaznice Dolenjskega muzeja ob koncu lanskega leta je pokazalo, da je muzej z izkaznico naredil dobro potezo, saj je podpornikov in privržencev muzeja - imetnikov izkaznice vse več. Od predlanskega leta, ko so načrtneje začeli izvajati program muzejske izkaznice, seje število včlanjenih povečalo za več kot še enkrat, tako da jih je zdaj preko 140. Mladinsko muzejsko izkaznico, ki je namenjena predvsem mlajšim in ob vseh ostalih ugodnostih nudi tudi prost pristop do muzejskih delavnic, pa si je že drugo leto zapored omislilo preko tisoč šolarjev. Z muzejsko kartico imetnik ne potrjuje le svoje privrženosti muzeju, ampak je deležen predvsem različnih ugodnosti: redno prejema vsa vabila in obvestila o razstavah, pri nakupu muzejskih publikagij ima 10 odst. popusta, z letno članarino (v tem letu bo 3.500 tolarjev za odrasle in 700 tolarjev za šolarje) pa ima plačan ogled vseh stalnih zbirk in razstav skozi vse leto. Večina imetnikov muzejske kartice Dolenjskega muzeja je iz Novega mesta, med njimi prevladujejo izobraženci, kartico pa imajo tudi nekateri pomembnejši možje od novomeškega župana do direktorja bolnišnice in generalnega direktorja Krke. Direktor muzeja Zdenko Picelj pravi, da muzej na tak neobvezen način pridobiva prijatelje in z njimi dragocen vir povratnih informacij, kaj je ljudem v muzejski ponudbi všeč, česa bi si še želeli. Tako se muzej kot ustanova še bolj približuje in odpira ljudem. “Želel bi, da bi si muzejsko izkaznico nabavili ljudje vseh izo- brazbenih profilov, da bi postal muzej s svojimi zbirkami Še bolj odprt in bi se nihče ne bal stopiti vanj ter si ogledati stalnih in občasnih razstav,” pravi Picelj in dodaja, da pripravljajo za imetnike muzejske kartice še nove ugodnosti, predavanja, srečanja in tudi kakšno ekskurzijo. In kaj narediti, da bi postali imetnik muzejske kartice Dolenjskega muzeja? Le prijavnico, ki je vedno na voljo v muzejski recepciji, je treba izpolniti in seveda plačati članarino. MiM JUBILEJNO GLASILO NOVO MESTO - Ob petdesetletnici Dijaškega doma Novo mesto je konec lanskega leta izšla posebna številka domskega Glasila, ki so ga pod mentorstvom Majde Okrog-lič uredile Suzana Kovač, Andreja Golob, Katarina Koren in Polona Urck, oblikovala pa Helena Dugo-njič. S fotografijami in drugim likovnim gradivom bogato opremljeno glasilo prinaša v prvem delu pregled zgodovine dijaškega doma ter pregled sedanjih domskih dejavnosti, od domske skupnosti do pevske sekcije in športnega življenja. V drugem delu Glasila pa se nizajo prispevki dijakov, ki izrisujejo utrip življenja v domu, med prispevki je tudi nekaj literarnih. VODSTVO PO RAZSTAVI NOVO MESTO - Dolenjski muzej ho letos vse do zaključka velike arheološke razstave Železna doba na Slovenskem - Kapiteljska njiva vsako zadnjo soboto v mesecu ob 10. uri pripravil ogled razstave pod strokovnim vodstvom arheologa Boruta Križa, vodje izkopavanj na Kapiteljski njivi. V specialni enoti le izbranci Stroga selekcija za Specialno enoto ministrstva za notranje zadeve - Lani več intervencij kot leto prej - Slovenska enota primerljiva z evropskimi tovrstnimi formacijami KRŠKO, CERKLJE OB KRKI - Del specialne enote ministrstva za notranje zadeve, ki sicer šteje okoli 100 članov, se je v decembru mudil v Cerkljah ob Krki. A njihova naloga ni bila takšna kot leta 1991, ko so pri cerkljanskem letališču kar štiri mesece ustrahovali več sto niških specialcev, ki so zasedli tamkajšnjo vojašnico. Tokrat so se s kratko akcijo vpada v opuščeno hišo, v kateri sta bila dva kriminalca, predstavili delavcem policije, pravosodja in novinarjem. dežurni poročajo STRELCA KMALU ODKRILI ; V četrtek, 25. decembra, ob 22. uri je občan obvestil policiste, da je nekdo pred lokalom Bin v Ziljah pri Vinici streljal z avtomatsko puško, nato pa se je odpeljal z osebnim avtom. Občan je policistom povedal tudi številko registrske tablice. Policisti so neznanca odkrili že po 20 minutah v gostilni v Dolenjcih. Ugo-votili so, da gre za 32-letnega A. J. s Krasinca. Policisti so mu zasegli avtomatsko puško, s katero je streljal, 5 nabojev in 59 nabojnikov. Zoper A. J. je bila napisana kazenska ovadba, zagovarjati pa se bo moral tudi pred sodnikom za prekrške. ODNESEL BLAGAJNO IN CIGARETE - V noči na 26. december je nekdo v Črnomlju vlomil v gostinski lokal ter odnesel priročno kovinsko blagajno in več zavojčkov cigaret. Lastnika A. Ž. iz Črnomlja je oškodoval za okoli 50 tisočakov. ZASEGLI STRELIVO - V ponedeljek, 22. decembra, so policisti na podlagi odredbe okrajnega sodišča v Črnomlju opravili hišno preiskavo pri 20-letnem R. K. iz Otoka ■n mu zasegli 13 nabojev kalibra 7,62 mm. Zoper njega so policisti napisali predlog sodniku za prekrške. VLOMIL V JUTRANJKO - V noči na 30. december je nekdo vlomil v prodajalno Jutranjka v Brežicah in odnesel ročno blagajno, nekaj cigaret in plinski vžigalnik ter trgovino oškodoval za okoli 25 tisočakov. Akcija z oklepnim vozilom in policisti s psom je bila bliskovita, kot so hitre in učinkovite tudi njihove akcije v boju proti kriminalu. In število teh iz leta v leto narašča. Sicer pa poleg protiterorističnega delovanja, sodelovanja pri prijetju hujših storilcev kaznivih dejanj, preprodajalcev orožja in mamil ter drugih akcijah, ki jim redne policijske enote zaradi manjše usposobljenosti niso sposobne izvesti, sodelujejo tudi pri varovanju predstavnikov oblasti, objektov, pomagajo v elementarnih nesrečah in podobnem, kap dve tretjini časa pa specialna enota, katere zaščitni znak je panter, namenja usposabljanju. Usposabljanje je namreč izrednega pomena, kot tudi selekcija bodočih članov enote. Kot pravi poveljnik specialne enote mag. Srečko Krope, je zanimanje za specialno enoto precejšnje. Letno se prijavi od 50 do 60 kandidatov, ki gredo skozi štiri selekcijske postopke, v enoti pa jih ostane 5 ali 6. Za sprejem v enoto mora imeti kandidat 3 leta delovnih izkušenj pri policiji, preizkusna doba je pol leta, v enoti pa fantje, tudi kakšno dekle je vmes, ostane- OB ŠKODO FELICIO OBREŽJE - C. J. z Obrežja je v ponedeljek, 29. decembra, zjutraj ugotovil, da mu je nekdo iz garaže odpeljal osebni avto Škoda felicia registrskih številk KK 52-17E, temno zelene kovinske barve. Tat ni imel težkega dela, saj so bili v vozilu kontaktni ključi in vsa dokumentacija vozila. DVE ŽRTVI CEST MED PRAZNIKI - Naše ceste so tudi zadnje dni leta zahtevale življenja. Tako je v nedeljo, 28. decembra, v Sevnici izgubil življenje 21-letni Peter Kralj. Z jugom ga je zaneslo v rob pločnika, nato pa je trčil v vogal stanovanjske hiše na Kvedrovi cesti št. 37. Poškodbe voznika so bile tako hude, da je na kraju nesreče umrl. Na Silvestrovo ob pol osmih zjutraj pa je Hrvat Zlatko Tomkič na dolenjki pri Ponikvah v nepreglednem ovinku prehiteval drugo vozilo, ko je nasproti pripeljal drug Hrvat. Vozili sta čelno trčili (ostanki na sliki), povzročitelj nesreče pa je zaradi hudih poškodb takoj umrl. (Foto: J. Hartman) PREKLICANO OBVEZNO PREKUHAVANJE DOBREPOLJE - Republiški zdravstveni inšpektorje 16. decembra izdal odločbo, da ni več potrebno prekuhavati pitne vode iz vodovodnega sistema Rob. Prekuhavanje je bilo zapovedano pred petimi leti, ko se je vodovod napajal iz starega sistema, zgrajenega leta 1978. V letu 1995 sta začeli obratovati dve novi globinski vrtini, iz katerih priteka zdrava pitna voda. To je bilo ugo-tovljeno na podlagi analiz vode iz novih vrtin, ki so bile opravljene v letih 1996 in 1997. RREŽIŠKI POLICIJI NAJVIŠJE PRIZNANJE - Turistična zveza Slovenije je tudi v preteklem letu po naši državi ocenjevala policijske postaje. V kategoriji policijskih enot, zgrajenih pred letom 1985, je najvišje priznanje s pečatom gostoljubnosti pripadlo policijski postaji Brežice. Prvo mesto je ta postaja osvojila že leta 1994. Sicer pa posebna komisija pri oceni upošteva predvsem urejenost prostorov in okolice, prijaznost policistov in vzdrževanje objekta. Da je na postaji vse tako, kot mora biti, poskrbijo čistilka, komandir Ivan Plohl (na sliki v sredini) ter policisti in ostali zaposleni, ki vedno znova dokazujejo, da znajo prijeti tudi za lopato in drugo orodje, če je potrebno. (Foto: T. G.) USODEN PADEC BREŽICE - V petek, 26. decembra, zjutraj je 44-letni Franc Kene odšel na gospodarsko poslopje, kjer je hotel odtrgali eno od desk. Kramp je zapičil v režo med dvema deskama, potem pa skušal s silo telesa odbiti desko. Pri tem se je kramp izmaknil, tako da je Franc izgubil ravnotežje in padel nazaj. Z glavo je udaril v prečni podporni tram ter obležal mrtev. mag. Srečko Krope jo 8 do 10 let. Povprečna starost specialcev je 32 let, povprečna starost udarne enote pa 27 let. Slovenska specialna enota, kije usposobljena za delovanje na kopnem, v vodi in zraku, sodeluje s tujino, člani pa se redno udeležujejo tudi tekmovanj evropskih specialcev, kjer kljub slabši opremljenosti zasedajo najvišja mesta. T. GAZVODA OBSTRELJENA MED SPREHODOM KRŠKO - V nedeljo, 28. decembra, popoldne je B. M. v gozd blizu Razteza peljala psa na sprehod. Gotovo je bila nemalo presenečena, ko je zaslišala strel in jo je krogla zadela v nogo, prebila obuvalo in nogavico ter obtičala v nartnem delu stopala. Zaradi hudih poškodb sojo odpeljali v brežiško bolnišnico, policisti pa o neznanem strelcu še zbirajo obvestila. Streljal tudi na policiste Dvojni poskus umora NOVO MESTO - 26-letni Rom M. K. iz Brezjega pri Novem mestu je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja poskusa umora, ker je 24. decembra nekaj po polnoči z avtomatsko puško skušal umoriti zakonca B. in R. B. iz Brezja. Po streljanju, v katerem na srečo ni nikogar zadel, je pobegnil, poškodoval pa je njun avto in prestrelil vhodna vrata hiše. V hiši je tedaj spala tudi njuna petletna hči. Novomeški kriminalisti in policisti so takoj po prejetem obvestilu odšli na kraj, med ogledom pa je osumljenec streljal tudi nanje, a na srečo ni nikogar zadel. Policisti so osumljenca kmalu prijeli. Opravili so tudi hišno preiskavo, a orožja niso našli. Kriminalisti so osumljenca pridržali, zoper njega napisali kazensko ovadbo in ga še istega dne privedli k preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča v Novem mestu. KROGLA V HIŠO SENOVO - Na božični dan je nekdo z orožjem kalibra 5,6 mm ustrelil proti stanovanjski hiši na Senovem, v katerem biva A. B. z družino. Krogla je prebila roleto okna v dnevni sobi, zadela v ter-mopan steklo, kije počilo, in se ustavila v lesenem okenskem okvirju. Takrat v prostoru ni bilo nikogar, policisti pa neznanega storilca še iščejo. po dolenjski deželi • Prazniki, ki so za nami, so minili kar mimo, če ne upoštevamo glasnega pokanja petard, razgrajanja od vina razgretih veseljakov in podobnih kršitev. Očitno pa je, da so si nekateri v minulih dneh privoščili tudi sosede. • Tako je bilo tudi na Senovem. Na dan pred božičem je tam prišlo do nenavadnih groženj: 37-letni A. K. je namreč grozil A. L.-ju, da ga bo ubil, da bo z motorno žago razžagal vrata stanovanja in tudi njega. Kršitelj je odšel v svoje stanovanje, kjer je imel pod mizo v kuhinji spravljeno motorno žago Homelite in se z njo napotil na balkon pred sosedovo stanovanje, svoje grožnje o razkosanju vrat in soseda pa je podkrepil z vžigom žage. Čeprav ga je A. L. velikokrat opozoril, naj se umiri, ni nič zaleglo, zato so na kraj kršitve prišli policisti, ki so kršitelja zalotili s prižgano žago v rokah. Ker je s kričanjem in grožnjami nadaljeval, so ga policisti odpeljali s seboj. • V nedeljo, 28. decembra, ob vl 5.30 je bilo “veselo " tudi v Šentjanžu, kjer je za višjo temperaturo poskrbel R. A. Med njim, domačini in sosedo je prišlo do prepira, v katerem je kršitelj vrgel steklenico z vinom v pomivalno korito. Z delom razbite steklenice ja zamahnil proti sosedi, vendar mu je na mokrih kuhinjskih tleh spodrsnilo in je padel. Policisti, ki so prišli na kraj kršitve, so moža odpeljal s seboj in del dneva ter noči je preživel v prostoru za pridržanje. SPECIALCI SPET V CERKLJAH - Tokrat le z vajo, ki so si jo ogledali uslužbenci policije, pravosodja in novinarji. Specialna enota, ki je prišla do opuščene hiše v oklepnem vozilu, je s pomočjo psa v trenutku onesposobila dva nepridiprava, ki sta se skrila v hi\i. (Foto: T. G.) SLED PROTI | KRIMINALU Izšla je nova, dvojna številka ! (10-12) revije Šled, ki jo izdaja, Defensor v sodelovanju z mini- ■ strstvom za notranje zadeve in ' zbornico RS za zasebno varo-1 vanje. Nova številka prinaša za-1 nimivosti o varovanju računal- J nika, o trgovanju s človeškimi, organi, o čiščenju morskega ■ dna, berete lahko o varni nav-1 tični sezoni, ženskah in drogah, 1 zasebni policiji, kriminalu in 1 internetu ter še o čem. ZAGOREL ZABOJNIK - Tako kot že vse od srede decembra naprej je bilo tudi na silvestrski večer v Kočevju slišati neprimerno več pokanja petard, kot prejšnja leta, ob polnoči pa so, še posebno v Ulici heroja Marinclja, predvsem s petardami uprizorili “pravo malo vojno ", v kateri ni manjkalo piskanja, rafalov in posamičnih pokov. Zato pa tudi ne preseneča, da je prav tu že okoli 9. ure zvečer zagorel zabojnik za papir, ki je terjal, če že ne zadnjo, pa prav gotovo eno zadnjih intervencij kočevskih gasilcev v lanskem letu. (Foto: M. L.-S.) Vu jetništvu p ijan lili lit ila( icev Na božični večer seje pet “mladeničev” spravilo nad goste ene od šentjernejskih gostiln, v kateri so sicer pretepi redki, in poskrbelo za pravo razdejanje ALKOHOL ZA VOLANOM V decembru je po vsej Sloveniji potekala akcija “Natakar, taksi, prosim”, kije znova pokazala, da vozniki še vedno preradi sedejo vinjeni za volan. Tako so policisti na območju UNZ Novo mesto v 10 dneh opravili 570 alkotesov in več kot petino voznikov je bilo videnih. Največja izmerjena koncentracija alkohola je bila 2,45 promila alkohola. Tudi na območju UNZ Krško ni nič bo(je: od skoraj 400 preizkušenih voznikov jih je 80 napihalo več, kot je dovoljeno. ŠENTJERNEJ - Božični večer v eni od šentjernejskih gostiln. V posebni sobi mladi praznujejo rojstni dan, živahno je tudi ob točilni mizi. Nekaj pred polnočjo je v lokal prišlo pet mladih fantov. Vsi so bili pošteno okajeni. Vpili so vsevprek, se objemali in poljubljali ter pri šanku zahtevali vino. Natakarica, sicer prijetna ženska srednjih let, jim je kljub temu da so komaj stali, veselo točila vino, v katerem je bilo za vzorec ore. Po nekaj rundah so bili še bolj pogumni. Opotekali so se po lokalu in nadlegovali goste. Razgrajanje je preseglo vsako mejo, zato je natakaričin mož fante prosil, da zapustijo lokal. Brez uspeha. Fant v rdečih hlačah in daljših las se je pojoč opotekel in zadel gospoda, kije sedel za mizo. Ta je fanta, nič hudega sluteč, odrinil od sebe, kar pa je mladca tako razburilo, da gaje zagrabil za srajco in vlekel ter mlatil, kamor je padlo. V hipu se je vnel vsesplošni prepir: fantje, čeprav komaj zavestni, so mlatili in napadali, možje, ki bi jim bili lahko očetje, pa so se branili in jih skušali spraviti k pameti. Leteli so kozarci, hreščali so stoli, pepelnik je zadel v glavo moškega, ki se je trudil umiriti vročekrvneže. Vse naokoli je bilo steklo, kri in deli oblačil. Začasno premirje je dosegel fant, ki je znan po tem, da je posredno odgovoren za rojstvo marsikaterega teleta. Fante je celo prepričal, da so za trenutek zapustili lokal. Lastnica je medtem poklicala policijo in vse je kazalo, da bodo možje v modrem prišli brez potrebe. A ni minilo nekaj minut, že so se skozi vrata zapodili fantje s koli v rokah, ki jih cestarji uporabljajo za označevanje cestišča, in vpili, da so jim ukradli mobitel. Kolovratili so med mizami, prevračali stole, zmerjali goste in jim grozili. Pokrovitelj je bil zopet rdeče-hlačnik, čeprav njegovi pivski tovariši niso kaj prida zaostajali za njim. Tistemu, kije stal med vrati s kolom v roki, da ne bi kdo odšel, je bilo tako vroče, da se je napol slekel... Ostali štirje so iskali... Prisebna lastnica lokala, v katerem pretepi niso pogosti, je zahtevala telefonsko številko izgubljenega mobitela in telefonirala. Prisluhnili smo... Nikjer ni zvonilo, le signal je bilo slišati, da številka ni dosegljiva. To jih je še bolj razbesnelo. Grozili so, da bodo razbili lokal, da nas bodo vse pretepli, domnevni lastnik mobitela je grozil celo, da nas bo vse postrelil, če ne najde mobitela. Minute so tekle počasi in po 20 minutah policije, ki bi rešila goste iz ujetništva razbesnelih fantov, ni bilo od nikoder. Fant- je, ki so nedolgo tega za podobno sceno poskrbeli v bližnji diskoteki, so se nekoliko umirili in odmaknili od vrat. Vsi smo planili proti izhodu. S prijateljem sva sedla v avto in se zad- * Dejstva iz prispevka, ki gaje napisala naša bralka (naslov je v uredništvu), a ne želi biti imenovana, ker se boji, da seji bodo fantje, ki so 25. decembra razgrajali v gostilni Turk v Gornjem Mokrem Polju, maščevali, so potrdili tudi na policiji. Fantje, stari med 18 in 23 let, eden pa je bil celo mladoleten, so se močno vinjeni znašali nad gosti in lokalom, ob prihodu policije pa so se jim močno upirali, zato so morali policisti za obvladanje uporabiti strokovne prijeme. J. C., J. J. in R. G. so bili odpeljani na treznjenje v TVebnje in Črnomelj, ostalih dveh kršiteljev M. C. in M. Z. pa ne. Nekatere med njimi so policisti že obravnavali zaradi kršitev javnega reda in miru. nji hip odpeljala, ko je proti lokalu že peljala policijska mari- ca-. Želimo v Evropo, po gostilnah pa pijančujemo, zganjamo vandalizem in se pretepamo... Pozdravljeno, 21. stoletje!!! J. G. Krka zmaguje doma in na tujem Košarkarji Krke so pred derbijem s Kovinotehno Savinjsko Polzelo v odlični formi -Za praznike nastopili na turnirju v Rusiji ■ Krško še naprej brez možnosti za zmago MIRNOPESKA AEROBIKA MIRNA PEČ - Po izjemnem odzivu Mirnopečank na začetek vadbe aerobike so se odločili, da bodo skupino razdelili. Tako bo program vadbe v telovadnici mirnope-ške osnovne šole ob sobotah od 18. do 19. ure namenjen starejšim, ob 19. uri pa mlajšim oziroma že bolje treniranim rekreativkam. Obe skupini bo vodila Alenka Gazvoda. Prva udeležba aerobične vadbe je brezplačna, za redno vadbo pa je treba odšteti tisoč tolarjev za tri NOVO MESTO, KRŠKO - Košarkarji novomeške Krke v novem letu nadaljujejo tako, kot so končali v starem letu. Na zadnji lanski prvenstveni tekmi so doma nepričakovano visoko premagali konkurenta iz sredine lestvice domžalski Helios s 94:49 (50:31), na prvi prvenstveni tekmi po praznikih pa so v gosteh z 68:63 (31:33) premagali mariborski Branik in se tako prebili na četrto mesto na prvenstveni lestvici. Krčanom ne gre tako dobro, saj se trener Vojko Herksel s svojim otroškim vrtcem ne more resneje upirati nobenemu prvoligaškemu moštvu. Novomeščani so se morali za zmago v Mariboru pošteno potrudi- ti. tekma je bila ves čas precej izenačena, v novomeški vrsti pa sta tokrat blestela predvsem Šentjer-nejčan samo Plevnik, ki je dosegel 26 točk, od tega kar 24 z metom za tri točke, in Dušan Stevič, ki je ob 18 točkah pobral tudi sedem žog pod košem. V17. kolu se bodo Novomeščani v soboto doma ob pol devetih zvečer pomerili s tretjeuvrščeno Kovinotehno Savinjsko Polzelo. Obeta se pravi derbi, ki si ga bo na novih dodatnih montažnih tribunah ogleda- ŠPORTNIK1 LETA - Novomeška športnika lanskega leta sta postala drugič zapored metalec diska olimpijec Igor Primc in odbojkarska reprezentantka Jana Vemig, kot najboljši športni kolektiv pa je bil tokrat proglašen atletski klub Krka, za katerega je priznanje prevzel predsednik kluba Boris Dular. Priznanja so prejeli na nekoliko razvlečeni prireditvi z modno revijo, glasbo hrvaškega ansambla Latino in dekliške pevsko-plesne skupine Power dancers. Številne gledalce v novomeški športni dvorani je uspelo nasmejati Sašu Hribarju, ki mu je pri vodenju prireditve tokrat pomagala urednica radia Krka Renata Mikec. Ob tej priložnosti so podelili priznanja vsem novomeškim športnikom, ki so lani osvojili naslove državnih prvakov ali nastopili v državnih reprezentancah, zaslužni športni delavci so za večletno delo prejeli Bloudkove značke, proglašena pa so bila tudi najboljša podjetja v športni rekreaciji. (Foto: I. V.) Nagel vzpon krškega ju-jitsa Lani osvojili 13 naslovov državnih prvakov ■ Evropsko klubsko prvenstvo za kadete in mladince maja v Leskovcu pri Krškem sumo, karate in druge. V Sloveniji deluje 13 klubov, dva med njimi tudi na območju Posavja, Dolenjske in Bele krajine. Poleg omenjenega krškega so zelo dejavni tudi v črnomaljskem JJK “Ninja”. BREŽICE - S tekmovanj po Sloveniji in zunaj njenih meja so člani ju-jitsu sekcije športnega društva Policist iz Krškega domov prinesli 47 zlatih, 32 srebrnih in 54 bronastih odličij. Zelo uspešni so bili tudi na lanskem izredno močnem majskem pariškem turnirju, kjer je bil mešani par Vanja Preskar-Duško Jevtič peti, mladinki Anita Strgar in Mojca Škof pa sta v svojem razredu celo zmagali. Poleg tega so Policistovi tekmovalci v ju-jitsu leta 1997 osvojili 13 naslovov državnih prvakov. Ju-jitsu je starodavna japonska borilna veščina, ki bi ji v prevodu lahko rekli “mehka pot” ali “nežna veščina”, in je pramati vseh vzhodnjaških borilnih veščin. Človeka uči, kako se z golimi rokami ubraniti pred oboroženim in neoboroženim napadalcem. Ih veščina se je v vrstah japonske vojske in policije obdržala vse do konca 19. stoletja, danes pa sojo iz te otoške države povsem izrinile njene naslednice - judo, aikido, “Največjo oviro predstavlja stalno pomanjkanje denarja. Letos bi radi nabavili tekmovalno blazino (tetami) za krško vadbeno skupino, saj brez nje tega športa ni mogoče gojiti. Blazino v Globokem-imamo izposojeno, lasten tetami imamo le v Sevnici oz. Boštanju. Letos je pred nami tudi velik organizacijski podvig, saj nam je pripadla organizacija Evropskega klubskega prvenstva za kadete in mladince, ki bo v času od L do 4. maja v športni dvorani v Leskovcu pri Krškem,” je povedal vodja ju-jitsu sekcije Stane Preskar, ki je med drugim tudi direktor slovenske reprezentance. ERNEST SEČEN NE BREZ POSAVCEV - Stalni člani državne reprezentance v ju-jitsu so tudi člani globoške vadbene skupine, trenerja Damir Urek in Tine Bratanič ter direktor reprezentance Stane Preskar (stojijo od leve), ter tekmovalci Anita Strgar, Mojca Škof, Vanja Preskar in Gorazd Kostevc (sedijo). (Foto: E. Sečen) lo še več gledalcev kot do sedaj. Morebitna zmaga bi Novomeščane, ki so ta čas očitno v dobri formi, utrdila na četrtem mestu prvenstvene lestvice. Mladi Krčani nimajo nobene možnosti več, da bi se do konca letošnjega prvenstva znebili zadnjega mesta. V zadnjem lanskem kolu so doma izgubili s Postojno z 69:90 (35:42), v prvem letošnjem kolu pa v gosteh s Kovinotehno Savinjsko Polzelo s 54:102 (28:53). NOGOMETNI TURNIR TREBNJE - Športna zveza Trebnje in Kromont bosta 17. in 18. januarja v športni dvorani v Trebnjem pripravila turnir v malem nogometu. Prijave zbira B. Vujasin po telefonu (068) 44-150 vsak dan sedmih zjutraj do treh popoldne; kasneje ter ob sobotah in nedeljah pa po telefonu 47-237. Rok prijav je 15. januar, ko bo ob sedmih zvečer v gostilni Kolenc žrebanje. OBČNI ZBOR ATLETOV BREŽIŠKEGA FITA BREŽICE - Atletski klub Fit iz Brežic vabi na redni letni občni zbor, ki bo v petek, 9. januarja, ob 18. uri v predavalnici na stadionu v Brežicah. Na občnem zboru bodo med drugim podelili nagrade najboljšim atletom in izvolili novo vodstvo. PRESENETLJIVO ZUPANČIČ NOVO MESTO - Po prvem dnevu tekmovanja za 15. odprto prvenstvo Trebnjega v kegljanju med 31 tekmovalkami vodi članica trebanjskega Mercatorja Marija Zupančič, ki je podrla 391 kegljev, druga je članica bistriškega Impola Dobni-karjeva in tretja članica Rudarja Majerletova (N. G.). ZMAGAL HARLY BAR ŠENTJERNEJ - Na božično-no-voletnem turnirju v malem nogometu, ki ga je 28. decembra v telovadnici šentjernejske osnovne šole pripravil nogometni klub Tabor Zidaki, je zmagalo moštvo Harly bar iz Novega mesta, ki je v finalu premagalo Klapo iz Krškega šele po streljanju prostih strelov. Na tekmi za treje mesto je Dimnikarstvo Mihelčič premagala Revoz. Najboljši strelec iurnirja je bil Matjaž Sever (Revoz), najboljši vratar pa Zdravko Stritar (Klapa Krško). (M. H.) TEČAJ ZA LETALSKE MODELARJE NOVO MESTO - Aeroklub Novo mesto bo proti koncu januarja pripravil tečaj za letalske modelarje. Vsi, ki jih tovrstna dejavnost privlači, se lahko do sredine januarja prijavijo pri Damjanu Žuliču po telefonu (068) 321 501 (dopoldne) ali (0609) 628 612 (ves dan). Ttčaj bo v prostorih Aerokluba Novo mesto v Vrhovčevi ulici in se bo začel, ko bo dovolj prijav. Spodnja starostna meja udeležencev tečaja je 10 let. NOVE MOČI V NK KOLPA METLIKA -19. decembra je bila v Metliki redna volilna skupščina nogometnega kluba Kolpa. Člani so soglasno sprejeli razrešitev vseh organov kluba ter potrdili nove člane organov. Tako je poleg desetih starih članov v upravnem odboru kluba še devet novih, in sicer Branko Čulig, Mirjan Kulovec, Marjan Pezdirc, Branko Matkovič, Gabre Predovič, Zvone Gerbec, Silvester Jakša, Drago Lubenič in Jože Križan. Bivši upravni odbor se je v minulem mandatu srečeval z različnimi težavami, ki pa mu jih je uspelo dobro rešiti. Z novimi močmi pa bo upravni odbor NK Kolpa, ki je največji in najuspešnejši športni kolektiv v Beli krajini, zagotovo še trdnejši. SILVESTER JAKŠA Gradac • Novoletne praznike so košarkarji Krke preživeli v Rusiji v Peterburgu, kjer so uspešno nastopili na močnem turnirju. Najprej so premagali ameriško selekcijo glavnega pokrovitelja turnirja Forda, v finalu pa izgubili z domačim moštvom s 66:76. Samo Plevnik METLIŠKA ŠOLA NOGOMETA METLIKA - Nogomet velja v metliški občini za najbolj množično pa tudi najuspešnejšo športno panogo. Člansko moštvo Kolpe iz Podzemlja nastopa v 3. slovenski ligi, v občini pa posvečajo precej pozornosti tudi delu z najmlajšimi, ki so vključeni v Kolpino nogometno šolo, ki poteka ob sobotah v športni dvorani metliške osnovne šole, vanjo pa je vključenih 38 otrok od 8. do 10. leta starosti iz Metlike in Podzemlja. Klub sicer ne kaže posebnega zanimanja za nogometno šolo, zato največ dela odpade na zagnane posameznike in starše v nogometno šolo vključenih otrok. Pred kratkim so pripravili tudi turnir, na katerem so s po dvema moštvoma nastopili mladi pogome-taši Ježice, Slovana Slavije in Kolpe. Zmagala je Ježica, Kolpini vrsti pa sta zasedli drugo in tretje mesto. TENIŠKA ŠOLA NOVO MESTO - Teniški klub Krka vabi k vpisu v celoletno teniško šolo. Otroke stare najmanj 6 let lahko prijavite pri Marku Remsu po telefonu 323 780 ali (0609) 652 423. IZLET POPOTNIKOV NOVO MESTO - Odsek za popotništvo pri planinskem društvu Novo mesto bo v soboto, 10. januarja, pripravil izlet od Šmarjete čez Koglo in Paho v Novo mesto. Popotniki bodo odšli iz Novega mesta z rednim avtobusom ob 8.30. Izlet bo vodila Marica Praznik, ki na telefonu 22-948 tudi zbira prijave. Novomeščana prva na IHglavu NOVO MESTO - Vreme v Julijskih Alpah ob koncu lanskega in v začetku novega leta ni prav nič spoštovalo prazničnega časa, zato so mnogi planinci, ki so želeli novo leto dočakati na Kredarici in se 1. januarja povzpeti na Triglav, goro - simbol slovenstva, ostali v dolini, tisti pa, ki so že krenili na pot, pa so se morali umakniti. Na gori je namreč pihala burja v sunkih s hitrostjo preko 120 km/h, še večjo nevarnost pa so predstavljali plazovi novega snega. Ko sta se v nemogočem vremenu na Silvestrovo vzpenjala proti naši najvišji gorski postojanki, sta na poti srečevala številne planince in tudi alpiniste, ki so se zaradi nevarnosti vračali v dolino. Silvestrovanje v skoraj praznem domu na Kredarici ni bilo tako veselo, kot bi bilo, če bi bilo vreme prijaznejše, zato pa sta bila toliko bolj zadovoljna, ko sta se zjutraj kot prva Slovenca letos v skoraj tri metre globokem snegu povzpela na vrh Triglava. Aljažev stolp na vrhu je orkanski veter skoraj popolnoma zametel, iz snega je gledala le zastavica. Razgled pa je bil fantastičen. Veter je z neba pregnal vse oblake in meglice, prav jasno se je videlo morje pa tudi oddaljene italijanske in avstrijske gore. Trud je bil poplačan. I. V. NOVO LETO NA VRHU - Novomeška alpinista Tomaž Zalokar in Pavle Radež sta se prvega januarja zjutraj takole nastavila objektivu fotoaparata s samo-sprožilcem ob skoraj povsem zametanem Aljaževem stolpu na vrhu Triglava. (Foto: T. Zalokar) Prvi je bil le Dejan Ogulin Mladi motokrosist semiškega NIX-a edini prvak z našega konca -Slabše na štirih in bolje na dveh kolesih LJUBLJANA - Avto-moto zveza Slovenije je pred božičem v Ljubljani podelila pokale vsem najboljšim v skupnih razvrstitvah dirk za državno prvenstvo ter priznanja prirediteljem za najbolje pripravljene prireditve. Med dobitniki priznanj so bili tudi Dolenjci in Posavci. Dolenjci v avtomobilističnem športu ne pomenimo veliko, saj sta med številnimi dobitniki priznanj Avto-moto zveze Slovenije le Samo Valant, ki je bil drugi v končni razvrstitvi cestnohitrostnih dirk in tretji DEJAN OGULIN - Mladi motokrosist semiškega NIX-a Dejan Ogulin je edini motorist iz našega konca prejel pokal za najboljšega v državi. (Foto: I. V) na gorskem prvenstvu, ter Novome-ščan Peter Pavlič, tretji v pokalu clio. Drugače je v motorističnem športu. V cestnohitrostnem motociklizmu sta se člana ŠD Hrast Lovro Mervar in Matej Dule v razredu 600 ccm super šport v skupnem seštevku uvrstila na drugo oziroma tretje mesto. V motokrosu in stadionskem motokrosu je bil Novomeščan Jaka Može v razredu do 80 ccm drugi, v stadionskem motokrosu pa sta Novomeščan Ludvik Mežnar v razredu 125 ccm in član AMD Brežice Andrej Čuden v razredu 250 ccm osvojila tretje mesto. Edini tekmovalec iz našega konca, ki je osvojil prvo mesto, je član MK NIX Semič Dejan Ogulin, ki je bil najboljši pri motokrosističnem podmladku v razredu do 60 ccm, medtem ko je bil v razredu do 80 ccm Novomeščan Andrej Hvastija drugi. Krčani so se tudi lani v skladu s tradicijo izkazali v speedwayu, kjer je bil med posamezniki sicer daleč najboljši mladi Ljubljančan Matej Ferjan, Krčana Izak Santej in Ger-hard Lekše pa sta zasedla drugo oziroma tretje mesto. Med pari sta bila Lekše in veteran Krešo Omer-zel tretja. AMD Krško je dobilo priznanji za najboljšo organizacijo speedway dirke in za vzorno izvedbo speedway dirke za svetovno prvenstvo, ljubljanski Itinerar d.o.o. pa za dirko Gorjanci 97 kot najboljšo gorsko hitrostno avtomobilistično dirko. Streljanje za točke in za oddih Strelski klub Kruno Brežice prejel plaketo Strelske zveze Slovenije “Strelsko društvo z največjim napredkom” - Strelišče kot zadetek v polno - Strelstvo približati javnosti BREŽICE - Strelski klub Kruno Brežice je pred nedavnim na slovesnosti v zdravilišču Laško prejel plaketo “Strelsko društvo z največjim napredkom”, ki mu jo je podelila Strelska zveza Slovenge. “V celi regiji smo edini nastopali z ekipo pionirk z zračno puško ter z mlajšimi mladinkami in mlajšimi mladinci z zračno pištolo na državnem prvenstvu in v državni ligi. Klub je delovanje razširil od prejšnjih 2 na letošnjih 5 selekcij, kar je dejansko odločilno vplivalo v točkovanju za priznanje strelske zveze,” je povedal Ernest Sečen, predsednik in trener Strelskega kluba Kruno Brežice. Sečen pravi, da da si strelski klub Kruno Brežice želi dobrih lastnih dosežkov. “Ob tem želimo kaj pokazati drugim klubom po Sloveniji. Gre pa nam tudi za to, da z večjo raznolikostjo vadbenih programov povečamo zanimanje za strelstvo, pritegnemo v klub več ljudi in izboljšamo delovanje in dosežke klubov. Boljše delo klubov povečuje zanimanje možnih sponzorjev in tako bi bili bližje koncu tarnanja, da ni denarja. Pomanjkanje le-tega je v strelstvu stalno in občutno ovira večji napredek športnega strelstva,” opaža glava brežiškega strelskega kluba. TUdi klub Kruno Brežice upira poglede čez mejo, posebej zdaj, ko dobiva novo strelišče, ki bi bilo že • Za omenjeno strelsko plaketo so zaslužni: članska ekipa z zračno pištolo, ki se je po letu dni “dopusta” v 2. ligi vrnila med prvoligaše, pionirji z zračno puško s 5. mestom na državnem prvenstvu, pionirke z zračno puško, ki so bile v ligi 7. in na državnem prvenstvu 10. Zaslužni so tudi mlajši mladinci in mlajše mladinke z zračno pištolo, ki so letos šele orali ledino, a so se kljub neizkušenosti zadovoljivo odrezali. zdavnaj končano, če bi bilo več denarja. Strelišče bo res sodobno urejeno in ga bodo pričeli uporabljati v začetku letošnjega leta. Brežiški strelci menijo, da lahko ponovijo uspeh, ki jim je lani prinesel omenjeno plaketo strelske zveze. “Lahko bi ga dosegli še enkrat, če bi pridobili v bližini Brežic 50-metrsko strelišče za malokalibrsko orožje. V celi posavsko-dolenjski strelski regiji športni strelci nimajo takega strelišča. “Lansko jesen smo nabavili dve malokalibrski pištoli, tako da imamo zdaj tri. Morda nam bo že v kratkem uspelo ponoviti uspeh iz leta 1991, ko smo z izposojenim orožjem osvojili ekipni naslov državnih prvakov,” pravi optimistično trener Sečen. Brežiški klub bo v prihodnje ponudil osnovni šoli strelske krožke in tudi drugače približal strelstvo javnosti z organiziranjem dnevov odprtih vrat na strelišču in z vključitvijo klubske dejavnosti v akcijo Razgibajmo življenje. L. M. Ernest Sečen Krka Rog že ima olimpijca S13. mestom v Kranjski Gori se je član novomeškega smučarskega društva Matjaž Vrhovnik uvrstil v olimpijsko moštvo NOVO MESTO - Novomeško smučarsko društvo Krka Rog je letošnjo sezono začelo uspešno. V društvu so veseli tako uspešnih nastopov njihovega najboljšega moža Ljubljančana Matjaža Vrhovnika, ki je na FIS-tekmi na Soriški planini med 103 tekmovalci iz več držav zmagal, na isti tekmi pa je prvič na svoji športni poti nastopil na FIS-tekmi tudi mladi Novomeščan Žiga Golob, ki je z 51. mestom osvojil tudi prve FIS-točke. se več veselja je bilo med člani novomeškega smučarskega društva po prvi letošnji slalomski tekmi za svetovni pokal 4. januarja v Kranjski Gori, kjer sije Matjaž Vrhovnik s 13. mestom, kar je njegova druga najboljša uvrstitev na tekmah svetovnega pokala, zagotovil mesto v slovenski izbrani vrsti za olimpijske igre v Naganu na Japonskem. Vr- hovnik si je visoko uvrstitev zagotovil z izvrstno drugo vožnjo, ko je dosegel kar tretji najboljši čas, medtem ko je bil na prvi progi šele 27. Uspešno nastopajo tudi mlajši. Na prvi tekmi centralne regije je bil na Kopah v veleslalomu med dečki Rok Ravbar šesti in Staš Stankovič deveti, pri mlajših deklicah pa je Manca Simčič zmagala, Mojca Mesojedec je bila četrta, Mateja Špad osma in Nina Belingar deveta. Na drugi tekmi na Kopah je bila Mesojedčeva druga, Simčičeva četrta, Spadova šesta in Belingarjeva deveta, med dečki pa Stankovič deveti in Ravbar dvanajsti. Med starejšimi deklicami je bila Barbara Vesel osma. Razveseljuje tudi drugo mesto Vanje Brodnik na prvi letošnji tekmi za ski open v Mariboru. DO DENARJA NA VEČ NAČINOV - Smučanje je drag šport, zato si v novomeškem smučarskem društvu Krka Rog pomagajo na več načinov. Že dolga leta je zanje pomemben vir denarja smučarski sejem, na katerem so tudi tokrat pred začetkom sezone pripravili komisijsko prodajo rabljene smučarske opreme. Žal na domačem smučišču na Gačah nad Črmošnjicami to zimo še ni bilo dovolj snega, da bi se zavrtela kolesa žičnic. Tako se morajo mladi tekmovalci voziti na treninge na Gorenjsko ali celo na tuja smučišča, kar je tako za društvo kot starše tekmovalcev dodaten strošek. (Foto: I. Vidmar) ŠPORTNIKI IN ŽUPAN - V ponedeljek, 29. decembra, je v restavraciji Mercatorjeve blagovnice v Brežicah župan brežiške občine JožeAvšič sprejel vse športnike, ki so v letu 1997 osvojili naslove državnih prvakov ali nastopili v dresu državne reprezentance. Takih športnikov je v brežiški občini kar 41. Župan je med drugim spregovoril tudi o ne ravno najboljših možnostih za vadbo, ki pa naj bi se postopoma izboljšale, s čimer je namignil tudi na obnovo atletskega stadiona. Vsi športniki so iz njegovih rok dobili priložnostna darila, med njimi tudi mlada atletinja Lidija Novak (na sliki z županom), veliko odkritje letošnje sezone, ki je letos kot za stavo izboljševala rekorde v metu kladiva med mlajšimi mladinkami. (Foto: I. V.) v Šport iz Kočevja in Ribnice • KOČEVJE - 57-letni Franc Kocijančič, nekdanji vratar nogometnega kluba Rudar iz Kočevja in smučar, je med veterani v teku že nekaj let razred zase. Za atletiko se je odločil šele pred nekaj leti, čeprav je redno tekel vse življenje. Lani je na 29 tekih med veterani trinajstkrat zmagal, osemkrat je bil drugi, trikrat tretji. Na vratih kočevskega nogometnega kluba je v mestnem derbiju pred pet tisoč gledalci navduševal z atraktivnimi obrambami, na skakalnicah je s smučmi letel najdlje, zdaj se najbolj počuti v družbi tekačev, ki jih brez težav premaguje. Čeprav se je uradna sezona množičnih tekov v naravi končala zadnjo nedeljo v decembru, se Franc že pripravlja na novo sezono. • RIBNICA - Na zadnji tekmi proti Radečam je rokometaše Inlesa zapustil trener Marko Šibila. Dejal je, da bi bilo nadaljnje sodelovanje s klubom zanj velika obremenitev, poleg tega ne verjame, da bi Ribničani lahko osvojili prvo mesto, kar je bil njegov cilj. Uprava kluba mrzlično išče novega trenerja. Doslej so se pogovarjali s trenerji, ki delajo v Grosupljem in Škofji Loki, a nihče ni pripravljen sredi sezone prevzeti moštvo. V ponedeljek so rokometaši začeli s pripravami, prvo tek- mo pa bodo igrali 7. februarja v Ajdovščini. Treninge vodi dosedanji pomočnik trenerja Borut TVoha. • KOČEVJE - Rokometašice Kočevja so prvi del prvenstva v prvi ligi končale sredi novembra. Nekaj časa so počivale, po svetovnem prvenstvu v Nemčiji pa je trener Zdenko Mikulin, pomočnik trenerke državne reprezentance Marte Bon, začel dekleta pripravljati na začetek spomladanskega dela sezone. Tudi tokrat ima precej težav, saj so zaradi zasedenosti dvorane v Ribnici več dni vadili v mali dvorani v Kočevju. Že dalj časa ima vratarka Jančičeva poškodovano hrbtenico. Na trening redno prihajajo mlajše igralke, ki še ne sodijo v prvo ekipo, medtem ko članice prve postave pogosto manjkajo. Pred nadaljevanjem prvenstva naj bi rokometašice končno dobile glavnega pokrovitelja. Z novim imenom naj bi tako uredili tudi denarne težave, ki že nekaj let močno vplivajo na nemoteno delo v društvu. Do nadaljevanja prvenstva bodo dekleta odigrala prijateljsko tekmo s Lisco iz Sevnice, v soboto pa bodo v Ribnici pripravili turnir, na katerem bosta poleg Lisce in Kočevja nastopila še Zamet z Reke in Škofja Loka. M. G. SPREJEM OB JUBILEJU - Novomeški atletski klub Krka je pred novoletnimi prazniki v gostišču Luzar v Škocjanu pripravilo slavnostno sejo upravnega odbora, na kateri so pogostili svojega dolgoletnega sodelavca prof. Jožeta Glonarja ob njegovi 80-letnici. Na sliki: v sredini predsednik kluba Boris Dular čestita slavljencu. Seje so se udeležili tudi nekdanji in sedanji najuspešnejši novomeški atleti: nekdanji jugoslovanski prvak in rekorder v metu kopja prof. Darko Cujnik (levo) in prav tako nekdanji prvak in reprezentant v metu kopja prof. Marjan Špilar (desno) ter sedanji šampioni prof. Igor Primc, Tomaž Božič in Katka Jankovič. (Foto: I. V.) NOVOLETNI POHOD NA TRDINOV VRH - Planinsko društvo Novo mesto je v petek, 2. januarja, pripravilo že šesti novoletni pohod na Trdinov vrh, ki sega je tokrat udeležilo že več kot 100 planincev. Pohodnike je pot vodila iz Gabrja do Gospodične, kjer jih je oskrbnik planinskega doma Vojko Merhar pričakal z vročim čajem (na sliki). Po krajšem postanku so se tokrat za razliko od prejšnjih let, ko so morali gaziti v več kot pol metra globok sneg, po blatni poti napotili na vrh, z vrha pa še do Miklavža in nazaj v dolino. (Foto: J. Hartman) BREŽICE, Center Intermarket, Tovarniška c. fO. Odgovori in popravki po §9...• Odgovori in popravki po §9. Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objav-Uene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...n, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). Ko se neha zdravo razmišljanje Dol. list št. 48, 4. decembra Protest občanov Predsedniki zborov lastnikov stanovanj izražamo v imenu občanov, uporabnikov ogrevanja iz kotlovnice Čardak, javen protest zoper mnenja in nasprotovanja svetnikov občinskega sveta občine Črnomelj, ki so bila objavljena v Dolenjskem listu 4: decembra 1997. V novinarskem prispevku je med drugim zapisano: da se v stanovanjskih blokih ogrevamo ceneje kot v stanovanjskih hišah, pa še migniti nam ni potrebno s prstom, ter da se pri subvenciji ogrevanja iz kotlovnice preneha zdravo razmišljanje in da je o tem na seji občinskega sveta neumestno razpravljati. Zapis, o tem, da nam še migniti ni potrebno s prstom, razumemo kot veliko žalitev, saj se s takšnim izražanjem označujejo lenuhi in izkoriščevalci, kar pa mi nikakor nismo in nočemo biti, saj plačujemo stroške ogrevanja in smo zbrali 14.275.040 tolarjev amortizacijskih sredstev, zato pričakujemo demanti in opravičilo. Naslednji zapis o tem, da gre tu za subveniconiranje ogrevanja, je neresnica, saj je vsem jasno, da bi bilo to le sofinanciranje obnove občinske kotlovnice, zato pričakujemo demanti. Če pa bi bili kdaj mi subvencionirani, bi bili na osnovi enakopravnosti občanov in na osnovi pravice davkoplačevalcev, in sicer brez tako imenovanega prenehanja zdravega razmišljanja. Glede zapisa, da je o tem na občinskem svetu neumestno razpravljati, nam ni popolnoma jasno, ali se nanaša na prenehanje zdravega razmišljanja ali na tako imenovano subvencijo. Kljub temu menimo, da je občinski svet pravo mesto za razpravljanje o vseh skupnih problemih občanov. Menimo tudi, daje na osnovi novinarkinega zapisa možno dobiti vtis o nedemokratičnosti in spornosti okoliščin pri odločanju svetnikov in da jim predhodno ni bila dana možnost enakovrednega vpogleda in tehtanja argumentov naše prizadete strani. Podpisi predsednikov zborov lastnikov stanovanj Dobrepoljski krompirčki Dol. list št. 50,18. decembra V 50. št. Dolenjskega lista smo lahko prebrali “krompirček” o delovnih zvezkih za romske učence in popravnem izpitu avtorice in ilustratorke. Včasih nepopolni podatki morda res zvenijo senzacionalno, ampak tokrat naj stvari ne ostanejo zgolj pri popravnem izpitu. Zanimivo je, da so se ti delovni zvezki nenadoma znašli pod “Dobrepoljskimi krompirčki”, saj imajo z Dobrepoljem skupno samo to, da sem kot padalec pristala V Dobrepolju pa tudi v tem delovnem zvezku. Dobrepoljci niti Romov nimajo! Avtorica je namreč doma iz Prečne pri Novem mestu. Dvaintrideset let je učiteljica in od tega šestindvajset let uči tudi romske otroke. Delovni zvezki zanje so vzniknili iz težav, ki jih imajo tiste učiteljice, ki poučujejo Rome, in ki jih lahko poznajo le one. Z vsem idealizmom seje lotila dela, ki je bilo očitno prevroč krompirček za renomirane sestavljavce učbenikov, saj jo včasih kdo ustavi in jo vpraša, če nima pametnejšega dela. Popravni izpit sva z avtorico že naredili, in to skoraj čez noč in ne ravno po svoji krivdi. Zdaj čaka na popravni izpit Ministrstvo za šolstvo in šport, kije za te delovne zvezke namenilo ravno toliko denarja, da bi lahko natisnili dva skromna delovna zvezka za slovenske otroke. Resnica je, da je bil delovni zvezek za drugi razred od ministrstva potrjen, ko pa gaje dobila v roke gospa Volga Stankovič na Zavodu za šolstvo RS, je zahtevala določene spremembe, in sicer, da je zvezek na enakem nivoju, kot bi ga tiskali za slovenske učence, kar pomeni barvne ilustracije in boljšo vezavo. Ker so bile ilustracije izločene zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, je delovni zvezek osiromašen in pust. Prvi delovni zvezek za drugi razred, namenjen romskim učencem, naj bi izšel 23. decembra in tudi bi, saj je imela tiskarna vse pripravljeno za tisk, celo filmi so že narejeni, vendar je zahteva, da se delovni zvezek spremni, vso stvar ustavila. Z avtorico sva gospe Volgi Stankovič hvaležni, da je posegla v najino delo, saj nama je tako na nek način omogočila, da izide nekaj kvalitetnega, če bo sploh izšlo. Kajti zdaj je na “popravnem izpitu” Ministrstvo za šolstvo in šport, ki je na ponovnih pogajanjih odobrilo deset procentov barvnih ilustracij, kar se morda sliši zanimivo, v tiskarni pa so izračunali, da to pomeni eno barvno polo ali osem barvnih strani na začetku delovnega zvezka. Gospa Ana Kozlevčar zato ni nobena neuspešna študentka, ki bi padala na izpitih, ampak je pravzaprav pogumna pionirka, ki orje ledino na njivi, ki bo morda enkrat obrodila ravno zato, ker se je našel človek, ki mu ni vseeno niti za Rome. Kaj o tem misli Ministrstvo za šolstvo in šport, bomo pa videli, ko se bodo končala pogajanja za barvo ali proti njej. Vse se vedno konča pri denarju, kar najbolje vedo v Tiskarni Novo mesto, saj so vložili že precej sredstev v ta projekt, ki se je sedaj ponovno ustavil, pa ne po krivdi avtorice ali ilustratorke niti po krivdi tiskarne ali gospe Volge Stankovič, ki ji je uspelo uveljaviti strokovne kriterije pri ministrstvu. Toliko o “Dobrepoljskih krom-pirčih”, ki sploh niso dobrepoljski. Dobrepoljska sem samo padalska ilustratorka Sandi Zalar. SANDI ZALAR Slovenci na Hrvaškem Dol. list št. 51, 24. decembra Če je Dolenjski list hotel s svojo anketo seznaniti bralce o položaju Slovencev na Hrvaškem, potem bi o / tem moral povprašati tam živeče Slovence, tiste, ki naj bi jih ustavna sprememba prizadela ter jim odvzela, kot pravijo nekateri, že pridobljene pravice. Tako pa smo dobili nemerodajne odgovore, ki so posledica nepoznavanja zadeve in pod vtisom velikega medijskega hrupa, ki se je razvnel v Sloveniji. Zato mnenj anketirancev ne bom kritiziral, saj je v njih tudi nekaj resnice, poskušal pa bom spregovoriti o tem, saj celo življenje kot Slovenec živim v Hrvaški in med Hrvati. Kot hrvaški državljan uživam vse ustavne pravice in ugodnosti kot vsi ostali državljani, Hrvati in pripadniki mnogih drugih narodnosti, seveda pa ustava nalaga tudi državljanske dolžnosti ter spoštovanje ustave in zakonov. Thko je pač povsod, tudi v Sloveniji. Razlika je le, da so bili v hrvaški ustavi v uvodnem delu omenjeni Slovenci kot manjšina, v slovenski ustavi pa ni bilo Hrvatov. Zdaj smo izenačeni in ne vem, zakaj tolikšen hrup. Tisti, ki so ostali v hrvaški ustavi, niso nič pridobili razen omembe, drugi pa skupaj s Slovenci nič izgubili razen omembe. Za vse pa še naprej velja ustavni zakon iz leta 1991 o človekovih pravicah in svoboščinah ter pravicah etničnih in nacionalnih skupnosti in manjšin, ki vsem zagotavlja nemoteno negovanje identitete in samobitnosti, kulturni razvoj in življenje, samoorganiziranje in še mnogo drugega, kakor tudi državno finančno pomoč. Pripomnil bi, da takšnega zakona Slovenija nima! Zato je vsak strah in skrb Slovencev v domovini za Slovence na Hrvaškem popolnoma odveč. Glejte, še nihče od novinarjev do politikov ni navedel ene same ustavne pravice, ki bi bila odvzeta, s tem so se pa našli v zadregi. To velja tudi za zaskrbljene brežiške Občinarje, ki so, kot kaže, bolj slabo informirani od strani predsednika. Da Slovenci v ničemer ne bodo prikrajšani, je potrdila že hrvaška vlada. Že od prej pa je predlog, da se zadeva Slo- vencev v Hrvaški in Hrvatov v Slove-niji reši z dvostransko pogodbo, temelječo na vzajemnosti, to se pravi ob enakih pogojih, pravicah in ugodnostih tu in tam. Premier dr. Janez Drnovšek je nekaj že nakazal v tej smeri, torej bomo videli, kaj bo iz tega, saj druge rešitve ni. Slovenska politika in diplomacija bosta morali ubrati druga pota, rešiti še mnogo bolj pereča vprašanja s Hrvaško, kajti brez tega se ne bodo odprla vrata ne v Nato (se že niso) in ne v Evropsko unijo. Na koncu pa bi postavil še eno vprašanje anketiranim. V slovenski ustavi v 5. členu piše, da Slovenci brez slovenskega državljanstva lahko uživajo posebne pravice in po-godnosti, po sedmih letih pa o tem še ni nikakršnega zakona. Ali menite, daje to v redu in pošteno do nas, ki nas toliko obžalujete, ker nam na Hrvaškem ni postlano z rožicami. Ljubi Slovenci, naj vas ne skrbi naša usoda in glejte, da bo tudi Hrvatom v Sloveniji lepo živeti, kot je nam v Hrvaški. Med vami, ki berete Dolenjca, jih je blizu 8 tisoč! Inž. IGOR JUGOVIČ Zagreb Kdor seje veter, žanje vihar Dol, list št. 51, 24. decembra Sprašujem se, zakaj se v odmevih na prispevek z gornjim naslovom omenjajo šentjernejski talci, ki so bili pobiti 21. oktobra 1943 leta. Tudi moj pokojni oče, tedaj star komaj 36 let, je padel kot talec. Moral je umreti pod streli mož, oblečenih v nemške uniforme, ne da bi mu kdo sodil. A to se je zgodilo še 26 Šentjernejčanom, zavednim Slovencem. A kdo je bil oblečen v nemške uniforme? Še živi žena, ki ji je bilo tedaj 21 let in jih je slišala govoriti. V spominu so ji ostale besede: “Otroci, zakaj jokate?” Uidi drugi mož se spominja srečanja z dvema vojakoma istega dne. Eden je dejal: “Danes smo pa v Šentjerneju dobro počistili.” Tildi v Enciklopediji Slovenije, ki jo je izdala Mladinska knjiga iz Ljubljane, na strani 357 jasno piše, kdo je moril. Te grozote so za nami, talci že 55 let počivajo, pustite jih pri miru in ne podžigajte več sovraštva! EMILIJA LAUŠEVIČ Šentjernej Fani Lorber, ni spraševal o zločinu nad Štokarjevimi Stanko, to sem storil jaz. Poznam primer treh belogardistov, ki sojih partizani ujeli in zaprli v Novem mestu. Ob napadu Nemcev na Novo mesto so bili izpuščeni. Dva so Nemci oktobra 1943 ustrelili na Tolstem Vrhu, eden pa je ušel. To so bili Šentjernejčani. O pobitih talcih, o katerih pišete zelo obrekljivo, tako kot o mojem očetu, pa to: ne poveste, da je Gubčeva brigada ob vdoru nemških okupatorjev (v Kostanjevico in naprej v Novo mesto) in belogardistov izgubila pri obrambi Kostanjevice 37 borcev, v ofenzivi je padlo 54, ranjenih pa je bilo 31 borcev. Kako jih lahko obtožujete, da niso branili svojega ljudstva? Uidi vi delate napako pri številu talcev: bilo jih je 113, in ne 68. Za ustrelitev je Slovence izbiral belogardist Franc Pregelj. Od tu trditev Kušljana o sodelovanju nemške soldateske z belogardisti. Ali so bili štirje Nemci vredni toliko Slovencev? JOŽE HRIBAR Šentjernej Ker Fanika Lorber ne verjame mojim podatkom, navajam dejstva o italijanskem in nemškem vojaku, ki sta bila vključena kot borca v Gorjanski bataljon. Naj se pozanima pri Milanu Vodopivcu z Dob pri Kostanjevici, ki ga dobro pozna. Dvomiš o izpustitvi belogardistov na Suhorju. V zadnjem pismu sem ti posredoval 4 še živeče belogardiste, tokrat pa ti posredujem še dva: Ignac Penca iz Vodenic in Anton Pen-ca iz Orehovca, ki te lahko seznanita z resnico. Lahko te peljem do njiju. V svojem pisanju omenjaš Thrjak.' Sicer me ni bilo zraven, a po pripovedovanju partizanov in po tem, kar sem prebral, lahko trdim, da to, kar pišeš, ne drži, saj je bilo na Tbrjaku izpuščenih 600 belogardistov in večje število duhovnikov. Koliko domobrancev je bilo po vojni izpuščenih iz Šentjerneja in okolice, sem v Dolenjskem listu pisal pred pol leta. Presenečen sem bil, da se danes najde kdo, ki tako nizkotno ocenjuje svoj narod, da javno zagovarja poboj 68 talcev za štiri nemške oficirje. Le en kilometer od tvojega doma je tekla nemška meje in si videla, kako so Nemci selili naš narod. Že leta 1941 so preselili 60.000 naših ljudi, takrat ko v Sloveniji še ni bilo partizanske formacije, za to torej v nobenem primeru ne boš mogla kriviti partizanov. Trdno sem prepričan: če bi zmagali Nemci, našim ljudem ne bi bilo vrnitve. Če bi vsi pomagali okupatorju, kot so to počeli belogardisti, bi se to tudi zgodilo. Ne vem, zakaj se ne bi smeli braniti na svoji zemlji, le prednje poklekniti in jih prositi odpuščanja, tako kot so naradili naši predstavniki oblasti na čelu s škofom Rožmanom. Kar se tiče streljanja talcevno so storili domobranci v sodelovanju z Nemci pod vodstvom Preglja. To mi je slednji sam povedal, ko gaje naša vojska ulovila julija 1945 na Gorici pri Krškem. Povedal mi je tudi, zakaj so 18. januarja 1944 pod njegovim poveljstvom na Lešnici pri Novem mestu ustrelili 8 Šentjernej-čanov. Še vedno nisi odgovorila, če poznaš vsaj enega partizana, ki so ga ulovili domobranci in bi ga živega izpustili. STANKO KUŠLJAN Šentjernej PRIPIS UREDNIŠTVA Ker se polemika na prispevek z naslovom Kdor seje veter, žanje vihar vleče že nekaj mesecev, s temi tremi pismi to razpravo končujemo, saj se vse bolj oddaljuje od tistega, kar je bilo zapisano v urednikovem komentarju na prvi strani Dolenjskega lista 28. avgusta 1997. Čas bistri kalnost novejše zgodovine Dol. list, št. 48, 4. decembra Po rodu sem Kočevarka starejše generacije in se dobro spominjam vseh dogodkov, ki so se v zvezi s Kočevarji odvijali okrog leta 1930. Živim v Nemčiji in moja najljubša prijateljica Slovenka dobiva Dolenjski list, tako da sem na tekočem s pisanjem tudi o dogajanjih v kočevskih krajih. Veseli nas napredek v Sloveniji. Zadnje čase v nekaterih člankih, tudi tistih zgodovinarja g. Zdravka Trohe, opažamo, da so enostranski in ne vedno točni v podatkih o Kočevarjih. Doživljali so mnogo krivic, ponižanj in teptanje človekovih pravic pod srbsko vladavino. Da je bila velika napaka odseliti Slovence iz Posavja, je bilo že velikokrat omenjeno. Ža to so tudi Kočevarji že plačali visok davek. Zapustili so svoje urejene domove in neprecenljivo bogastvo - les. Upam, da je večina bralcev Dolenjskega lista prebrala prispevek predsednika Društva Kočevarjev v Sloveniji Hansa Ivana Jaklitscha in Avgusta Grila, ki dovolj natančno opisujeta takratne in sedanje dogodke. Dolenjski list naprošam, da preveri izjave nesimpatizerjev Kočevarjev. Ker smo danes raztreseni po vsem svetu, sem vesela našega vsakoletnega shoda. S štirinajstdnevnega oddiha v lepi Sloveniji želim vsem srečno in zdravo novo leto 1998. KRISTINA PICHLER Nemčija APLAVZ NI OBVEZEN Ušlo TV cenzuri Izvirni humor na slovenski nacionalni televiziji ne more pa ne more preseči orgazmič-nega zdihovanja in zavijanja oči gospe Dese v Zoomu, dolgoveznega besedičenja strašnih Jožetov o ribolovu in lovu v oddaji Po domače ali Pod-okničarjevega tlačenja zelja v ženske elastične nogavice v prej imenovani oddaji, ki se sicer diči z narodno-zabavni-mi vižami. Nekaj svežine je prinesel na male zaslone na volilno nedeljo Vinko Šimek-Jaka Šraufciger s smešenjem predsedniških kandidatov, a se ni bati, da bo duhovitega Mariborčana pogosteje videti iz ljubljanskih studiev, saj sega tam bojijo, kajti kaj hitro bi zradiral humoriste, ki spravljajo v smeh še najbolj samega sebe. Zadnje čase sta najbolj odmevali po Sloveniji šali, ki sta prišli iz ust športnice oziroma voditeljice. Prva govori o avtu, druga o parketu, obe pa sta povezani z moškim. Torej: kakšna je podobnost med moškim in avtom ? Odgovor: velika. Njune napake odkriješ šele tedaj, ko ležeš pod njiju. In kako sta si podobna parket in moški? Zelo. Ko parket enkrat dobro položiš, lahko vse življenje hodiš po njem. Tako je tudi... Za puritansko nastrojene gledalce sta to težko prebavljiva štosa in prepričan sem, da sta prej ušla nadzoru urednikov, kot da sta bila premišljeno načrtovana. TONI GAŠPER!Č LJtrirrici Na trgu tisoče luči temo razjeda v lažni dan. Nad vrvežem napev hrešči. In stojnice, prepolne sanj, otroške begajo oči. Kaj vse lahko bilo bi zanj! A mamica vse bolj molči in več ne sliši vseh vprašanj. Oboje rosne so oči od nemoči in lažnih sanj. Na vzvišanem spregovori spoštljivi mož otroških sanj. Veselja, sreče zaželi. In duša, ki verjame vanj, tako močno si zaželi, da je v košu nekaj zanj. Dobrote zmeče, razprši nad rokice pričakovanj; le kdor ujame, kaj dobi. Za majhnega je sreče manj. III. Pod težo miza se šibi od vseh dobrot, od vseh želja in nenasitnosti ljudi. , Vesela družba naj velja, le enkrat, praviš, se živi! A marsikod se še gara za: da se komaj preživi. Bog vedi, kam tak svetpelja? Le jej, gospod, in se nažri iz dela žuljavih dlani! JANEZ JEŠTOVSKI, jan. 1998 ZAHVALA Osnovna šola Otočec se lepo zahvaljuje vsem, ki ste prispevali dobitke za naš srečelov. Tako ste pripomogli k uresničitvi našega končnega izleta v Gardaland. Želimo vam srečno novo leto in veliko poslovnih uspehov. Osnovnošolci OŠ Otočec Predlagam izbor servisa leta To bi gotovo povečalo kvaliteto storitev ■ Zgledno urejen avtomobilski servis Faleskini iz Straže Zadnje čase izrekajo razne pohvale in priznanja najbolj urejenim krajem ali posameznim gostinskim obratom, kar je vsekakor pravilno, saj s tem dvigamo kvaliteto naše urejenosti in uslug na podeželju in v mestih. Prav pa bi bilo, če bi to počeli tudi v drugih vejah obrti, na primer pri avtomehaničnih uslugah. Pri različnih mehaničnih delavnicah sem doživel solidna popravila, pa tudi razočaranja. Pri kvaliteti njihovih storitev je treba paziti, da bo, ko prideš po vozilo, to popravljeno. Ponekod zaračunavajo tudi dela, ki sploh niso bila opravljena. Pomembno je tudi, da je delavnica urejena, čeprav je pogosto orodje razmetano, do tleh ležijo zamenjani deli itd. Ce bi ugotavljali najboljši servis leta, ne le avtomobilskega, bi bilo teh nevšečnosti mnogo manj. Zgleden je na primer avtomobilski Faleskinijev servis iz Straže pri Novem mestu. Stranka se naroči po telefonu. Ko pripelje avto, je pri popravilu lahko zraven ali pride ob dogovorjeni uri. V delavnici je vse orodje na svojem mestu, ni navlake, prav tako dvorišče ne daje nobenega vtisa, daje zadaj delavnica. Lepo je urejena prodajalna rezervnih delov ter avtosalon, ljudje pa so sploh prijazni. IVAN LAVRIČ Stare Žage • Edina stvar, ki se z delitvijo veča, je sreča. ‘TJ KM A SKHIC-KOHERC. Pomoč deklicama brez staršev Žiro računa za prispevke DOBOVA - Potem ko sta 11. decembra lani 6-letna Martina in 3-letna Melanija Stipič z Malega Obreža 1 pri Dobovi v hudi prometni nesreči blizu dobovske osnovne šole izgubila starša, je kmalu stekla akcija zbiranja denarja za pomoč prizadetima otrokoma. Denar je namenjen predvsem za dokončanje družinske hiše, ki je trenutno še nevseljiva. Bivanje v stari hiši ni najprimernejše za razvoj in zdravje otrok. Za obe deklici sedaj skrbijo njuna stara starša in boter. Za nakazilo denarja sta odprta dva računa: št. žiro računa (pri NLB Dobova) za fizične osebe 51600-621-2005, sklic na št. 05-1983130-2722/48; št. žiro računa za podjetja in obrtnike (nosilec računa je Občinski odbor RK Brežice) 51620-678-65325, sklic na št. 05-1983130-2722/48. DOLENJSKI LISTI Bralci nezadovoljni s koledarjem za 1998 NOVO MESTO - Kot je že tradicija, je Dolenjski list tudi ob koncu leta 1997 svojim naročnikom poslal koledar za prihodnje leto. Ti pa z njim niso preveč zadovoljni. Svoje pripombe so na uredništvo Dolenjskega lista poslali g. Križnik iz Krškega, ga. Kirnova iz Dola pri Šmarjeti, Jože Kranjc iz Novega mesta in ga. Angela. Razočarani so, ker je letošnji koledar čudno oblikovan, ne dovolj uporaben, saj ima le številke, brez imen dnevov in praznikov, da ga je težko obesiti na steno, predvsem pa, daje bil vsako leto predvsem uporabnejši. Mnogi si bodo tako kupili drugega. “Ne bom zavrgla starega koledarja Dolenjskega lista, ker ga bom morala uporabljati še za leto 1998, čeprav bo vse v zamiku, na vseeno bolje kot v letošnjem. Ce bi se nadaljevalo po vsej Sloveniji, da na koledarjih ne bo drugega kot številke, bomo hitro izgubili tako opevane ljudske običaje, je menila ga. Angela. Pojasnilo Dolenjskega lista je naslednje: koledar je oblikovan po želji naročnika, to je Dolenjske banke, Dolenjski list si ga je zaradi ekonomičnosti le “sposodil”. Kelly family ni čakal Novomeščanov Čakanje na Otočcu NOVO MESTO - Pred novim letom je tudi Novome-ščane na koncert Kelly family v Zagreb vabil plakat. Približno 10 se jih je odločilo za koncert trenutno ene najuspešnejših skupin na svetu. Pa tudi cena za prevoz z avtobusom in za karto ni bila pretirana: 5.500 tolarjev za odrasle in 4.600 tolarjev za otroke. Karte je bilo mogoče kupiti tudi v novomeški poslovalnici Emone Glob-tour. A zataknilo se je čisto drugje. Skupinica, ki je na Otočcu v soboto, 27. decembra, čakala od 16. ure, je kmalu spoznala, da nekaj ni v redu. Najmanj vztrajnim so popustili živci četrt pred sedmo zvečer, a ostalim seje vztrajnost očitno izplačala. Avtobus je le prišel in nekaj ljubiteljev Kellyjevih popeljal v Zagreb na koncert, ki seje seveda začel brez Novomeščanov. Kot so nam pojasnili v Emoni Globtour, oni z organizacijo prevoza niso imeli nič, saj so bili le posredniki za prodajo kart, vse je bilo v rokah Ideal Turista iz Kopra. A zgodilo se je, da se pokvaril avtobus in potrebno je bilo najti drug avtobus, kar pa ob sobotah popoldne ni enostavno, posebno če gre za prevoz v tujino. V Kopru so pojasnili, da bodo vsako pritožbo obravnavali, strankam pisno odgovorili in denar povrnili. T. G. Zavezanost Slovencem po svetu Ob spremembi hrvaške ustave - Ni bilo slovenske zahteve za vpis slovenske manjšine v hrvaško ustavo - Hrvaški Slovenci drobiž za poravnavanje hrvaških računov Črtanje Slovencev kot narodne manjšine iz Hrvaške ustave - in še posebej arogantna izpeljava te poteze prav v času uradnega obiska slovenskega premiera v Zagrebu - je v javnosti Republike Slovenije zbudilo dokaj močne odmeve. Slovenija je Hrvaško v teh nekaj letih neodvisnosti že večkrat spoznala kot nepredvidljivo partnerico z močnimi recidivi mentalitete iz nekdanje balkanske države, zato to dejanje hrvaških oblasti slovenske vlade ne bi smelo preveč presenetiti, predvsem pa ne sprožiti njenega živčnega ukrepanja. Svetovni slovenski kongres skupaj s Slovensko konferenco zato ob tej priložnosti poziva državne organ RS, predvsem vlado ter državni zbor in njegov odbor za mednarodne odnose, k temeljitemu premisleku strateških stališč in odločitev v razmerju do hrvaške in njene politike. Ko je Republika Hrvaška v letih 1990-1991 sprejemala Ustavo in Ustavni zakon o človekovih pravicah in svoboščinah ter o pravicah etničnih in narodnih skupnosti ali manjšin, se je po eni strani želela otresti močnega pritiska srbske narodne skupnosti, po drugi strani pa se je zavedala, da predvsem države Evropske zveze budno spremljajo njeno upoštevanje človekovih pravic in razmerje do manjšin ter da bo od tega odvisno mednarodno priznanje neodvisnosti. Od Republike Slovenije in od Slovencev na Hrvaškem ni bilo nobenega priporočila, kaj šele zahteve za vpis slovenske manjšine v hrvaško KONCERT ŠENTJERNEJSKEGA OKTETA - V soboto, 27. decembra, je imel Šentjemejski oktet v kinodvorani ob svoji 35-letnici božično novoletni koncert. V gosteh so imeli tudi vinogradniški oktet, ravno tako iz Šentjerneja, ki je poslušalcem v polni dvorani za popestritev programa zapel nekaj svojih pesmi. Program je povezoval gost Janez Dolinar z Radia Slovenija. Šentjemejski oktet je ob svoji obletnici izdal kaseto pesmi, ki jih je zapel tudi na tem koncertu. Župan občine Šentjernej Franc Hudoklin je ob tej priliki podelil oktetu občinsko priznanje za dolgoletno uspešno delo na pevskem področju. Čestitkam so se pridružili še Turistično društvo Šentjernej, mešani pevski zbor Vlaste Tavčar in mešani pevski zbor Ajda. (Foto: Marijan Hočevar) ustavo. Danes je jasno, da je “širokosrčnost” Hrvaška izkazala sama od sebe, ko je z naštevanjem svojih manjšin v ustavi ublažila mučen vtis zaradi hkratnega “suspendiranja” hrvaških Srbov, ki so postali samo ena izmed številnih narodnih manjšin. Kakor so bili hrvaški Slovenci drobiž za poravnavanje hrvaških računov ob vpisu v ustavo, tako so bili tudi zdaj, ob izbrisu iz nje. Hrvaška pač domneva, da se ji zaradi “srbskega problema” ni treba več tako bati, spoznala pa je tudi, da s sklicevanjem na svojo ustavo in načelo recipročnosti ne bo mogla izsiliti vpisa hrvaške manjšine v slovensko ustavo ali celo njenega izenačenja z italijansko in madžarsko manjšino v Sloveniji. Slovenija pri obravnavanju svojih manjšin v ustavi in drugi zakonodaji ne upošteva načela recipročnosti, temveč vztraja pri načelu avtohtnosti in ozemeljske določljivosti. Hrvatje so v Sloveniji razpršeni priseljenci, večinoma šele iz obdobja SFRJ. Slovensko ureditev s posebnimi pravicami za avtohtone manjšine dajejo po Evropi za zgled vrhunskega manjšinskega varstva, zato bi bila huda napaka, če bi se Slovenija ob dogodku, ki je Hrvaški v sramoto, odločila znova pretehtati svoj “celotni koncept manjšin” (J. Drnovšek) ali vpeljati za Hrvate v Sloveniji “nekakšen vmesni status”. To bi bila spet zgodba o Jugoslaviji. Črtanje iz ustave je za hrvaške Slovence bolj simbolna kakor pa realna izguba, kajti posebne pravice, npr. do neposrednega zastopstva v saboru ali do dvojezičnih krajevnih napisov, so jim bile tako in tako nedosegljive. Vseeno slovenska država na podlagi lastne ustavne zavezanosti Slovencem po svetu (torej tudi na Hrvaškem) ne sme ostati nedejavna. Predvsem mora okrepiti svojo neposredno pomoč (denarno, strokovno) Slovencem na Hrvaškem, ne samo tistim v Zagrebu, Splitu in na Reki, temveč predvsem tistim (avtohtonim!) v severni Istri, v občini Štrigova in drugih obmejnih krajih, kjer so OMREZU V MIKLOVI HIŠI RIBNICA - V Galeriji Miklove hiše so odprli razstavo Silvana Omerzuja “Narisati angela.” “Odkar v človekovi zavesti obstajajo angeli, obstajajo tudi različna pojmovanja njihove narave. Prav pri njih se, tako kot pri demonih in človeški duši, pokaže, da telesno in vidno med seboj ni vedno nezdružljivo povezano,” je o avtorju zapisal dr. Jure Mikuž. Slovenci prava narodna manjšina tudi po najstrožjih definicijah iz mednarodnih listin. Slovence na Hrvaškem je treba načrtno pritegovati v gospodarske aranžmaje s hrvaškimi partnerji. In ne nazadnje: Hrvaška je bila pred kratkim z veliko težavo (in veliko podporo Slovenije) sprejeta v Svet Evrope, zato bi bila obravnava njenega jemanja že priznanih manjšinskih pravic na tem forumu lahko zelo učinkovita. dr. JOŽE BERNIK, predsednik SSK dr. JANEZ DULAR, podpredsednik SSK DANIJEL STARMAN, predsednik Slovenske konference SSK 88 LET KOVAČEVE MAME - V decembru je praznovala 88. rojstni dan Kovačeva mama iz Bršljina, ki že vrsto let živi pri sinu v Prečni. Ob tej priložnosti smo jo v imenu KORK Prečna obiskali Joži in Ivanka ter predsednik KS Prečna Alojz Kukman. Se vedno je čila in zdrava in tudi mi smo ji zaželeli zdravja še vnaprej. V 76-letu starosti je umrl Stane Poljanšek, odvetnik v pokoju, iz Kočevja. Pokopali so ga na pokopališču v Hrovači pri Ribnici. Njegovo življenje je ugasnilo, vendar so za njim ostale vrednote njegovega plemenitega dela na področju odvetništva in ostalega življenja. Kot pokončen domoljub in demokrat ter zaveden Slovenec je sodeloval v boju proti okupatorju. V povojnih letih je vlagal napore za individualizacijo sankcij in se zavzemal za večjo zaščito posameznikov. Spominjali se bomo prijetnih in poučnih pogovorov z njim. Bil je poln spominov na svoje delo, spominov na potovanja po širnem svetu in veselih anekdot. Vedno se je zavzemal za humano družbo in gospodarski napredek. V. D. OB JUBILEJNEM KOZARČKU - Slavljenec Štefan Simončič, njegova žena Vida, Stane Gabrijel, tajnik, in Janez Bulc, predsednik ZLD Novo mesto. 85 let Štefana Simončiča Ugledni slovenski pravnik in humanist Štefan Simončič se je rodil v meščanski družini 25. decembra 1913 v Radečah. Vile rojenice so mu namenile dolgo, uspešno in plodno življenje. Ko se je rodil na božični dan, sta v hotelčku njegovih staršev prebivali častni nuni, ki sta staršema predlagali, naj novorojenca poimenujeta Štefan, saj je bila nekoč navada, da so novorojence poimenovali po najbližjem svetniku. Štefan je srečno otroštvo preživljal v rodnem kraju. Maturiral je na celjski gimnaziji. Študij je nadaljeval v Ljubljani, kjer je diplomiral na pravni fakulteti. Služboval je na okrožnem javnem tožilstvu v Celju. Napredovanje ga je leta 1951 vodilo na javno tožilstvo v Maribor. Leta 1957 seje preselil v Novo mesto, kjer je bil 25 let predsednik okrožnega sodišča. V pokoj je odšel leta 1978 kot predsednik Temeljnega sodišča v Novem mestu. Svoj petinosemdeseti rojstni dan je Štefan pričakal čil in zdrav. Kot pravnik in sodnik je imel prefinjen občutek za človeka in njegove pravice. V svojstvu pravosodnega funkcionarja se je izkazoval z odličnim posluhom za organizacijo dela. Med kolegi je bil znan kot odličen poznavalec prava, njegove odločbe so bile pravno perfektne, sprejemljive in razumljive tudi preprostim ljudem. Štefan je najstarejši član Društva pravnikov Novo mesto. Svoje bogate izkušnje in znanje prenaša na mlajše ro- dove pravnikov, ki so soodgovorni za uspešen razvoj Republike Slovenije kot pravne evropske države. Štefan Simončič je bil aktiven na številnih področjih. V lovske vrste se ie vključil leta 1945 v Celju. Sest let je bil starešina LD Pesnica. Ko je prišel v Novo mesto, se je vključil v komisijo za lovske izpite pri okrajni lovski zvezi, ki jo je vodil več kot dvanajst let. Bil je tudi predsednik višjega lovskega razsodišča in deset let sodnik razsodišča LZS. V lovski organizaciji se ni udejstvoval s puško v roki, kot predavatelj in teoretik je vzgajal mlade lovce za human in etičen odnos do narave. Omeniti velja njegovo razpravo Kazenskopravna zaščita lova, ki je aktualna še danes. Študja Nezakoniti lov na območju Okrožnega sodišča v Novem mestu je zaobsegla desetletno analizo kaznivih dejanj krivolova na Dolenjskem. Simončič pa ni bil samo pravnik, izkazoval seje tudi kot literat. Spesnil je znamenito Lovčevo balado, ki jo je njegova zvesta žena Vida likovno opremila z lovskimi vinjetami. Tudi v Dolenjskem listu je objavljal literarne prispevke, pisane v klenem in izrazno bogatem jeziku. Zlato jesen svojega duhovno bogatega in ustvarjalnega življenja z ženo Vido preživlja v Novem mestu. Ob njegovem visokem jubileju mu želimo še obilo zdravja in osebne sreče. BOJAN AVBAR STAROSTNIKI AKTIVNI voletne praznike smo razdelili 450 NOVO MESTO - V društvu starostnikov krajevnega odbora Rdečega križa Kandija-Grm smo lani praznovali 10-letnico druženja in merjenja pritiska. Pri tem dobro sodelujemo z medicinskimi sestrami iz doma starejših občanov. Dobre odnose imamo tudi z vrtcem Kekec in OŠ Grm. Za no- voletne praznike smo razdelili 450 simboličnih paketov vsem starejšim od 70 let, bolnim in invalidom. Pri tem gre zahvala vsem prostovoljcem, ki delajo na terenu. Hkrati obveščamo člane, da bo merjenje pritiska še naprej prvo in zadnjo sredo v mesecu med 16. in 17. uro. ANKICA AVGUŠTIN Igor Brezovar Na motorju v Indijo Manjur je dejal, daje ta mehanik že leta 1993 nekemu nemškemu turistu popravil motor, torej ni razloga za strah, saj je motor v dobrih rokah. Po približno dveh urah je bila zamenjana še zadnja guma. “Koliko to stane?” “Nič. Ste naši gostje in ne bomo vaju skubli. Samo to vas prosim, da me slikate pri motorju in mi pošljete sliko. Pa to staro pnevmatiko, če lahko pustite tukaj.” Ni mi bilo jasno, kako je to mogoče, saj sem v Sloveniji samo za zamenjavo olja plačal 50 DEM, on pa mi je zamenjal 4 1 olja Castrol, oljni filter, zračni filter, zavaril nosilce za prtljago in seveda amortizer in vse to brez plačila.” Fantje, hvala vam in slike vam prav gotovo pošljem! In pred slovesom je še pristavil: “Le kateri bedak vam je dajal na motor prednjo pnevmatiko, saj je narobe!” Uidi meni se je zdelo nekako čudno, da je bila tako hitro gladka, a upal sem, da vzdrži do Indije. Cesta se je resnično izboljšala, ponekod je bila celo avtocesta, vendar brez cestnih pravil, saj se je nekje vozilo po levi, nekje po desni in na cesti je bilo tudi veliko živali. Prestopila sva reko Ind, in kakor da bi mati narava naredila čudež, od tod dalje je bilo vse bujno zeleno. Ti sva se tudi prvič srečala z obdobjem monsuma in prvim dežjem. Obšla sva Lahor in sva bila tako v poznih popoldanskih urah že na pakistanko-indijski meji. “Meja je danes že zaprta, a lahko prespi-ta v tem hotelu,” naju je prijazno ogovoril starejši gospod. Upoštevala sva njegov nasvet. Prespala sva v sobi, kjer so kraljevale vsaj tri miši in nekaj ščurkov, kar nama ni vzbujalo preveč dobrega občutka. Zjutraj so nama na carini najprej ponudili čaj in nato je sledilo prvo vprašanje: “Carnet, mister, carnet imate?” “Jasno, da ga imam!” Nihče na svetu me zaradi tega ne bo več presenetil. Po dveh urah čakanja so se sistematsko lotili pregleda motorja in prtljage. Vse so stehtali, ali morda ne presega kilaže, navedene na carnetu. “O.K., sir, teža je O.K., a kako je z drogami?” “Ne, nimava nobene droge,” sem se nasmehnil, a mi ni verjel. Ukazal je sneti vse luči, sedeže, ohišje. “Gospod, jaz nisem mehanik, jaz tega ne znam. Če želite, naredite to vi.” Po dolgem čakanju je pripeljal PIN-Up avto z dvema mehanikoma, ki sta se z orodjem v rokah lotila razdiranja motorja. Tildi psa so pripeljali, kateremu pa so še najbolj dišale juhe v vrečkah. Šele po petih urah je prišel carinik, vrnil potna lista in carnetfer dejal: “Welcome to the India.” Naredila sva nekaj posnetkov in se odpeljala naproti indijskim avanturam. Irena nazaj z letalom Irena se mora že v naslednjem tednu vrniti v Prago, zato morava čimprej v New Delhy, da kupiva letalsko karto, potem pa v Agro, do templja ljubezni, katerega si Irena tako srčno želi videti. “Da bi nama to vzdržalo! Ježeš Marija, ali naj grem tja?” Imela sva še 700 USD in to bi moralo biti dovolj za obe letalski karti, za motor pa sem se odločil, da ga pustim v Bombayu. V Indiji so bili ravno ob tem času prazniki, tako da sva karto dobila šele tri dni pred poletom, in to ne pri Aerofloti, kot sva predvidevala, pač pa pri Lufthansi, kar je ceno vozovnice zelo podražilo, saj je od predvidenih 328 USD naraslo na 650 USD. Aeroflotove linije so bile že vse zasedene in pri tem bi bilo treba v Moskvi počakati vsaj dva dni na polet do Prage. Irena se je temu odločno uprla in tako sva kupila Lufthansino letalsko karto. Toda to je bil velik šok, saj mi je tako ostalo le 50 USD, pred mano pa je bilo še 3000 km do Goe in nazaj v Bombay, od koder bom poletel proti Pragi. To je bil obenem tudi najin prvi prepir. Mogoče je bilo to tudi zaradi tega, ker sva bila nenehno skupaj že več kot 30 dni. Naslednji dan je Irena odšla. Priznam, da sem bil žalosten in da mi je šlo na jok. Tako sam, tako daleč in še brez denarja. Ločitev je bila zares težka, a moral sem obljubiti, da bom priden, da ji bom zvest, nobene druge ženske, nobene droge itd. “Da, da, Irenka, vse bo, kakor želiš,” nekoliko sem pri tem zakašijal, jo poljubil in “Ahoj v Pragi!” Pljunil sem v roke in si rekel: “Tako, fra-jer! Ce hočeš biti popotnik, se sedaj izkaži, ko si brez denarja, daleč od doma in hočeš doseči svoj cilj s pomočjo Alaha, Bude in dobrih ljudi.” Odpeljal sem se na jug Indije. Moj bančni račun je bil že tudi prazen, saj med tem časom ni bilo obljubljenih nakazil. Spomnil sem se na Zvoneta Šerugo, ki je na svojih potovanjih po svetu velikokrat delal, da je lahko nadaljeval pot. Prav tako sem se spomnil na Argetinca, ki je na Worldtoure, a večno brez denarja, vsega si namreč sproti zasluži. Da, tudi jaz si ga moram zaslužiti z delom. 40 USD sem skril globoko v skriti žep, res za najhujše. Spal sem pri ljudeh ali pa tudi na tleh v recepciji hotela, na bencinskih črpalkah sem pomival okna, ponekod avte, brisal prah, skladal sadje ali pomagal točiti bencin. Tako sem si zaslužil gorivo, pa tudi na kosilo so me večkrat povabili. Pri njih je sicer veliko ljudi nezaposlenih, pa tudi takih, ki delajo ves mesec za 50 USD. Toda s tem motorjem sem napravil nanje velik vtis, češ da sem bogat človek iz Evrope, ki je zašel v težave, zato mi radi pomagajo. Večkrat sem lahko tankal celo zastonj, česar sem bil res izredno vesel, saj je moja yamaha še vedno žrla 10 1 na 100 km. Goa - mesto mladih Goa - mesto, kamor hodijo mladi iz celega sveta. TU so ljudje, kateri niso v svojih deželah našli smisel življenja in verjamejo, da se jim na Goi to posreči. Seveda le s pomočjo droge. Anjuna beach - mesto, kjer se ponoči zabava, kjer se kadi hašiš, kjer se pleše ob ognju, meditira... Pravijo, da nisi bil v Pragi, če nisi šel čez Karlov most in za Goo velja, da je nisi do- živel, če nisi bil pod vplivom vonjav in občutij, ki ti jih tukaj ponujajo. Da, poskusil sem tudi to, a zjutraj, ko sem se prebudil, sem vedel, da to ni moj smisel življenja. Še nekaj dni sem tam preživel s petimi črnci iz Kenije. Vsak večer smo jedli FU-FU, afriško hrano, igrali na bobne in poležavali po plaži. Marsikdo ostane tam mnogo dlje, kot je prvotno načrtoval. Tako npr. neka Danka, ki si je dopust predviden za štirinajst dni podaljšala že za sedem mesecev, ali Japonec Zoom, ki je tam že leto in pol, na Japonsko pa se vrača le na snemanje. Po dveh dneh vožnje sem bil v Bombayu. Seznanil sem se z zelo revnim človekom, ki mi ni in ni dal miru. Povsod mi je bil za petami in nikakor se ga nisem mogel otresti. Ko pa sem mu dal nekaj rupij, mi je pokazal, kje lahko prespim pod streho. Ko sem ga z motorjem popeljal med njegove revne prijatelje v najbolj revni četrti Bombaya, sem bil poplačan z nepozabnim doživetjem. Tja turisti ne morejo pa tudi bogatejši sloj Indijcev tja ne zahaja. To je svet zase. Deklice, stare 10,12 ali 14 let, se ponujajo za 2 ali 3 USD ter prosijo, naj si jih vzamem, češ da morajo preživljati še bolno mater, brate ali sestre. V Bombayu je sicer zelo veliko bogatih ljudi, veliko je krasnih zgradb, velikih avtomobilov, toda še več je takih, ki spijo na ulicah, in pogosto je cunja, v katero so zaviti, njihovo edino imetje. Imel sem srečo, da sem spoznal vsaj delno življenje obeh skrajnosti. Manoj - fant, pri katerem sem preživel zadnje dni bivanja v Indiji, je živel v domu, vrednem 3.000.000 USD, in tov najlepši četrti Bombaya. Zaposlen je v firmi svojega deda, ki jo je ustanovil že pred 40 leti. Pred dobrima dvema tednoma so mi na carini dejali, da je možno za eno leto pustiti motor v Bombayu, ko pa sem to hotel storiti, pravijo, da je mogoče le za šest mesecev. in kaj zdaj, ko nimam dovolj denarja niti za svojo letalsko karto, kaj šele za motor? IVO RADIN NA VDUŠIL NA PREVOLAH - Pred novoletnimi prazniki so v osnovni šoli na Prevolah pripravili za številno občinstvo, ki je dodobra napolnilo tukajšnjo telovadnico, koncert, na katerem je nastopil znani pevec Ivo Radin. Koncert sta organizirala tukajšnje kulturno društvo Hinje in osnovna šola Prevole. Ivo Radin - verjetno-edini Suhokranjec, ki je dosegel takšen uspeh na glasbenem področju - je obiskoval osnovno šolo na Prevolah. Prav najmlajšim je bil namenjen ta nastop, na katerem so se lahko še sami pomerili v karaokah. Med odmorom je nastopila tudi Mateja Škufca, na klaviaturah pa jo je spremljal Matjaž Kohek. Pevec zabavne glasbe Ivo Radin dela že od vsega začetka s komponistom Mihom Vardi-janom, aražmaje mu dela Sašo Fajon, vse snema v studiu Metro, tekste pa piše sam. Doslej je izdal že štiri kasete in CD plošče, v pripravi pa je že peta kaseta njegovih najnovejših pesmi. (Foto: S. Mirtič) ŠTEFANOVO NA VRANJU - Konjerejsko društvo Sevnica je 26. decembra na Vranjupri Sevnici privabilo na tradicionalni svečani blagoslov konj pri cerkvi sv. Štefana največ konjenikov doslej. Ti so se zbrali na Marofu, na pohodu do prizorišča svečane maše z blagoslovom pa se je na eni izmed 23 živali pojavil celo 5-letni konjenik, medtem ko so štirje konjeniki, med njimi tri dekleta, prijahali celo iz Brestanice. Sevniški Pepiham družine Teraž, ki v stari trški gostilni Vrtovšek slovi po dobrih konjskih golažih in drugih specialitetah, pa je številnim obiskovalcem, ki so se pripeljali na zanimivi dogodek kar z jeklenimi konjički, postregel tudi z medico in kuhanim vinom. (Foto: P P.) PRI ŠTEMBERGERJEVIH - Všentjemejski občini imajo več kleti z dobrimi vini, predvsem s pravim cvičkom; ena večjih kleti je Štembergerjeva klet v Šentjerneju, kjer se pogosto ustavijo tudi avtobusi turistov. Za štefanji dan si je njihovovo klet ogledalo še posebej veliko ljudi, predvsem iz Gorenjske. Takole pa so pred objektivom z gospodarjem Vinkom nazdravili domačini. (Foro: J. D.) 90 LET PAVLE ČAMPA IZ CEGELN1CE - Na Novega leta dan je v krogu svoje družine praznovala 90. rojstni dan Pavla Čampa, rojena Pavček, iz Cegelnice. Pred dnevi ji je čestitala in zaželela še veliko zdravih in srečnih dni predsednica KO RK Bršljin Pavlina Avbar, ob tako visokem jubileju pa ji je voščil tudi novomeški župan Franci Koncilija. Pavla je čila in zdrava ženica, ki si sama kuha in skrbi zase. Še vedno dela veliko na vrtu, lani v jeseni je še sama pokosila po krompirju. Med vojno je pri 35 letih zgubila moža, potem je sama skrbela za tri otroke: Zvonka, Slavko in Marijo in vse tri spravila h kruhu. Poleg njih ima še 6 vnukov in 2pravnuka. Do sedaj še ni bila v bolnišnici, le tu in lam vzame kakšno tableto zoper pritisk, zadnje čase pa jo večkrat bolijo tudi kolena. In kakšen je njen recept za dolgo življenje? Pavla pravi, da je vedno rada delala v hiši in po zemlji. Še mnogo let ji želimo tudi v uredništvu Dolenjskega lista! (Foto: J. Domiž) Za študij v Londonu potrebuje pomoč Novomesčan Matjaž Jakopec na podiplomskem študiju v tujini - Njegov raziskovalni projekt je robotika v medicini - Zaradi visoke šolnine prosi podjetja za pomoč NOVO MESTO - Pot do znanja ni vedno lahka in enostavna. Latinski pregovor pravi, da bi vsi radi znali, a le malo bi se jih posvetilo učenju. Prav zato bi morali tiste, ki se hočejo izobraževati, spodbujati in podpreti. Pred kratkim je tudi na nas časopis prispelo pismo, ki ga je napisal 26-letni Novomeščan Matjaž Jakopec, dipl. inž. elektrotehnike. V njem prosi za pomoč pri dokončanju podiplomskega študija na Impe-rial College of Science, Technolo-gy and Medicine v Londonu za pridobitev doktorskega naziva. Matjaž se je po končani novomeški gimnaziji vpisal na Fakulteto za elektrotehniko in računalništvo v Ljubljani. Že v osnovni šoli se je zanimal za računalništvo, na podlagi uspehov v šoli je postal Zoisov štipendist. Kot gimnazijec pa je prejel tudi Krkino nagrado. Sledil je uspešen študij na fakulteti, kjer je diplomiral z odliko, članek iz diplomske naloge pa je poleti leta 1996 predstavil tudi na mednarodni konferenci o robotiki v Budimpešti, kjer je bil med najmlajšimi predavatelji. Že v tretjem letniku fakultete je v London poslal prošnjo za podiplomski študij. Od malega so ga zanimali roboti, zato ne čudi, da si je že na fakulteti izbral za študijsko smer avtomatiko, podsmer robotiko. Matjažev raziskovalni projekt v podiplomskem študiju pa je robotika v medicini, in sicer operacija kolena oz. vstavitev kolenske proteze s pomočjo robota. “Za zdaj še ne izvajajo operacije BLAGOSLOV KONJ PRI NOVI ŠTIFTI RIBNICA - Pod tristoletnima lipama pred romarsko cerkvijo pri Novi Štifti so na Štefanovo že četrtič blagoslovili konje v Ribniški dolini. Poleg konjenikov iz Ribnice, so se blagoslova, ki ga je ob navzočnsoti velikega števila obiskovalcev opravil ribniški dekan Maks Ipavec, udeležili še konjeniki iz Velikih Lašč in Loškega Potoka. I DOLENJSKI LIST NAGRAJENCI ZA RAZVOJNO AMBULANTO NOVO MESTO - Vsi trije lanski dobitniki nagrade občine Novo mesto, Jože Colarič, mag. Milena Kramar - Žnidar in Janez Pavlin, ter dobitnik Trdinove nagrade Jože Kotar so denarno nagrado v višini 200.000 tolarjev namenili za razvojno ambulanto v novomeškem zdravstvenem domu, ki je tako naenkrat dobila 800 tisočakov. Za to humano gesto se jim direktorica zdravstvenega doma, prim. mag. dr. Thtja-na Gazvoda, v svojem imenu, v imenu doma in v imenu razvojno motenih otrok, katerim je to darilo namenjeno, iskreno zahvaljuje. “Razvojno moteni otroci s premagovanjem težav vedno znova dokazujejo, da je življenje vredno življenja,” pravi dr. Gazvodova. kolena s pomočjo robota, čeprav je na svetu kar nekaj skupin znanstvenikov, ki to raziskujejo,” pove Matjaž. In v eni od teh skupin deluje prav on. Matjažu študij na fakulteti ni delal težav, dobro znanje iz mate- Matjaž Jakopec matike, ki je osnova za uspešen študij na elektrofakulteti, je prinesel že iz gimnazije, kjer ga je učil matematiko prof. Franc Hočevar. In čeprav se je v Londonu najprej bal, da ne bo imel dovolj predznanja, je kasneje ugotovil, da je dovolj dobro podkovan tudi za študij v tujini. Sedaj je v Angliji že drugo leto, torej je že skoraj na polovici študija. Zelo rad bi ga dokončal, saj ga robotika zelo zanima, ker pa znaša letna šolnina okrog 25.000 nemških mark (če bi bila Slovenija že v Evropski skup- OŠ GRM: S PESMIJO V NOVO LETO 1998 NOVO MESTO - Med številnimi prireditvami pred koncem starega leta so za prijetno srečanje s starši in ljubitelji petja poskrbeli tudi pevci in inštrumentalisti osnovne šole Grm. Gostom so 22. decembra popoldne podarili novoletni koncert. Dva otroška pevska zbora, mladinski pevski zbor in instrumentalna skupina šolarjev so pokazali plodove večletnega načrtnega dela. Zapeli so 21 pesmi, od ljudskih do znanih priredb domačih skladateljev v slovenskem in angleškem jeziku, na inštrumentih pa so zaigrali 4 krajše skladbice. Nastop je z zanesljivo roko vodila zborovodkinja Šonja Čibej, na klavirju pa jih je spremljal Berislav Budak. Spored je povezovala Sonja Simčič s tremi pogumnimi učenci, sceno sta pripravila Branko Šuster in Dušan Plut, medtem ko je ozvočenje oskrbel Franci TUrk. Tg. I DOLENJSKI LIST 1 JASLICE NA ULICI - Stane Kastelic iz Novega mesta je lansko leto že tretjič postavil jaslice pred svojo hišo v Ulici Ivana Roba. Podobe je izdelal sam in tudi večje so bile kot prejšnje, saj so bile visoke preko 5 metrov in široke slaba 2 metra. Pravi, da jih bo tudi vnaprej postavljal na ulici, le da vsakokrat drugačne, ker jih postavlja z veseljem, pa ne le zase, ampak si jih lahko ogledajo tudi drugi. (Foto: J. Hartman) Dolenjkin posluh za upokojence Tradicionalno novoletno srečanje Delniška družba Dolenjka iz Novega mesta je za člane Kluba upokojencev - delničarjev 3. decembra organizirala tradicionalno novoletno srečanje. Udeležilo se ga je 97 članov kluba. S prisotnostjo na takih in podobnih srečanjih člani dokazujejo pripadnost družbi, zato so tudi z velikim zanimanjem prisluhnili kratkemu poročilu o poslovanju družbe v minulem letu, ki jim ga je predstavil predsednik uprave Maksimilijan Jakopin. Predsednik je povedal, da pričakujejo, da bodo poslovno leto zaključili z dobičkom. Povedal pa je tudi za težave, ki jih družbi povzroča denacionalizacija, saj morajo zaradi tega veliko denarja nameniti za novogradnje in adaptacije poslovnih prostorov. Člani kluba so pozdravili razvojni program družbe, kljub temu da uprava družbe ne bo predlagala razporeditve dobička za dividende. Člani kluba se zahvaljujejo članom uprave, kakor tudi vsem ostalim zaposlenim v družbi, ker prisluhnejo njihovim željam in jim pomagajo pri realizaciji programa kluba. Tildi v bodoče si želijo, da bi imela Dolenjka posluh za želje svojih upokojencev - delničarjev, vsem zaposlenim pa želijo uspešno leto 1998 ter veliko osebne sreče in zdravja. Predsednik Kluba upokojencev IVAN GRIČAR nosti, bi bila le tretjino tega zneska), se je za pomoč obrnil na dolenjska podjetja. “Lani mi je dal večino denarja moj oče, pomagal pa mi je zbrati tudi preostali denar, ker pa je šolnina tako visoka, sem letos prisiljen iskati pomoč tudi drugje,” je povedal Matjaž. Njegov oče prof. dr. Ludvik Trau-ner, ki predava na mariborski gradbeni fakulteti, ga je že v gimnaziji spodbujal in usmerjal. Matjaž pravi, da sta mu do sedaj oba, oče in mama, že zelo veliko pomagala. Ministrstvo za znanost in tehnologijo mu kot mlademu raziskovalcu na mesec da po 1000 ameriških dolarjev štipendije, to pa zadošča zgolj za stroške bivanja, ki so v Londonu zelo visoki. Čeprav je Matjaž po prvem letu študija prosil za znižanje šolnine, mu Angleži prošnje niso odobrili. Sedaj upa na pomoč doma. Vsem, ki mu bodo pomagali, se že vnaprej iskreno zahvaljuje. Morda bo Matjaž že kmalu s pomočjo v tujini pridobljenega znanja pomagal ljudem, ki imajo težave s koleni. Takšnih Matjažev pa ni nikoli pr6VeČ' J. DORNIŽ PRISPEVKI ZA OBDARITEV OTROK V času od 23. decembra do 5. januarja so na račun Občinske zveze prijateljev mladine Novo mesto št. 52100-678-80209 za Veseli december prispevali: Krka, tovarna zdravil, d.d., 3.480.000 tolarjev; OŠ Dolenjske Toplice 40.000; Marjan Rangus, Šentjernej, 4.000; Jože Krnc, Šentjernej, 3.000; KS Otočec 50.000; Zofka Cvelbar, Šentjernej, 20.000; Svobodni sindikat Krka NM 200.000; Arex, d.o.o., Šentjernej, 50.000; Območna obrtna zbornica Novo mesto 170.000; Andrej Žibert, Košenice 19, 10.000-Marjan TUrk, Novo mesto, 5.000; Albin Škedelj, Šentjernej, 2.000; Novo-tehna 17.682; Franc Vidmar, Šmihel 61, 10.000; Berus, d.o.o., 20.000; Heda -TVans, d.o.o., 10.000. Doslej je zbranih 9.625.682 tolarjev. V delu in materialu so pomagali: gostišče Kos, gostišče Rezelj, TVio Novi-na, pevka Sanja Cerjak s skupino Dream Girls, Atoprevozništvo Franc Grlica, Mirna Peč, RTV servis Rožič, Vodovodne inštalacije Alojz Pureber, s.p. HVALA VSEM ! Potoške novoletne čenče LOŠKI POTOK - Pred prazniki je že vse tako kazalo, da bodo v prostih dneh prišli na svoj račun smučarji, še zlasti šolska mladež, a je narava naredila po svoje. Dedek Mraz je bil tokrat izredno reven. Obiskal je le vrtec, za konec leta so učenci osnovne šole rajali, za starejše pa je občina naročila kar ribniško godbo na pihala. Vse kaže, da Potočanom ni bila ravno všeč, saj se je (prehrupnega) koncerta udeležilo le kakih 70 poslušalcev. V času muziciranja ribniške godbe je nekdo obiskal prostore potoškega pevskega zbora in odnesel note, zraven pa je izginilo tudi 50 tisočakov. Pravijo, da je v tistih dneh nekdo šaril okoli nedelujočega bankomata. Ali je preizkušal kartice se ne ve, gotovo pa bi mu prišel prav kakšen tolar. Je bila pa zato zadnja noč preteklega leta izredno živahna. Planinsko društvo je na igrišču pred šolo pripravilo silvestrovanje. Zadnjo uro pred iztekom leta je bilo na prizorišču najmanj 1000 obiskovalcev vseh starosti. Vsa pohvala planincem za vzorno organizacijo, svoje pa je naredila tudi topla noč in, seveda napovedan, petminutni ognjemet. Opolnoči je spregovoril poto-ški župan, ker pa je pokalo kot na fronti, je težko obnoviti, kaj vse je obljubljal občanom. Napovedanih plesalk pa iz neznanih razlogov ni bilo. Množica se je ob vsesplošnem čestitanju kar dobro zabavala. A. KOŠMERL POHOD NA KUM NOVO MESTO - Planinska skupina Krka vabi v nedeljo, 18. januarja, na pohod na Kum (1219 m). Odhod izpred Krke v Locni bo ob pol sedmih zjutraj, vrnitev v večernih urah. Hoje bo za okrog 5 ur, pot ni zahtevna, zato je primerna tudi za družine. Prijave in denar za prevoz odraslih po 1.000 tolaijev in po 700 za otroke zbirajo v oddelku za oddih do petka, 16. januarja. Vodili bodo Franci Somrak, Anton Kralj in Peter Repovž. KOLEDNIKI SPET OŽIVELI V ŠENTRUPERŠKI FARI - Na posnetku so le nekateri izmed 35 kolednikov s kaplanoma Osojnikom in Simončičem, predno so so se na prvo ponovoletno nedeljo odpravili koledovat po Šentrupertu in okoliških vaseh, kamor so jih vabili ljudje. (Foto: P. Perc) Koledniki za misijon v Angoli V šentruperški fari uspešno obudili koledovanje ŠENTRUPERT - Ko je lani z Rakovnika prišel v šentruper-ško faro kaplan Sandi Osojnik, so v župniji sv. Ruperta poživili redne delavnosti za otroke in mladino. Osojnik je med drugim začel z oratorijem “Dežela vodnjakov”, kjer se vsako nedeljo (pozimi od 14. do 17. ure) srečujejo otroci ob igri, pesmi, zgodbi in molitvi, Osojnik je animator glasbene skupine “Mavrica” in mladinskega pevskega zbora, kar štirikrat tedensko daje inštrukciie za sintetizator in.kitaro, mladež pa se z njegovo pomočjo uči tudi italijanščine. Osojnik, ki mu je v pomoč priskočil še kaplan Mirko Simončič, je sklenil v šentruperški fari obuditi nekdaj zelo priljubljeno koledovanje. Odziv med ljudmi je bil izjemno velik, saj kljub temu, da so koledniki do nedelje pred tremi kralji v štirih skupinah obiskali in blagoslovili 240 hiš ter zbirali prispevke za misijon v Angoli, kjer deluje in pomaga revnim Afričanom v zelo težavnih razmerah sestra Zvonka (Mikec) iz Šentruperta, niso mogli obiskati vseh gospodinjstev, ki bi to želela. Med temi so bila tudi taka, ki sploh niso imela jaslic, pač pa so ljudje želeli obuditi lep običaj. Še vedno vitalni župnik Janez Vidic je seveda lahko le zadovoljen, da ima tako dobre sodelavce, kakršna je tudi nadvse marljiva in nadarjena Urša Ramovš, ki vsako soboto vodi otroški pevski zbor in dekliški kvintet, ali pa Anita in Robi, k vska petek vodita dramsko skupino. Še bi lahko naštevali imena Šentruperčanov, ki prispevajo svoj delež ne le k bogatejšemu pastoralnemu življenju, ampak vsem krajanom, ponosnim bodisi na svojo kulturnozgodovinsko dediščino šentru-perške prafare ali zgolj naravne lepote Šentruperta in okolice. P. P. Z^IMIVOHI - REPORTAŽE - PRI/PEVHI DOPISNIKOV - ZANIMIVOSTI - REPORTAŽE - PRISPEVKI DOPISNIKOV BLAGOSLOV KONJ V ŠENTJERNEJU V Stefanj dan z najdaljšo tradicijo Ljudje po svetu na različne načine praznujejo konec starega in začetek novega leta. Ta nenavadni čas, poln skrivnosti in neznanih sil, so si ljudje že v davnini poskušali razložiti in nanj tudi vplivati. Vse do danes so se ohranile številne stare šege in navade ob novem letu. Naši predniki so z njimi hoteli vplivati na rodnost zemlje in na srečo in zdravje v družini. Tako so se nekateri poganski običaji ohranili vse do danes, le da jih je krščanstvo po svoje priredilo in “posvojilo". Prof. Niko Kuret v svojem delu Praznično leto Slovencev med drugim piše, da so npr. v Miklavževih obhodih skriti poganski obhodi duš prednikov. Davnim izročilom pa se ni mogel povsem ogniti niti prvi mučenec sv. Štefan, ki goduje 26. decembra, saj na ta dan blagoslavljajo konje, čeprav z njegovim življenjem niso nič povezani. Nekatere šege in navade, med njimi je tudi štefanji dan, pri nas ponovno oživljajo. Tako se je na letošnjemu blagoslovu konj v Dolenji Stari vasi, ki sodi med najstarejše pri nas, letos zbralo do sedaj daleč največ ljudi in konj. Povorke od šentjernejskega hipodroma do podružnične cerkve v Dolenji Stari vasi, kjer je konje blagoslovil šentjernejski dekan Anton Trpin, se je udeležilo preko 120 konj v spremstvu narodnih noš in plan-šaijev iz Gorenjske ter šentjernej-skega pihalnega orkestra. Š konji se je predstavil tudi hlev Janeza Kavška in jahalna šola Andreja Hoste. Drugo največjo prireditev za jernejevim v Šentjerneju si je ogledalo več kot tri tisoč ljudi, ki so prišli z vseh koncev Slovenije. Samo z Gorenjske se je na štefanji dan v Šentjernej pripeljalo 5 avtobusov gostov, blagoslov konj pa so si ogledaji tudi gostje iz bližnjih zdravilišč. Šentjernejsko turistično društvo je ob pomoči občine in krajanov Dolenje Stare vasi uspešno pripravilo že 139. Štefanovo. “Pa pride iz noči/ štefanji dan,/ VODJA - Na čelu povorke je vodja, ki nosi prapor sv. Štefana, zavetnika konj. Letos je to častno mesto pripadlo Antonu Grubaiju iz Volč-kove vasi. ko konje časti/ vsak naš faran. Povorka se vije,/ godba slovesno igra,/ v Staro vasjo spremlja,/ kjer sveti Štefan tron ima.” Iz pesmi Štefanovo šentjernejskega pesnika Jožeta Grgoviča.) Blagoslov konj na Štefanovo poznajo tudi drugod po Sloveniji, npr. v Semiču in v Kapelah, nekateri mu pravijo tudi štefanje, v Šentjerneju pa mu pravijo štefanji dan. Blagoslov konj v Šentjerneju je bil prvič zabeležen daljnega leta 1711. Kasneje so ta obred prese- BELKO - Med več kot 120 konji je bil tudi bel konj, s katerim k na blagoslovu prišel Bojan Jakše iz Orehovice. POVORKA - Številna množica ljudi je na štefanji dan že v Šentjerneju pozdravila povorko s konji, narodnimi nošami in šentjernejskim pihalnim orkestrom. P ŽIVI JIH LE ŠE OSEM Pri Kralju, Maistrovem borcu ZAGOZDAC - Pavleta Kralja, rojenega 27. decembra 1899, enega izmed osmih še živečih Maistrovih borcev, je v Zagoz-dacu pri Predgradu v Poljanski dolini obiskal prvak slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle. 98. rojstni dan nekdanjemu suhorobarju, ki je s krošnjo prepešačil vse republike nekdanje Jugoslavije, pa so voščili tudi Alojz Košir, predsednik kočevskega občinskega sveta, državni svetnik Vicenc Janša, načelnik upravne enote Bogomir Štefanič in Tatjana Patafta, tajnica SKD Kočevje. Ob obletnici se je natanko spomnil zanimivih zgodb iz svojega življenja, v katerem mu je neizbrisno sled zapustilo bojevanje za Koroško v enotah generala in pesnika Rudolfa Maistra. Dve leti se je zaobljubil tudi kralju, vojaško suknjo je nosil v Mostarju in bil s svojo višino 150 cm in težo 45 kg nekaj posebnega. Uniforma in orožje sta še bolj okrepila nekdanjega učenca novomeške kmetijske šole, kjer je šolanje leta 1917 prekinil zaradi vpoklica v vojsko. Po vojni je moral s krošnjo na rami s trebuhom za kruhom. Tako je več kot 30 let preživljal svojo družino in otroke brata, ki so mu ga ustrelili italijanski okupatorji. In kako danes živi ta pokončni mož dobre bolje? Rad bere časopise, že desetletja je zvest Dolenjskemu listu. Najbolj se veseli novic, ki mu jih prinaša vsak četrtek. Izpije obvezen kozarec vina po kosilu, ne kadi, spi le nekaj ur, že pol stoletja se ni zredil. Šam se brije in skrbi za videz, opravlja lažja hišna dela. Slabše sliši, 30 let nosi že ista očala, zdravnika ne potrebuje. Zelo dobro se spominja Pavle Kralj številnih dogodkov, imena ljudi, letnic in številk. Pred 12 leti mu je umrla žena, s katero sta imela sedem otrok: šest hčera in sina. Danes živijo še tri hčerke in sin, ima 8 vnukov in 11 pravnukov. Živi pri hčerki v Zagozdacu. Prejema kmečko pokojnino 26 tisoč tolarjev in Maistrovo priznavalnino 16 tisoč tolarjev. Na občini so mu • Predsednik SKD Lojze Peterle mu je na obisku za spomladi obljubil obisk slovenskega parlamenta. odločno zavrnili prošnjo za nadomestilo za postrežbo. Ob obisku je Pavle prejel več daril. Vicenc Janša mu je podaril večji nož. “Zdaj lahko grem na južno mejo,” je kot iz jasnega izstrelil. Ko so gostje nazdravili in zapeli slavljencu, je Pavle nadaljeval: “ Naj bo stara ali mlada, vsaka ima Kralja rada”. Zbrana družba je najbolj napela ušesa, ko je pre-gradski suhorobar opisoval kopanje ob Vrbskem jezeru. V vodi so se hladile postavne Korošice, ki so vojake vabile k sebi. “Mi bi šli, a nimamo kopalk,” smo jim odvrnili. “Jih ne potrebujete, saj smo tudi me spodaj brez...” M. GLAVONJIČ lili k podružnični cerkvi v Dolenji Stari vasi, ki je nekdaj nosila ime po mučencu sv. Štefanu. “Jezuiti, ki so bili včasih v Pleterjah, so jo v prejšnjem stoletju prezidali in obrnili v smeri sever - jug, kar je za katoliško cerkev neobičajno,” je povedal Silvester Golob iz Šentjerneja, član tamkajšnjega turističnega društva. Sedaj se cerkev imenuje po sv. Frančišku, še vedno pa ima svoje mesto v cerkvi tudi sv. Štefan. Šilvester, ki ga zanima krajevna zgodovina, pravi, da je za cerkvijo tudi veliko ilirsko-rimsko najdišče, ki sta ga že pred sto leti raziskovala starinokopa Kušljan in Pečnik. Šentjernejčani so bili že od nekdaj znani ljubitelji konj, ki so jih včasih imeli pri hiši za lažjo obdelavo zemlje, danes, ko jih je pri delu zamenjal traktor, pa ima konje še vedno veliko njihovih ljubiteljev. Bojan Jakše iz Orehovice je bil na letošnjem blagoslovu z belim konjem, ki je tukaj bolj redek. “Pri nas smo vedno imeli konje, potem pa jih je z razmahom govedoreje oče prodal, pred petnajstimi leti pa sem spet kupil konje in zadnja leta se redno udeležujem blagoslova v Stari vasi,” pove Bojan. O razviti konjereji na šentjernejskem koncu priča tudi visoka obletnica konjskih dirk, v Šentjerneju jih prirejajo že več kot 120 let. “Najprej so dirkali po cesti od Šentjerneja do Grobelj in nazaj, potem so dirkališče naredili na Campovem, kjer je sedaj osnovna šola in zdravstveni dom, leta 1939 pa so naredili dirkališče na šentjernejski gmajni Grbe,” pove Silvester Golob. Pred dvajsetimi leti je bil hipodrom predelan, tako da ustreza mednarodnim predpisom za dirkanje. “Za prenovo hipodroma je imel velike zasluge prvi IMV-jev direktor Levičnik,” je še povedal Silvester. Letos je na čelu konjenikov jahal kot vodja povorke Anton Grubar iz Volčkove vasi, v rokah pa je nosil prapor sv. Štefana. To častno mesto je vedno pripadlo pomembnemu možu, nekateri starejši domačini se spominjajo, da je na čelu konjenikov še pred vojno jahal mož v generalski obleki s pripasano sabljo. Blagoslov konj pa ni prekinila niti druga svetovna vojna: čeprav so okupatorji prepovedali vsakršno zbiranje, so se najpogumnejši na štefanji dan vseeno s konji odpravili k cerkvi. Blagoslovu konj pa je nasprotovala tudi nova oblast po vojni, vendar ga ni mogla preprečiti. Ivan Frančič iz Stare vasi, ključar tamkajšnje cerkve, se spominja, kako sta morala po vojni dva ključarja na zagovor, ker sta zunaj cerkve pobirala denar. Spominja se tudi, da so včasih imeli konja pri vsaki hiši, danes pa je konj vse manj, čeprav je Ivan vesel, da je na Štefanovem blagoslovu vsako leto več ljudi in konj. Ivan se je blagoslova konj udeleževal kot konjenik skoraj 20 let. Domačini tudi povedo, da včasih za povorko niso potrebovali papirjev in raznih dovoljenj, kot jih potrebujejo danes. Predsednik Kluba za konjski šport Šentjernej Slavko Novak je povedal, kako je bilo pred desetimi leti, ko se je klub odločil, da tudi uradno pripravi štefanji dan v Šentjerneju. Tedanja oblast je od njih zahtevala, da mora vsak konj imeti tudi vodiča, na koncu so jih Šentjernejčani le prepričali, da konji niso nevarni. Povorka je sicer mirno minila, ker pa so se popoldan med sabo stepli fantje, ki so bili tudi na blagoslovu konj, in je morala posredovati policija, se je zaradi pretepa moral pred sodnikom za prekrške zagovarjati organizator Stefanovega dne. In čeprav je na ta dan vsako leto veliko konj, ne pomnijo, da bi kdaj prišlo do nesreče. Pravijo, da se konji še niso stepli, jezdeci pa že. Letos so na štefanji dan slovesno odprli tudi nov most preko Lačnega potoka, ki je bil zgrajen spomladi, zato bo letošnji štefanji dan krajanom Dolenje Štare vasi še posebej ostal v spominu. JOŽICA DORNIŽ PRVI BELOKRANJEC S TO FUNKCIJO Predsednik Jože Bajuk Sredi novembra je na seji parlamenta študentske organizacije univerze v Ljubljani Metličan Jože Bajuk z 41 glasovi proti 29-im premagal protikandidata in postal prvi belokranjski predsednik študentske vlade v Ljubljani. Velik korak zanj in za Belo krajino. S svojimi sodelavci in prijatelji je proslavljal dva dni, potem pa po stari navadi poklical svoje v Beli krajini. “Ob pomembnih dogodkih čutim potrebo, da jih delim s svojimi najbližjimi, in to je zame družina, "je dejal novopečeni predsednik študentske vlade. Ze v drugem letniku študija prava je bil eden od glavnih članov kluba belokranjskih študentov, v katerem je bil najprej član upravnega odbora, dve leti pa mu je predsednikoval. Najprej so začeli s prireditvami, ki privabljajo največ študentov: z bru-covanji in novoletnimi potovanji, kulturnimi prireditvami in koncerti v mladinskem kulturnem klubu v Metliki. Izdali so tudi dve številki klubskega časopisa. Na vprašanje, kako v istem klubu sodelujejo Metličani, Črnomaljci in Semičani, ki drugače v belokranjskih šalah nastopajo kot “sovražniki", odgovarja: “Te šale so bile vedno le izgovor, da se nekatere> stvari ne delajo. Sam klub BŠ moramo jemati kot zgled skupnega delovanja. ” Vsem Belokranjcem, ki so se vozili v šolo v novomeško gimnazijo, je vsakodnevna vožnja vtisnila poseben pečat. “Prav ta stik z vsakodnevnimi znanci z vlaka je bil prvi pogoj za delo kluba belokranjskih študentov, ” zatrjuje Jože. Ceni pridobljeno široko znanje, zaradi katerega, kot pravi, na fakulteti ni nikoli imel težav. Ko je končal metliško osnovno šolo, videl Novo mesto in Ljubljano, je sklenil, da mora še marsikaj storiti doma, in se začel ukvarjati s folkloro v metliški folklorni skupini Ivan Navratil, kateri se ob koncih tedna sprosti. Kandidatura za predsednika študentske vlade ni bila naključna, saj je od svojih študijskih začetkov pa do te funkcije delal poleg v klubu še pri Pravni pomoči ŠOU ter dodobra spoznal stiske študentskega življenja. In prišla je želja po nečem večjem. Pridružil se je zvezi študentskih klubov Slovenije in dobil vpogled v celotno študentsko organiziranost. Bil je tudi pomočnik ministra za študentsko organizacijo Slovenije. V tem času so sestavili študentsko ustavo, ki je že spre- jeta. Kmalu po sprejetju funkcije je vlada začela groziti z 38-od-stotnim povečanjem davka na študentsko in dijaško delo. S pomočjo podpisanih peticij in svojih sodelavcev so na pogajanjih z državnimi organi dosegli umik predloga vlade. Njegov glavni načrt predsednikovanja naj bi bil bolj sistematičen pristop k študentski problematiki kot doslej, ko so stavkali za vsak udarec po žepu, generalno pa so pozabili na probleme, ker je po stari študentski navadi boljše spati, kot pa dati vse od sebe. “Zaupam ministrom, ker s svojimi idejami zagotavljajo razvoj, z drugimi sodelavci pa smo se namenili analizirati študentsko organiziranost in njeno vlogo ter vmestitev študentov v državni sistem. Pripravljati pa moramo svojo zakonodajo tudi na vstop v EU." Jože svojo mladost, energijo, kompromisnost, organizacijske sposobnosti ceni, pri drugih pa najbolj ceni samostojnost, iskrenost in nematerializem. Njegovo najpomembnejše gonilo je želja po spreminjanju, po širokem pogledu. “V življenju moraš povezovati ideje starejših in mlajših, delati moraš kompromise med svojimi ,odštekanimi’ idejami o izboljšavi sveta in realnostjo, ” pravi. Uspehi v 23-letnem Jožetovem življenju niso naključje in tudi sam meni, da naključja niso vse. “Samo ležiš na kavču, gledaš televizijo, piješ pivo in čakaš, da se ti bo nekaj novega zgodilo. Mogoče se ti nekaj časa še kaj dogaja, potem pa začneš verjeti, da Oprah Show ni zrežiran, postaneš pijanec in verjameš, da so novice vedno resnične." KATJA KRAŠKO MODNI KOTIČEK Kdaj mini krilo? Pogost spremljevalec ženske garderobe. V letih 1962-1970 je bilo še posebno priljubljeno, saj je z vse svojo drznostjo pomenilo osvoboditev. Dolžina sega od nekaj centimetrov nad koleni do vrtoglavih višin, ki skorajda ne morejo biti še krajše. Letošnjo sezono se kljub hladnim jesenskim in zimskim temperaturam vrača v vseh svojih oblikah in dolžinah. Najkrajše mini obleke je v začetku šestdestih prvi predstavil angleški oblikovalec drznih oblačil John Bates, najkrajša krila pa francoski, kasneje futuristični oblikovalec Andre Pourreges. Leta 1967 mikro krilo spremeni sedenje v spretnost, naslednje leto pa ga na svoji poroki nosi tudiJackieOnassis. Zenske so se naveličale stati, zato ga konec šestdestih izpodrine maksi krilo. Letos je ponovno v modi. Toda katera ga bo nosila? Če ne znate presoditi same, pogled v zrcalo ali pa pogovor s svojimi najbližnjimi ne more škoditi. Najprimernejše so dolge, čvrste in lepo oblikovane noge. Če ste že starejši, nikar ne pustite, da vam telo v kratkemi krilu, izgleda mlajše kot obraz, in tudi sicer se na delovnem mestu ne spodobi pretirano razkazovanje nad koleni. Neka oblikovalka je celo svetovala: “Za žensko okoli 40-ih je krilo okoli 3 cm nad koleni najprimernejše, "saj je vse, kar je že nad koleni, vedno videti dovolj kratko. Mini krilo naj bo dodatek ležernemu oblačenju med prostim časom. Kombinirajte ga k velikim puloverjem, ozko krojenim suknjičem, plašči pa naj segajo do tal. Nosite ga k zelo visokim petam ali k obuvalom z ravnimi podplati. Presolite sami, toda s pravo mero samokritičnosti! JERCA LEGAN Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 8.1. SLOVENIJA 1 8.10-1.35 TELETEKST 9.00 ODDAJA ZA OTROKE OUAS1MODOVE ČAROBNE DOGODIVŠČINE, ris. naniz., 1/26 9.25 ZAROČENCA, nadalj, 1/10 10.35 TEDENSKI IZBOR NASH BRIDGES, amer, naniz., 1/10 11.20 DOGODIVŠČINE Z DIVJEGA ZAHODA, amer. poljud. serija, 6/16 13.00 POROČILA 15.25 TEDENSKI IZBOR PODOBE PRETEKLOSTI 15.50 OSMI DAN 16.20 SLOVENSKI UTRINKI 17.00 OBZORNIK 17.35 ODDAJA ZA OTROKE SPREHODI V NARAVO 18.00 DENVER, POSLEDNJI DINOZAVER, ris. naniz. 18.20 HUMANISTIKA 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.05 CVETJE V JESENI, 1/3 21.00 TEDNIK 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT 22.40 OH, DR. BEECHING, angl. naniz., 5/9 23.15 NOČNI KLUB SLOVENIJA t 8.00 Vremenska panorama -10.00 Pepa in Pepe, Špan. naniz., 3/26 -10.25 Tedenski izbor: Kolo sreče; 10.55 Lov za zakladom, franc, kviz., 1/10; 15.40 Zasebnost na ogled, nem. drama - 17.30 Trdno v sedlu, novozel. naniz., 4/65 -18.00 Moja družina, nem. naniz., 6/6 -18.50 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.05 Največji kaskaderji, 1/3 - 20.50 Tri barve: Bela, franc, film - 22.20 Peter Strohm, nem. naniz., 4/14 KANALA 9.00 Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 Petrocelli, ponov. -11.00 Mac-Gyver, ponov. -12.00 Oprah show, ponov. - 13.00 Lepota telesa, ponov. -14.00 Srečni časi, naniz. -14.30 Družinske vezi, naniz. -15.00 Nora hiša, naniz. -15.30 Dobri časi, slabi časi, nadalj. -16.00 Sončni zaliv, nadalj. -16.30 Drzni in lepi, nadalj. -17.00 Oprah show -18.00 MaCgyver, naniz. -19.00 Princ z Bel Aira, naniz. • 19.30 Alo, alo, nadalj. - 20.00 Ženska po imenu Mojzes, 2. del - 21.30 Psi faktor - 22.30 Vitez za volanom, naniz. - 23.30 Petrocelli, naniz. - 0 JO Dannyjeve zvezde, ponov. VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -17.00 Posnetek kulturne prireditve -18.00 Iz produkcije Združenja LTV -18.30 Oddaja o avtomobilizmu -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Videoboom 40 - 21.00 Novice - 21.30 Litijski mozaik HTV 1 7.50 Tv spored - 7.50 Poročila - 8.00 Dobro jutro, Hrvaška -10.05 Zimski izobraževalni program - Program za mlade -12.00 Poročila - 12.25 Savannah (serija) -13.10 Santa Barbara (serija) -14.00 Živa resnica -14.30 Poslovni klub -15.05 Program za mlade -Pot za Avonlea (serija) -18.00 Kolo sreče -18.35 Hrvaški v ogledalu -19.05 Hrvaška spominska knjiga - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Hrvaška in svet - 20.50 Spomini Walterja Cronkiteja (dok. serija) - 21.45 Pol ure kulture - 22.20 Opazovalnica - Kraljevske skrivnosti (dok. serija) -23.15 Poročila HTV I 113.35 TV spored -13.50 Kralj kraljev (film) - 16.25 Program za mlade -16.55 Risanka -17.05 Savannah (serija) -18.35 Hugo (tv igrica) - 19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Kviz - 20.25 Dosjeji X (serija) - 21.30 Prstan z okronanim orlom (polj. film) - 23.20 Pelji me v mesto (film) PETER, 9.1. SLOVENIJA 1 8.10-1.10 TELETEKST 9.00 LOV NA ZNAMKO, norv. nadalj., 1/4 9.30 TEDENSKI IZBOR HUMANISTIKA 10.00 PARADA PLESA 10.15 OH, DR. BEECHING, angl. naniz., 5/9 10.45 CVETJE V JESENI, 1/3 11.35 SLOVENSKI UTRINKI 12.05 LJUDJE IN ZEMLJA 13.00 POROČILA 15.50 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 16.20 MOSTOVI 17.00 OBZORNIK 17.35 OTROŠKI PROGRAM JEKLENE PTICE, 11. del 18.20 NOVI RAZISKOVALEC, amer. dok. serija, 1/13 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.05 PET MAJSKIH DNI, TV film 21.15 ODDAJA O TURIZMU 21.30 BARBARA, angl. humor, oddaja 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT 22.40 NEWYORŠKA VROČICA, amer. naniz., 11/22 23.10 ZVEZDE RUSKEGA BALETA, 2. del SLOVENIJA I 8.00 Vremenska panorama - 9.30 Pepa in Pepe, Špan. naniz., 4/26 - 10.00 Tedenski izbor: Kolo sreče; 10.30 Največji kaskaderji, 1/3 -15.10 Vrt zla, amer. film -17.20 Pasje življenje, amer. naniz., 1/22 -17.55 Ženska gre svojo pot, nem. naniz., 8/14 -18.50 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.05 Agencija - 21.35 Veliki miti in skrivnosti 20. stoletja, angl. dok. serija, 7/26 - 22.05 Črna lista, kanad. film - 23.30 Profit, amer. nadalj., 1/8 KANALA 9.00 Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 Petrocelli, ponov. -11.00 Mac-Gyver, ponov. -12.00 Oprah show -13.00 Psi faktor, ponov. -14.00 Srečni časi, naniz. -14.30 Družinske vezi, naniz. -15.00 Nora hiša, naniz. -15.30 Dobri časi, slabi časi, nadalj. -16.00 Sončni zaliv, nadalj. -16.30 Drzni in lepi, nadalj. -17.00 Oprah show -17.45 Bravo, maestro -18.00 MaCgyver, naniz. -19.00 Princ z Bel Aira, nani% -19.30 Alo, alo, nadalj. - 20.00 Film po vaši izbiri: Maščevalec; Škandal v malem mestu; Vrata - 22.00 Atlantis - 23.00 Vitez za volanom, naniz. - 0.00 Petrocelli, naniz. VAŠ KANAL 14.00 Videostrani - 17.00 Kultura - 18.00 Kmetijski razgledi -19.00 Novice - 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 21.00 Novice - 21.30 Glasbena oddaja HTV 1 7.35 Tv spored - 7.50 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Žimski izobraževalni program -12.00 Poročila -12.25 Ljubezen boli (serija, 1/10) -13.10Santa Barbara (serija) - 14.00Z namenom in razlogom -15.05 Program za mlade -15.45 Pot za Avonlea (serija) -17.00 Hrvaška danes - 18.00 Kolo sreče -18.35 Govorimo o zdravju - 19.05 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Sedem vrhov (potopis. serija) - 20.50 Lepa naša - 22.10 Opazovalnica - 22.45 Tednik - 23.45 Poročila - 23.50 Nočna straža: Frasier (humor, serija); 00.20 Oddelek za umore (serija); 1.05 Air America (amer. film); 3.00 Sedmi element + Svet zabave; 3.40 Koncert; 5.05 Filmska klapa; 5.35 Fedora (amer. film) HTV S 14.55 Tv koledar -15.05 Pelji me v mesto (film) -16.25 Program za mlade -17.10 Ljubezan boli (serija) - Remek dela svetovnih muzejev -18.35 Hugo, tv igrica -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Stranka (serija) -21.15 Cosby show (hum. serija) - 21.45 Dekle iz poboljševalnice (film) - 23.10 Modri tornado (amer.-ital. film) SOBOTA, 10.1. SLOVENIJA 1 8.45-2.10 TELETEKST 9.00 OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK 9.20 TABORNIKI IN SKAVTI 9.40 SPREHODI V NARAVO 10.00 MALE SIVE CELICE, kviz 10.45 BEG Z JUPITRA, avstral. nadalj., 7/13 11.10 PIHALNI ORKESTER 11.40 TEDENSKI IZBOR TEDNIK 12.35 ODDAJA O TURIZMU 13.00 POROČILA 13.20 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 13.50 TEDENSKI IZBOR ZVEZDE RUSKEGA BALETA, 2. del 14.50 BATMANOVA VRNITEV, amer. film 17.00 OBZORNIK 17.15 NAŠA PESEM 17.50 NA VRTU 18.15 OZARE 18.20 NATIONAL GEOGRAPHIC, amer. dok. serija, 5/6 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 19.50 UTRIP 20.10 PRAVI BIZNIS 21.10 NOVICE IZ SVETA RAZVEDRILA 21.35 NAJ NAJ NAJ, angl. dok. serija, 1/6 22.10 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 22.35 PESEM OSTAJA ISTA, amer. film SLOVENIJA 1 8.00 Vremenska napoved - 8.25 Agencija, ponov. -11.55 Smuk (M)-12.45 Leon Štukelj - 14.20 Košarka -15.50 Biatlon -17.20 Športni portret -17.55 Rokomet -19.30 Videoring - 20.05 Priden otrok, franc, film - 21.45 V vrtincu - 22.25 Sobotna noč KANALA 8.00 Kaličopko, ponov. - 9.00 Mork in Mindy, risanka - 9.30 Mork in Mindy, naniz. -10.00 Divji zahod, naniz. -11.00 Naklepni umor, film -13.00 Dobri časi, slabi časi, ponov. — 15.00 Sončni zaliv, ponov. -17.00 Oprah shov, ponov. -18.00 Atlantis, ponov. -19.00 Miza za pet, naniz. - 20.00 Charley Varrick, film - 22.00 Petek trinajstega, naniz. - 23.00 Vitez za volanom, naniz. - 0.00 Petrocelli, naniz. VAŠ KANAL 17.00 Videoboom -18.00 Mala klinika cinizma -18.30 Za uho in oko -18.15 Tedenski pregled -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Iz produkcije Združenja LTV - 21.00 Novice - 21.30 Od sobote do sobote - 21.30 Na zdravje 1998 (ponov.) HTV 1 7.25 Opazovalnica - 8.15 Tv koledar - 8.25 Poročila - 8.35 Risanka - 9.00 Dobro jutro - 11.00 Program za mlade -12.00 Poročila -12.25 Vražji breg(avstral. film-14.00 Poročila-14.05 Zverinjak v Bromu (serija) -15.00 Briljanten -15.45 Televizija o televiziji -16.20 Dr. Ouinn -žena vrač III (serija) -17.10 Večer z Muppetki -17.40 Turbo Limach Show -19.03 V začetku je bila beseda -19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, šport, vreme ■ 20.20 Amer. film - 22.10 Opazovalnica - 22.40 Nočna straža: The Ring; 2.05 Zaupno; 2.50 Psi faktor (serija); 3.35 Skrita kamera; 4.00 Koncert HTV« 12.40 Tv koledar -12.50 Dosjeji X (serija) - 13.35 Črno belo v barvi -16.35 Po meri -17.05 Dok. serija 18.40 Zlati gong -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Triler - 21.15 Poročila - 21.25 Ekran brez okvirja - 22.25 Potovanja - 23.20 Oprah Show NEDELJA, 11.1. SLOVENIJA 1 8.25 - 0.50 TELETEKST 8.40 OTROŠKI PROGRAM ČEBELICA MAJA, ris. naniz. 9.05 FERDI, ris. serija 9.30 ČAROBNI ŠOLSKI AVTOBUS, ris. naniz., 2/39 9.55 NEDELJSKA MAŠA 11.00 DOGODIVŠČINE Z DIVJEGA ZAHODA, amer. serija, 7/16 11.30 OBZORJE DUHA 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 12.30 NEDELJSKA REPORTAŽA 13.00 POROČILA 13.05 POMAGAJMO Sl - 13.40 MOŠKE REČI, franc, film 15.15 PRAVI BIZNIS, ponov. 17.00 OBZORNIK 17.15 PO DOMAČE 18.40 PO VRTOVIN IN PARKIH, dok. oddaja, 3/4 19.10 RISANKA 19.20 LOTO 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 19.50 ZRCALO TEDNA 20.10 ZOOM 21.40 INTERVJU 22.35 ODMEVI, VREME, ŠPORT 22.55 NISVA POROČENA, amer. film SLOVENIJA I 8.00 Vremenska panorama - 8.30 Galdiro, Špan. film -11.15 Tedenski izbor: Pomp -12.20 Športni film -14.20 V vrtincu, ponov. -15.45 Košarka -16.15 Biatlon -17.15 Športni portret 17.55 Lahkih nog na okrog, ponov. -19.30 Videoring - 20.05 Čevljarjev sin, franc, nadalj., 6/6 - 21.05 Alpe Jadran - 21.35 Šport - 23.05 V New Orleansu, amer. naniz., 1/22 KANALA 8.00 Kaličopko • 9.00 Mork in Mindy, risanka - 9.30 Mork in Mindy, naniz. -10.00 Dvojni agent, 1. del mladi, filma -11.00 Baracuda, film -13.00 Drzni in lepi, ponov. -14.45 Bravo mestro, ponov. -15.00 Oče Dowling, naniz. -16.00 Lepota telesa, ponov. -17.00 Oprah show, ponov. -18.00 Strašilo in gospa King, naniz. -19.00 Kung Fu, naniz. - 20.00 Mačje pokopališče 2, film - 22.00 Odklop, ponov. - 22.00 Vitez za volanom, naniz. - 0.00 Petrocelli, naniz. VAŠ KANAL 16.30 Med polko in valčkom -17.00 Šport - 18.30 Za.uho in oko -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Mala klinika cinizma - 20.30 Za uho in oko - 21.00 Novice - 21.30 Kmetijski razgledi PONEDELJEK, 12.1. SLOVENIJA 1 8.10-23.45 TELETEKST 9.00 NA POTEP PO SPOMINU 10.00 TEDENSKI IZBOR NOVI RAZISKOVALEC, amer. dok. serija, 1/13 10.50 NA VRTU 11.15 NATIONAL GEOGRAPHIC, amer. dok. serija, 5/6 12.05 UTRIP 12.15 ZRCALO TEDNA 12.25 POMAGAJMO SI 13.00 POROČILA 13.10 VREMENSKA PANORAMA 14.00 TEDENSKI IZBOR INTERVJU 14.50 ZOOM 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 OBZORNIK 17.10 PO SLOVENIJI 17.35 ODDAJA ZA OTROKE 18.20 RECEPT ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE 19.10 RISANKA 19.20 ŽREBANJE 3x 3 PLUS 6 19.30 DNEVNIK VREME, ŠPORT 20.05 SAVANNAH, amer. nadalj., 2/36 21.00 GORE IN LJUDJE 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT SLOVENIJA I 8.00 Vremenska panorama - 9.30 Indaba, franc, naniz., 2/25 - 9.55 Tedenski izbor: Kolo sreče; 10.25 Šport; 13.55 Veliki miti in skrivnosti 20. stol., angl. dok. serija, 7/26; 14.35 Tri barve: Bela, franc, film -16.20 SP v plavanju -17.20 Trdno v sedlu, novozel. naniz., 2/65 -17.50 Rodbina Mogadorskih, franc, nadalj., 5/12 -18.50 Lingo, tv igrica -19.30 Videoring - 20.05 Studio City - 21.05 Pomp - 22.50 Cikcak - 23.00 Brane Rončel izza odra - 0.25 Peter Strohm, nem. naniz., 2/14 KANALA 9.00 Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 Petrocelli, ponov. -11.00 Mac-Gyver, ponov. -12.00 Oprah show, ponov. - 13.00 Dannyjeve zvezde -14.00 Srečni časi, naniz. -14.30 Družinske vezi, naniz. -15.00 Nora hiša, naniz. -15.30 Dobri časi, slabi časi, nadalj. -16.00 Sončni zaliv, nadalj. -16.30 Drzni in lepi, nadalj. -17.00 Oprah shovv -18.00 Macgyver, naniz. -19.00 Princ z Bel Aira, naniz. -19.30 Alo, Alo, nadalj. - 20.00 Huda prevara, film - 21.30 Sam svoj mojster, naniz. - 22.00 Policijska kamera - 22.30 Vitez za volanom, naniz. - 23.30 Petrocelli, naniz. - 0.30 Dannyjeve zvezde VAŠ KANAL 17.00 Košarka -18.30 Šport -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Posnetek kulturne prireditve - 20.30 Šport - 21.00 Novice - 21.30 Iz produkcije Združenja LTV TOREK, 13.1. SLOVENIJA 1 7.55-1.35 TELETEKST 8.45 ODDAJA ZA OTROKE SONCE NE SIJE VSAK DAN, češka nadlaj.,2/6 9.35 TEDENSKI IZBOR RECEPT ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE 10.20 NEWYJORŠKA VROČICA, amer. naniz., 11/22 10.40 SAVANNAH, amer. nadalj., 2/36 11.30 PO DOMAČE 13.00 POROČILA 15.25 TEDENSKI IZBOR GORE IN LJUDJE 16.20 PRISLUHNIMO TIŠINI 17.00 OBZORNIK 17.10 PO SLOVENIJI 17.35 OTROŠKI PROGRAM TABORNIKI IN SKAVTI 17.50 BEG IZ JUPITRA, 8/13 18.20 VELIKE KNJIGE, dok. serija, 2/6 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK VREME, ŠPORT 20.05 GIMNAZIJA STRTIH SRC, avstral. nadalj., 2/26 21.00 MADE IN SLOVENJA 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT 22.40 KDO JE GLAVNI, amer. naniz., 7/22 23.15 JOSIP BRODSKI, angl. dok. oddaja 0.05 SVET POROČA SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama - 10.00 Pepa in Pepe, Špan. naniz., 5/26 -10.10 Veleslalom 1. tek (m) -10.30 Lingo -11.05 Studio City -12.55 Veleslalom, 2. tek (m) -14.10 Alpe Jadran -14.40Cikcak -15.40 Pet majskih dni, film -17.20 Trdno v sedlu, naniz., 6/65 -17.55 Grad Hochen-stein, nem. nadalj., 1/6-18.50 Kolo sreče - 20.00 Košarka - 21.30 Vprašanje zakonitosti, angl. naniz., 2/7 - 22.00 Zywot Čzlowieka Razbrojo-nego, polj. drama, 1/3 - 22.50 Peter Strohm, nem. naniz., 6/14 KANALA 9.00 Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 Petrocelli, ponov. -11.00 Mac-Gyver, ponov. -12.00 Oprah show, ponov. - 13.00 Atlantis, ponov. -14.00 Srečni časi, naniz. -14.30 Družinske vezi, naniz. -15.00 Nora hiša, naniz. -15.30 Dobri časi, slabi časi, nadalj. - 16.00 Sončni zaliv, nadalj. -16.30 Drzni in lepi, nadalj. -17.00 Oprah shovv -18.00 Macgyver, naniz. -19.00 Princ z Bel Aira, naniz. -19.30 Alo, Alo, nadalj. - 20.00 Odklop - 21.00 Zaznamovani, naniz. - 22.00 Drew Carey, naniz. - 22.30 Pravdarji, naniz. - 23.00 Vitez za volanom, naniz. - 0.00 Petrocelli, naniz. VAŠ KANAL 17.00 Mini 5 -17.30 Šport -18.00 Oddaja o kulturi -18.30 Avtogalerija -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Steelova pravica, film - 21.40 Novice - 21.50 Rezerviran čas. SREDA, 14.1. SLOVENIJA 1 8.10-0.15 TELETEKST 9.05 DOGODIVŠČINE IZ ŽIVALSKEGA VRTA 9.50 VELIKE KNJIGE, DOK. SERIJA, 2/6 10.40 TEDENSKI IZBOR KDO JE GLAVNI, amer. naniz, 7/22 11.10 GIMNAZIJA STRTIH SRC, avstral. nadalj, 2/26 12.00 PRISLUHNIMO TIŠINI 12.30 NAJ NAJ NAJ, angl. dok. serija, 1/6 13.00 POROČILA 13.10 VREMENSKA PANORAMA 14.00 TEDENSKI IZBOR SVETPOROČA 14.30 JOSIP BRODSKI. angl. dok. oddaja 15.25 MADEINSLOVENIA 16.20 OBZORJA DUHA 17.00 OBZORNIK 17.10 PO SLOVENIJI 17.35 POD KLOBUKOM 18.20 ZAROČENCA, nadalj, 2/10 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK VREME, ŠPORT 20.05 NASH BRIDGES, amer. naniz, 2/14 21.00 OSMI DAN 21.30 /NE/ZNANI ODER 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA... 22.45 ZAROČENCA, nadalj, 2/10 23.15 PORTRET DIRIGENTKE SIMONE YOUNG SLOVENIJA 2 9.30 Pepa in Pepe, naniz, 6/26 -10.00 Tedenski izbor: Kolo sreče; 10.30 Šport; 12.15 Sobotna noč -14.15 Moške reči, franc, film -17.20 Trdno v sedlu, novoz. naniz, 7/65 - 17.55 Zasebni zločini, italij. nadalj, 8/8 -18.50 Kolo sreče -20.05 Šport - 22.30 Iz slovenskih ateljejev - 22.45 Lov za zakladom, franc, kviz, 2/10 - 23.45 Peter Strohm, nem. naniz, 7/14 KANALA 9.00 Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 Petrocelli, ponov. -11.00 Mac-Gyver, ponov. -12.00 Oprah show, ponov. - 13.00 Dannyjeve zvezde -14.00 Srečni časi, naniz. -14.30 Družinske vezi, naniz. -15.00 Nora hiša, naniz. -15.30 Dobri časi, slabi časi, nadalj. -16.00 Sončni zaliv, nadalj. -16.30 Drzni in lepi, nadalj. -17.00 Oprah show -18.00 Macgyver, naniz. -19.00 Princ z Bel Aira, naniz. -19.30 Alo, Alo, nadalj. - 20.00 Morilec med prijatelji, film - 21.30 Ellen, naniz. - 22.00 Lepota telesa - 23.00 Vitez za volanom, naniz. -0.00 Petrocelli, naniz. VAŠ KANAL 16.45 Steelova pravica, film -18.30 Mini 5 - 19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Med polko in valčkom - 21.00 Novice - 21.30 Mala klinika cinizma DOLENJSKI LIST DESET DOMAČIM Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Jožetu Rozmanu iz Zobčeve 4, Novo mesto. Nagrajencu čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsak' ponedeljek ob 16.30, je ta teden takšna: 1. (5) Nazdravimo novemu letu - ansambel Korenine 2. (1) Slovenski bogataš - ansambel Ivana Puglja 3. (2) Gorjanska pravljica - ansambel Vrisk 4. (3) Nočna vila - ansambel Poljub 5. (9) Žena ali harmonika - ansambel Labirint 6. (4) Voščimo sreče, voščimo zdravja - ansambel Rubin 7. (6) Moje dekle - kvintet Sonček 8. (-) Lunco bom vprašal - Igor in Zlati zvoki 9. (7) Pod Gorjanci - ansambel Nagelj 10. (8) Sprehajam se v dežju - ansambel Tonija Verderberja Predlog za prihodnji teden: Prva ljubezen - ansambel Akord *---------------------------------------------------- KUPON ŠT. 1 Glasujem za:_________________________________________ Moj naslov: ■-H Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto NAGRADI V NOVO MESTO IN GRADAC Žreb je izmed reševalcev 34. nagradne križanke izbral Nušo Golob iz Novega mesta in Antona Brodariča iz Gradaca v Beli krajini. Golobovi je pripadla prva nagrada, 7-dnevno bivanje (od aprila dalje) v Penzionu Krone v Moravskih Toplicah, Brodarič pa bo za nagrado prejel knjigo. Nagrajencema čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 19. januarja na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 1". Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 34. KRIŽANKE Pravilna rešitev 34. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: KATAR, ANIKA, RJAVA, SAARA, PLOSKEV, AMI, RAPORTER, AT, ATAKA, LOARA, TER, SPALNIK, IR1T1S, KINA, KANONIKAT, ANAPA, ARA. NAGRADNA KRIŽANKA 1 AVTOR: JOŽE UDIR LENINOV NASLEDNIK V NEKDANJI SZ IME PESNIKA DESTOVNIKA (KAJUHA) LATINSKI PESNIK (239-169 prn.i., •ANAU’) DESNI PRITOK DRINE STOPNJA PRIDEVNIKA ALI PRISLOVA PRVA STOPNJA V DUROVI ALI MOLOV1 ORODJE ZA TANJENJE STAROPERZIJSKI DUH ZLA IZUMRLI PLAZILEC IZ TRIASA ROMUNSKI DENAR GODALNI INŠTRUMENT KEM SIMBOL ZA TITAN DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST GLIVIČNA BOLEZEN IME ITALIJAN PEVKE TEBALDUEVE ŠPAN VITEŠKI ROMAN IZ 16.STOL. LAZARET, bolnišnica DAUŠI, TANJŠI SKUPEK LAS UMETNOST (LAT.) HINDUJSKI BOG SMRTI BLODEČI HUDOBNI DUH UMRLEGA (RIM. MIT) PLESEN NA VINU VULKAN NA MINDANAU (FILIPINI! GRŠKA POKRAJINA NAPELO PONEZU RIM DRŽAV NIK, CEZAR JEV NASPROT NIK (ORIG) kIjutIaTa ŽUŽELKA Z 2 PAROMA EKAKIH PROZORNIH KRIL UŽITNI DEL RASTLINE KRATICA ZA MAGISTER ARTIUM OBLIKA ZDRAVILA PRVOTNI, IZVIRNI POMEN BESEDE EDEN OD SOKRATOVIH TOŽNIKOV PLANTAŽA DOLG METALNI JERMEN ALI VRV Z ZANKO, S KATERIM LOVE JUŽAM PASTIRJI DIVJE KONJE TPV - AVTO, Servisno-prodajni center Kandijska 60, 8000 Novo mesto Tel.: 068/391-81-12, 391-81-19 NOVO - NIŽJE CENE VOZIL RENAULT CLIO že od 1.351.080 SIT TWINGO že od 1.372.015 SIT megane že od 2.027.089 SIT espace RTE 2,0 že od 3.943.000 SIT TRAFIC ŠASIJA s KABINO, motor 2,5 ccm3 že od 2.230.000 SIT SUPER KREDITI CLIO T + 0% TVVINGO T + 5% OSTALI MODELI T + 6% RABLJENA VOZILA tip barva letnik km cena v DEM CLIO RN 1,2/3 V bela 1995 34.000 11.500 R-19GTS 1,4 siva 1992 67.000 11.000 R-19 RT 1,4 metalik siva 1994 90.300 14.100 R-21 TL 1,4 rdeča 1991 113.000 7.600 HYUNDAYPONY1,5 gls modra 1991 104.000 6.400 OPEL VECTRA 1,8 1 bela 1991 115.000 11.800 SAFRANE 2,2, vsa oprema bela 1993 100.000 25.000 RENAULT AVTO ŽIVLJENJA v____________________________________________________/ Učenci in kolektiv osnovne šole Dragotin Kette iz Novega mesta sezahvaljujemoTovami zdravil KRKA, SŠŠ KRKA in Društvu Sožitje za darila, s katerimi so nas obdarovali ob novem letu. Ravnateljica: Breda Oklešen Dober Gospodar Ve, Da Lahko Denar, vKi Ga Je Prislužil Z Dobro Letino, Se Oplemeniti. Izbrati Mora Le Pravo Obliko Varčevanja. V Novi KBM d.d. se lahko odloča za: v varčevalno knjiZco z odpovednim rokom kratkoročne vezave v tolarjih, v tolarjih z valutno klavzulo ali v tuji valuti dolgoročne vezave v tolarjih ali tuji valuti ali pa izbere rentno varčevanje "^.Nova KBM I'odruZrtca BRfcZICE O pestri ponudbi varčevanj povprašajte v enoti Nove KBM d.d. ekspozituri Brežice, Maistrova 2. Naša telefonska Številka 0608 62 031. Z veseljem vam bomo pojasnili vse, kar vas bo o varčevanju zanimalo. TRGOVINSKI CENTER BTC NOVO MESTO SE VSEM OBISKOVALCEM ZAHVALJUJE ZA OBISK IN SE PRIPOROČA TUDI V LETU 1998. httULItlll NAGRADNE (od 10. do 31.12. *97) 1. NAGRADA: nagradni bon v vrednosti 150.000 SIT Berus Luka, Seidlova cesta 68, Novo mesto 2. NAGRADA: nagradni bon v vrednosti 120.000 SIT Ivanovič Sandra, Cesta 4. Julija 66, Krško 3. NAGRADA: nagradni bon v vrednosti 100.000 SIT Tubanovič Marica, Zalog 27, Novo mesto OSTALE NAGRADE: nagradni bon v vrednosti 12.000 SIT Novak Uršula Dolinšek Zinka Tepič Milka Aščič Ivo Novak Olga Pavček Justa Štupar Luka Pavlin Slavko Staniša Ivan Murgelj Udija Jaklič Nuša Bahovec Marjana Podlogar Rozi Ozimek Tjaša Klobučar Ula Mlakar Roman Kovač Fani Žinko Branko Priselac Mitja Kos Majda Murn Sebastjan Voglar Katja Udovč Damjana Mrvar Milena Miklič Ivanka Padovan Manja Pekolj Igor Filipovič Nebojša Grabrijan Ana Bartelj Marija Rebolj Igor Smolej Igor Turk Jože Kastelic Breda Jankelj Ana Rifelj Milka Junc Danica Rolih Anica Hudelja Rozi Lončarič Anton Fideršek Gregor Rožanc Gašper Stipič v- /~J7A ti A. Mance Vlasta Muhič Anton Javornik Mitja Lekše Matjaž Vsi nagrajenci bodo obveščeni po pošti. ■ vrni. Sem Telekomova telefonska tajnica, majhna in sposobna. Ali veste, da me lahko kupite za 17.232 SIT in še to na 3 obroke? Prav imate, zelo ugodna cena! Na Vašo željo me brezplačno prinesejo in priključijo pri Vas doma. Vse to lahko lepo uredite po telefonu na brezplačni telefonski številki 080 88 22 ali osebno v vseh Teletrgovinah Telekoma Slovenije. Pokličite zdaj! bttpi//www. teiekom. si/tajnic aj Telekom^ Slovenije SPINO II, d.o.o. Šentrupert, n.h. 8232 ŠENTRUPERT razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. računovodja, 2. dipl. inž. gradbeništva, konstrukter, 3. dipl. inž. gradbeništva, komunalna ali hidro smer -projektant. Pogoji: pod 1: vsaj 3 leta delovnih izkušenj, 3-mesečno poskusno delo; pod 2 in 3: opravljen strokovni izpit, vsaj 3 leta delovnih izkušenj v projektivi, zaželeno znanje WIN-a, Acada, pasivno znanje angleščine oz. nemščine, 3-mesečno poskusno delo. Zaposlitev je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pisne prijave pošljite v 8 dneh po objavi na gornji naslov. TELEVIZIJA NOVO MESTO Icanall s Trdinovega vrha na kanalu • Kmetje so najbolj Slovenci med Slovenci. (Rode) • CERKVENA DOBROTA - Pet tisoč hektarjev gorskih pašnikov nameravamo podariti kmetom in nihče nima pravice govoriti, da je Cerkev sebična, požrešna, pogoltna in da bi rada vse zase. Povejte mi, kdo v Sloveniji je že podaril 5.000 ha zemlje. Cerkev bo to storila. (Nadškof Rode) • Zavist rada preide v sovraštvo. (Goethe) ZAHVALA V 85. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta TEREZIJA ŠKEDELJ Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečeno sožalje, darovane svete maše, cvetje, sveče in darove v dober namen. Hvala g. dr. Baburiču za lajšanje bolečin med boleznijo, g. župniku za obiske na domu in ganljive besede ob slovesu ter pevcem. Vsi lojeni ZAHVALA V 70. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat in stric MATIJA BAKAN Škocjan 42 Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo dobrim vaščanom, sorodnikom in znancem, ki so mu kakorkoli lajšali trpljenje v težki bolezni. Iskrena hvala vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti, nam izrazili sožalje ter pokojnemu darovali cvetje, sveče in za svete maše. Žalujoči: vsi njegovi POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Leopold Oklešen K Boku 26, Novo mesto H 068/323-193 Mobitel:0609/615-239 0609/625-585 Delovni čas: NON STOP V dogovoru z Zavodom za zdravstveno zavarovanje vam nudimo naše pogrebne storitve brezplačno, pri kompletnih storitvah z minimalnim doplačilom. ZAHVALA V 59. letu nas je zapustil ANTON UMEK Verdun 19, Novo mesto Zahvaljujemo se vsem, ki ste pokojnika spremili na zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče ter nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala lepa! Vsi njegovi ZAHVALA V 88. letu starosti r.as je zapustila draga mama, babica in prababica ANGELA LAVRIČ roj. Avsec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom iz Primštala, posebno Križmanovim, sosedom iz Dolenjske ulice, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, pokojni darovali cvetje in sveče, g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke in g. Rezki Majer za poslovilne besede. Posebej se zahvaljujemo dr. Humarju in dr. Čehovi za nesebično pomoč pri njenem zdravljenju. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi lojeni • Veselost in zmernost sta naj- • Verni ljubi in odpušča, neverni boljša zdravnika. (Pregovor) sovraži in maščuje. (Grmič) v • Vsak čas toliko hitreje mine, • Najbolj groba lustracija je beg kolikor srečnejši smo. (Plinij) pred svojo vestjo. (Možgan) ZAHVALA Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas, so vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. V 58. letu starosti nas je zapustila naša ljuba, dobra in skrbna žena, mama, stara mama, sestra in teta CIRILA STRAJNAR iz Trebnjega Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Polde, sin Ciril z Renato in hčerka Beti z družino ZAHVALA V 51. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, sestra, mama in stara mama OLGA MORAVEC iz Malega Ner^jca 4 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izraze sožalja ter podarjene prispevke za mrliško vežico v Dragatušu. Zahvaljujemo se osebju Internega oddelka Splošne bolnišnice v Novem mestu, medicinskim sestram, dr. Kapšu, dr. Gorencu, dr. Stariču, še posebno šefu oddelka dr. Boštjanu Gorjupu. Žalujoči: mož Mirko, hčerki Nataša in Martina z družinama in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči, nenadni izgubi svojega moža VIKTORJA MEDVEDA iz Mačkovca št. 1 ZAHVALA V 92. letu starosti je sklenil svojo življenjsko pot naš dragi JANEZ BRINC iz Gribelj 55 se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo pokojnega na zadnji poti. Posebna zahvala Pepci Modic, sosedom Zupančičevim, Bonovim, Vraničarjevim in Mikličevim ter nečaku Marjanu. Zahvala tovarni zdravil Krka, Zvezi borcev Ločna - Mačkovec, Rdečemu križu Ločna - Mačkovec in Društvu invalidov Novo mesto. Zahvaljujem se g. župniku za lepo opravljen obred in Pogrebni službi Oklešen za spoštljivo opravljeno slovo. Žalujoča: žena Zinka in ostalo sorodstvo Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, nam izrazili sožalje in pokojnemu darovali cvetje in sveče. Hvala zdravstvenemu osebju ZD Metlika in sodelavcem podjetja OASSIS - Brine. Zahvaljujemo se govorniku za poslovilne besede, pevkam za lepo zapete žalostinke, ZZB in PGD Griblje. Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljen obred in poslovilne besede. Vsi njegovi ZAHVALA Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) V 54. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil dragi mož, ati, stari brat, tast in stric JOŽEF NOVAK iz Črmošivjic pri Stopičah 10 A ata, Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in vsem, ki ste nam izkazali sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju Kirurškega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, kolektivu Elektrotehna SET, prodajalne MAK, VVE in OŠ Stopiče, Pogrebni službi Oklešen, g. Finku in pevcem iz Šmihela ter gospodu župniku iz Stopič za lepo opravljen cerkveni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Angelca, sin Jože, hči Brigita z družino, sestra Marija in ostali Kam življenja vodi steza polna sanj iskrenih želja, polna senc in razočaranj, polna zla in gorja? ZAHVALA Ve za sen prijetne noči, za resnico ve, za laži, ko v ljubezni neizpeti spet srce zagori. Ptujski festival 1997 V 69. letu se je mnogo prezgodaj ustavilo srce ljubemu možu, očetu, dedku, tastu, svaku in stricu LOJZETU BOŽIČU iz Jedinščice 55 Prisrčna hvala vsem, ki ste v teh težkih trenutkih delili z nami bolečino, nam ustno ali pisno izrazili sožalje, pokojnemu podarili toliko sveč in lepega cvetja. Zahvalo smo dolžni vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem. Še prav posebno se zahvaljujemo Zavarovalnici Triglav, SKB banki, Osnovni šoli Šmihel, Zdravstveni skupnosti Novo mesto, šmihelskim pevcem, govornikoma, izvajalcu Tišine ter Pogrebni službi Oklešen za dobro organizacijo. Hvala tudi reševalcem, dr. Miočevi in zdravstvenemu osebju Internega oddelka novomeške bolnišnice, saj ste naredili vse, da bi mu rešili življenje. Vsem, ki so bili te žalostne dni z nami in so našega Lojzeta pospremili k zadnjemu počitku, še enkrat iskrena hvala. V globoki žalosti: žena Malči, sin Slavko in hčerka Branka z družinama in ostalo sorodstvo ZAHVALA Sporočamo, da nas je tiho zapustil CIRIL ŠILER iz Novega mesta Od njega smo se poslovili v ožjem družinskem krogu 20. decembra na pokopališču v Kostanjevici na Krki. Zahvaljujemo se vsem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Iskrena hvala dr. Janezu Kramarju, dr. Jožetu Smodeju in Intenzivnemu oddelku bolnice Novo mesto, g. župniku, pevcem Kostanjeviškega okteta in Pogrebni službi Oklešen. Hvala za vsako lepo misel nanj. Žalujoči: njegovi Anica in Vanja ter sorodniki ZAHVALA V zadnjem dnevu lanskega leta je v 69. letu starosti tiho odšel naš dragi IVAN VERGOT iz Metlike Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, z nami sočustvovali, pokojnemu darovali cvetje in ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Hvala pogrebnikom, govornikoma, metliški godbi na pihala. Vsem še enkrat iskrena hvala! Hčerki Marjetka in Alenka z družinama ZAHVALA Ob prerani izgubi našega brata, očeta in strica BORISA HRVATINA Irča vas 31, Novo mesto se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se od pokojnika poslovili, mu darovali cvetje in sveče, nam pa izrazili sožalje. Posebna zahvala osebju Splošne bolnice Novo mesto, osebju Doma starejših občanov ter razredničarki Zorici Todič z učenci 3. e SŠGT. Žalujoči: hčerki Mojca in Meta, sestra Majda z družino ter ostalo sorodstvo =' . ....................................................... ZAHVALA V 75. letu starosti nas je zapustil naš dragi MATIJA KOFALT z Osojnika Ob boleči izgubi očeta se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in znancem, ki ste nam stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojniku darovali cvetje in sveče ter ga v tjko velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo PGD Štrekljevec, ZZB, govornikom za poslovilne besede, pevcem in g. kaplanu za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalugoči: vsi njegovi ZAHVALA V 70. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mama in babica LJUDMILA ŠLAJKOVEC rojena Slak iz Grobelj 6, Novo mesto Zahvaljujemo se sorodnikom, vaščanom, sodelavcem in znancem za podarjeno cvetje, sveče, drugo pomoč in izrečeno sožalje, g. župniku za opravljen obred ter spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni Groblje, 27. decembra 1997 ZAHVALA Življenje celo si garal, sledi od dela tvojih pridnih rok ostale so vsepovsod. V 87. letu nas je zapustil naš dragi mož, ate, stari ate, pradedek in stric FRANC OMAHEN Ljubljanska c. 96 Zahvala vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta BOGDANA PAVLOVIČA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sosedom, prijateljem in sodelavcem ter vsem, ki ste nam pisno in ustno izrazili sožalje, pokojnemu darovali vence, cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo osebju Nevrološkega oddelka novomeške bolnišnice za vso zdravniško pomoč in nego. Srčna hvala vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. V globoki žalosti žena Vera, hčeri Olga in Branka z družinama V Novem mestu, 23.12.1997 ZAHVALA V 66. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša draga žena, mama, stara mama in sestra MARIJA KUKMAN roj. Darovic iz Cegelnice Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje, pokojni pa darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter jo v velikem številu pospremili na zadnji poti. Se posebej se želimo zahvaliti sosedom za pomoč, g. župnikom Marinku, Toniju Dularju in Franciju Dularju za lepo opravljen obred ter cerkvenemu pevskemu zboru Prečna. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Pretreseni in žalostni sporočamo, da je nepričakovano prenehalo biti plemenito srce našega dragega moža, očeta in dedka DRAGA STERNADA upokojenega elektromonterja s Puščave 13 pri Mokronogu Od njega smo se tiho in mirno poslovili v nedeljo, 4.1.1998, ob 14. uri na mokronoškem pokopališču. Vsem našim sorodnikom, prijateljem, vaščanom, znancem in njegovim nekdanjim sodelavcem se iskreno zahvaljujemo za darovano cvetje, sveče in tople besede. Posebna zahvala za vso pomoč družini Šenica in družini Možina, pevcem in g. župniku. Žalujoči: žena Marta, hčerka Dragica in sin Milan z družinama ZAHVALA V 83. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi mož, oče, ded, praded, brat in stric JOŽE ŠUŠTAR s Homa 12 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pisno in ustno izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju, duhovnikom za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke ter Pogrebni službi Oklešen. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše drage 73 - letne mame, babice in sestre MARIJE AGNIČ roj. Matjašič Pavičiči 6, Črnomelj izražamo iskreno hvaležnost kolektivoma Revozu iz Novega mesta in Ekiju iz Črnomlja, sodelavkam Iskre iz Črnomlja, g. Benetičevi za mile besede slovesa, pavkam z Otovca za lepe pesmi in g. dr. Macanu za zdravniško skrb. Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljen obred in vzpodbudne besede žalujočim ter vsem številnim znancem in prijateljem, ki ste bili z nami v najtežjih trenutkih žalosti, darovali sveče, cvetje ali za sv. mašo in našo pokojno mamo sočutno pospremili na zadnji poti. Žalpjoči: njeni otroci z družinami in ostali sorodniki ZAHVALA V 63.letu starosti nas je zapustil naš dragi brat, stric in svak VIKTOR BOŽIC Z bolečino v srcu se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste pokojnika pospremili na zadnji poti. Še enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob prerani izgubi našega dragega ŽARKA SIMONIČA iz Svržakov 8 pri Metliki se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v bolečih trenutkih stali ob strani in pokojnega dostojanstveno pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 84. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama in prababica ANICA BAHORIČ Dolenjci 14, Adlešiči Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, pokojni darovali cvetje, sveče in jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala osebju Zdravstvenega doma, dr. Tomčevi, patronažni sestri Minki, pevkam iz Adlešičev, ge. Škofovi za poslovilne besede in g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni TA TEPEN MS ZANIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI tedenski koledar Četrtek, 8, januarja - Severin Petek, 9. januarja - Julijan Sobota, 10. januarja - Gregor Nedelja, 11. januarja - Pavlin Ponedeljek, 12. januarja - Tatjana Tbrek, 13. januarja - Veronika Sreda, 14. januarja - Srečko LUNINE MENE 12. januarja ob 18.24 - ščip kino BREŽICE: 8. iri 9.1. (ob 18. uri), 10. in 11.1. (ob 18. in 20. uri) ter 12.1. (ob 20. uri) komedija Sam doma III. 8. in 9.1. (ob 20. uri) drama Hiša matere korajže. ČRNOMELJ: 9. in 10.1. (ob 20. uri) znanstvenofantastični film Krvavo obzorje. 11.1. (ob 20. uri) ameriški kriminalni film Letalo piokletih. DOBREPOLJE: 9.1. (ob 19.30) ame- riška risanka Herkul. 11.1. (ob 15. uri in 19.30) ameriški kriminalni film Noč nad Manhattnom. GROSUPLJE: 9.1. (ob 19. uri) ameriški kriminalni film Noč nad Manhattnom. 10.1. (ob 19. uri) ameriška risanka Herkul. KOSTANJEVICA: 10.1. (ob 20. uri) akcijski film Ugrabitev. KRŠKO: 9.1. (ob20.uri)in 11.1. (ob 18. uri) slovenski film Stereotip. METLIKA: 9.1. (ob 20. uri) ameriški kriminalni film Letalo prokletih. 11.1. znanstvenofant. film Krvavo obzorje. NOVO MESTO: Od 8. do 11.1. in 14.1. (ob 18. in 20. uri) komedija Do nagega. RIBNICA: 10.1. (ob 21. uri) ameriški kriminalni film Noč nad Manhattnom. 11.1. (ob 16. uri) ameriška risanka Herkul. ŠENTJERNEJ: 9.1. (ob 20. uri) akcijski film Ugrabitev. TREBNJE: 9.1. (ob 20. uri) in 11.1. (ob 17. uri) akcijski film Dantejev vrh. VELIKE LAŠČE: 10.1. (ob 19. uri) ameriški kriminalni film Noč nad Manhattnom. 11.1. (ob 19. uri) ameriška risanka Herkul. • STEREOTIP, komedija (Slovenija, 1997, 90 minut, režija: Damjan Kozole) Vsi govorijo o njem, povsod ga je videti, mularija si pripoveduje Magnificove štose, radio vrti filmsko glasbo. Efekten film, ni kaj. Slovenski, lepo prosim. V marsičem zelo soliden, vendar pa mu je moč očitati tudi nekaj napak. Stereotip je rodil novo slovensko filmsko zvezdo. Magnifico, naturSčik, človek, katerega igra in gib temeljita v prvi vrsti na izjemni nadarjenosti, je iz svoje vloge naredil show, ki ga domači film še ni doživel. Profesionalni igralci, režiserji domače klasične literature in scenaristi refleksivnih statičnih patosov so lahko samo tiho sklonili svoje pametne glave. Ne, oni v svojih filmih takega igralca še niso imeli. Slikar Max Tolar je duhovit, črno humoren, inteligenten, zguba, ki pa zaradi prevelikega samoljubja to uvidi zadnji. Max že deset let živi na račun naivne Marjetice, ki ga časti po božje, in se “izraža ” z Olji na platnu, kakor se preprosto imenuje tudi serija njegovih jako primitivnih slikarij. Resda se norčuje iz sveta okoli sebe, vendar je tudi sam karikatura, ki neprestano citira velike mislece, med katerimi je jasno tudi on. Toda tako kot je na eni strani on, karizmatičen, prepoten, ležeren frajer, tako so na drugi brezveznjaki tipa njegove Marjetice, Tine Gorenjak, ki mu glede na dolgoletni status quo vseskozi neprimerno in mnogo prepozno teži z vprašanjem, kdaj mu bo končno uspelo. Nekoliko boljšo vlogo in verzijo avše je odigrala njena filmska prijateljica s kleno štajerščino, Alenka Tetičkovič, Kozole je čisto v prazno udaril s serijskim posiljevalcem, v polno pa z Otom Pestnerjem, ki v železničarski uniformi na postaji odpoje svoj stari hit o vlaku. Minus so tudi Maxovi prijatelji, neprepričljivi filozof in plahi pesnik, plus pa sicer stara “fora” iz Jarmuschovega filma Noč na zemlji. Klepetavi taksist se filo-zofično sprašuje po smislu svojega žitja, narobe izgovarja priimek eksistencialistov in globoko v sebi ve, da je umetnik, le da še ni našel pravega izraza, je ena najbolj komičnih epizodnih vlog domačega filma zadnjih let. Vizualno se film zelo lepo ujema z vsebino. Kič znotraj je tudi kič navzven, imamo torej parodijo na narcisoidno Ljubljano, polno samozvanih in samoljubnih umetnikov, ki se sicer preživljajo z zelo prozaičnimi dejavnostmi. Toda Maxu uspe in po desetih suhih letih mu galerist Boštjan Hladnik od same zaprepadenosti nad njegovim življenjskim delom Olja razstavi. Nauk zgodbe bi torej lahko bil tudi ta, da dobra prezentacija šteje več kot kvaliteta in znanje. Če si ble-fer, je strokovnost itak predmet manipulacije. T0MAŽ BRATOŽ • časopisi c 24 urah • komercialni tisk * knjige ,I(V • brošure • plakati • oblikovanje • marketing kopitar • ngovina • servisiranje računalnikov I CT 068/323-611; fax: 068/321-693 IZDAJATELJ: Dolenjski list Sovo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rusija UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorniurednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Domii, Breda Dušii Gornik, Tanja Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob {elrlkih. Cena posamezne Številke 200 tolarjev; naročnina za I. polletje 5.070 tolarjev, za upokojence 4.563 tolarjev; letna naročnina 10.400 tolarjev, za upokojence 9.360 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 20.800 tolarjev; za tujino letno 130 DEM oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu. OGLASI: lem v stolpcu za ekonomske oglase 2.800 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 5.600 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 3.300 tolarjev. Mali oglas do deset besed l. 700 tolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 170 tolarjev; za pravne osebe je mali oglas 2.800 tolarjev za I cm v stolpcu. ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898. Elektronska pošta: info@dol-list.si Internethttp:llwww.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. prometni davek. Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Prelom in filmi: Grafika Nove mesto, p.o. Tisk: DELO-TCR, d.d., Ljubljana. BELA TEHNIKA KUPPERSBUSCH s pečico Calorex prodam, tt (068)75-024. 16 NERABLJEN štedilnik na trda goriva, nerjaveč, ugodnoprodam.lt (063)806-188. 8 NOV sušilni stroj poceni prodam. tt (068)73-663. 10 ČESTITKE I. IN A. Š. iz Nemčije želita vsem domačim, prijateljem in zdomcem v tujini srečno in zdravo novo leto! 82 KMETIJSKI STROJI TRAKTOR ZETOR 4718, letnik 1976, v odličnem stanju, prodam. tT (068)52-472 ali (041)697-858. 67 CISTERNO za gnojevko, 1700-litrsko, Crei-na, trosilec gnoja Sip Šempeter, nakladač gnoja in molzni stroj, vse malo rabljeno in v dobrem stanju, prodam. « (068)69-353. 77 KOSILNICO BCS D, starejši letnik, prodam. »(068)30-475. 92 K1PER PRIKOLICO prodam. Rajer, Jordanka), Mirna Peč. 88 KROŽNE BRANE z 20 diski, plug Posavec, 12 col, in obračalnik Sental Tajfun prodam.« (068)78-273. 32 TRAKTORSKE BRANE, hlevski gnoj in kole za trte prodam. »(068)21-605. 75 KOSILNICO BCS, Acme motor, prodam.» (068)68-209. 6 MOLZNI STROJ VVestfalia, z vrčem, dobro ohranjen, in precej fižola preklarja prodam. «(068)40-136. 30 GUMI VOZ, 13 col, prodam.»(068)73-219. 59 AGROSERVIS: POPRAVLJAMO: vse vrste traktorjev, motokultivatorje, kosilnice... PRODAJAMO: snežne rolbe, motorne žage, agregate, kosilnice in rezervne dele. Telefon: 061/647-630 Mobitel: 0609/621-690 KUPIM DOLENJSKA BANKA Vezava ob pravem času -ugodnejša obrestna mera Če je varčevanje vaš način življenja, ste že zdavnaj spoznali, da denar ne sodi pod vzglavje, ampak v banko, da je varen in da se plemeniti. Varčevanje v Dolenjski banki je tako razvejano, da vam ne bo težko izbrati oblike po lastnem okusu, željah in zmožnostih. Ne glede na to, ali se boste odločili za klasično hranilno knjižico, za vezavo sredstev ali pa za postopno varčevanje (obročno, premijsko, rentno). In ne glede na to, ali imate raje tolarje ali devize. Varčevalci, ki bodo sredstva vezali v januarju, bodo deležni posebno ugodnih obrestnih mer: 3,7% pri vezavi DEM za več kot tri mesece, ne glede na znesek, TOM + 4 % pri tolarskih sredstvih, vezanih od 31 do 90 dni, ne glede na znesek. <*■ KOSTANJEVE zdrave hlode, debeline 25 do 45 cm, za deske, kupim.«(061)14-16-761. 20 UGODNO ODKUPIM delnice Telekoma in ostale. «(068)324-297. 54 DELNICE TELEKOMA, Žita, Save, Kompasa, S-Hrama, Arkade in ostale odkupimo za gotovino. «(041)669-221. 70 ODKUPUJEMO HLODOVINO bukve in hrasta.«(0608)80-395 ali (041)696-244. 81 MOTORNA VOZILA R CLIO 1.2 RN, letnik 1993, prodam. » (041)685-799. 3 GOLF D, letnik 1989, prodam. W (068)65- 222. 11 OPEL ASTRO 1.4 GL, srebrne kovinske barve, letnik 1992, solidno ohranjeno, 79.000 km, zimske gume, prodam za 11.500 DEM. W (068)41-291. 38 JUGO 45 AX, letnik 1988, registriran do 1/ 99, prodam. »(068)42-754. 83 MLADIČA PIKENEZERJA, starega 6 tednov, rodovniki, prodam. «(068)341-512. 94 126 P, letnik 1988, registriran do 10/98, dobro ohranjen, prodam. «(068)85-841. 63 GOLF JGL, letnik 1982, registriran do 7/98, zelo lepo ohranjen, prodam.»(068)52-585. 4 Z 750, dobro ohranjeno, registrirano do 8/98, prodam. «(068)25-314. 31 FORD ESCORT1.3 CLX, letnik 1993,53.000 km, prvi lastnik, servisna knjiga, prodam. (068)22-629. 22 GOLF III 1.6,101 KM GL, letnik 1995,30.000 km, 5V, bel, prodam.«(068)75-178. 91 FIAT UNO 1.0, letnik 1995, prodam. » (068)42-250,zvečer. 47 R 5 CAMPUS, letnik 1991,5V, registriran do 11/98, bel, kot nov, prodam. ® (068)42-115. 13 R 5 CAMPUS, letnik 1992,5V, temne kovinske barve, registriran do 12/98, odličen, prodam. ® (068)73-069 ali (0609)631-169. PEUGEOT 405 GR, letnik 11/92, vsa dodatna oprema, 108.000 km, prodam.»(068)44-670 ali 20-360, zvečer. 42 LADO NIVO, letnik 1989, prodam. » (068)50-475. 14 GOLF D, letnik 1988/89, kovinske barve, ohranjen, prodam za 7700 DEM.«(068)51-041 ali 53-288. 2 R4 GTL, 1. 89, reg. 8/89, prevoženih 90.000 km, prodam. * (068)75-334. NOVO VETROBRANSKO steklo za Jugo 45, prodam za 8.000 SIT. » (068)84-297. POHIŠTVO SEDEŽNO GARNITURO, rabljeno, kavč z ležiščem in 3 fotelji ter malo rabljeno termo-akumulacijsko peč, 3.5 KW, prodam. « (068)23-925. 61 POSEST NA SKOPICAH pri Brežicah prodam njivo in travnik. «(062)411-262. 56 V TRIBUČAH prodam njive in gozd. » (068)60-158. 64 VINOGRAD v Rebri pri Drganjih selih prodam. «(068)83-070. 25 V BREZJ U pri Raki prodam domačijo z 1 ha zemlje za 7.000.000 SIT.»(0608)75-223. 36 PRODAM RDEČE VINO cviček prodam. ® (068)42-929. 60 KALANO KOLJE prodam.«(068)73-426. 62 MIZARSKO KOMBINIRKO, 40 cm,4ope-racije, in 200 I rdečega vina prodam. V (068)44-784. 33 KOSTANJ EVO ALI SM REKO VO nažagano kolje prodam. «(068)78-217. 51 PRTLJAŽNIK za smuči za R 19 ugodno prodam. ® (068)342-521. 53 KOSTANJEVO KOUE, smrekove plohe in traktor Zetor prodam.»(068)83-723, po 20. uri. • 86 HRASTOVE DESKE, 4 in 5 cm, prodam.« (068)75-146. 74 CVIČEK in sadno žganje prodam.«(0608) 87-611. 5 KOSTANJEVO čmo kolje prodam.»(068) 67-039. 48 DRVA, suha, bukova, in vino, rdeče in belo, prodam.«(068)44-578. 69 RAZNO NUDIM varstvo otroku, tt (068)27-157. 29 V CENTRU Novega mesta oddam lokal za trgovino, Pod Trško goro 90 pa lokal za različne dejavnosti (mehanika, avtopralnica), tt(068)22-373. 15 SLUŽBO DOBI ŽENSKI, vešči gospodinjskih del, nudimo hrano, stanovanje in dobro plačilo.»(067) 79-754. 7 DEKLE za delo v strežbi zaposlimo. Nudimo hrano in stanovanje. «(068)52-530. 23 SL1KOPLESKARJA z nekajletno prakso zaposlim.»(0609)619-625 ali (068)73-451. 24 V METLIKI zaposlimo moškega s srednjo izobrazbo za administrativna dela. »(068) 21-335 ali 24-353. 27 GRADBENEGA DELAVCA iščem. Pogoj: izpit B kategorije. «(0609)619-685 . 37 NATAKARICO zaposlimo redno ali honorarno. W(068)65-285. 43 20.000 SIT tedensko lahko zaslužite s pošiljanjem okrožnic. Začnite takoj! Za brezplačne informacije pošljite naslovljeno kuverto z znamko na naslov: Milena Marušič, Opatje selo 10 a, 5291 Miren. 44 VOZNIKA E kategorije zaposlim. «(068) 73-640 ali (041)689-021. 68 HONORARNO ALI REDNO delo dobita 2 delavca v mizarstvu.«(068)78-066. 76 GOSPODINJSKO POMOČNICO za oskrbo starejše gospe iščemo. Stanovanje zagotovljeno, plačilo po dogovoru. « (068)24-220, zvečer. 79 KUHARJA ali KV kuharico z izkušnjami zaposlimo v gostilni v Novem mestu. Delo je izmensko, nedelje proste.«(041)637-352. 80 SAMOSTOJNO FRIZERKO zaposlimo. Frizerski salon Slavica, Metlika,«(068)58-336, od 8. do 18. ure. 89 HONORARNO ZAPOSLIMO OSEBO za delo v administraciji. Zaželjeno je znanje računovodstva.»(068)78-102. 90 ZAPOSLITEV 4 ali 6 ur dnevno nudimo rednim delovnim kandidatkam. Možno pripravništvo.»(068)324-076. 93 Spoštovani naročniki in bralci! V zadnji lanski številki smo zaključili z veliko nagradno akcijo pridobivanja novih naročnikov. Odziv je bil dokajšen - in vsi, ki so se pridružili številnim prijateljem Dolenjskega lista, bodo v kratkem prejeli položnico za plačilo celoletne naročnine. Na začetku februarja bomo med nove naročnike z žrebom razdelili hladilnik in več praktičnih nagrad ter jim poslali želeno knjigo in koledar. Praznih rok kajpak tudi “stari" naročniki ne bodo ostali, nekdo med njimi se bo razveselil pralnega stroja, pripravljenih pa imamo tudi nekaj praktičnih nagrad. Pogoj za morebitni dobitek bo edinole plačana naročnina za lani. Pa še tole. Dolenjski list v prvem polletju ne bo dražji ne v prosti prodaji ne pri naročnini. Za slednjo bomo kmalu poslali položnice - in med tiste, ki bodo naročnino poravnali do začetka februarja, bo žreb razdelil skoraj dva tisoč setvenih koledarjev. DOLENJSKI LIST TELECOM, d.o.o., METLIKA redno zaposli strojnika, PK gradbenega delavca, elektroinštalaterja. Pogoj: resen pristop k delu. Tel.: 0609/623-744 ZAPOSLIMO STROJNEGA INŽENIRJA IN ELEKTROTEHNIKA ZA DELO V ČRNOMLJU. NUDIMO DOBER OSEBNI DOHODEK IN DODATNO IZOBRAŽEVANJE. Informacije: VAKO, d.o.o., Črnomelj, Kolodvorska 56, 8340 Črnomelj Tel.: 068/53-273 Ključavničarstvo LISAC Marjan Lisac, s.p. Podbevškova 14 8000 Novo mesto tel.: 068/322-707, 323-803 razpisuje prosto delovno mesto za INŽENIRJA STROJNIŠTVA Zaposlitev je možna takoj! Pogoji: - poznavanje dela z računalnikom (Word, Excel) - vsaj pasivno znanje nemškega ali/in angleškega jezika) - ostali pogoji po dogovoru STANOVANJA V ČRNOMLJU najamem hišo ali stanovanje. tT (068)52-764, popoldan. 35 V NOVEM MESTU oddam delno oprem Ijeno garsonjero, tt (068)79-555. 66 ZA DOLOČEN ČAS oddam enosobno stanovanjc s CK in telefonom v starem mestnem središču Novega mesta. Šifra: Opis ponudbe. 73 ŽIVALI PRAŠIČA, težka 120 in 140 kg, prodam. Dušan Jene, Zavinek 2, Škocjan. 21 TIBETANSKI TERIERJI, mladiči šampionskih staršev, naprodaj.»(061)12-53-888. 34 KOKOŠI NESNICE za zakol ali nadaljnjo rejo prodajamo. Farma Kalem (Zdravje), Zalog 17, Novo mesto, B (068)21-279,22-180 ali 84-394. delovni čas od 9. do 17. ure, 40 PRAŠIČA, 120 in 140 kg, domača krma, prodam. Možnost zakola. Ana Kapele, Sela priOtovcul, Črnomelj. 78 KOZO, brejo, in nov 7.5 KW elektromotor prodam, B (0608)82-203. 72 PRAŠIČA, 120 kg, domača hrana, prodam, rt (068)85-869. 71 10 PLEMENSKIH OVC prodam. 0(068)51- 2 BIKCA, eden križan, druga frizijka, in cisterno Creina, 2200-litrsko, prodam. B (068)30-242. 39 KRAVO po prvem teletu prodam. B (068)87-196. 52 PRAŠIČE, težke 100 do 130 kg, prodam. B (0608)87-298. 19 TELE prodam. B (068)78-156. 45 TELICO SIVKO, brejo 8 mesecev, prodam. »(068)78-213. 28 KRAVO, staro 5 let, kravo s teletom, staro 2 leti, in telico prodam. Franc Andrejčič, Črmošnjice 67, Stopiče. 17 TELICO, staro 10 tednov, prodam. B (068) 24-128. 46 NEMŠKEGA OVČARJA, starega 4 leta, oddamo dobrim ljudem z vrtom. B (068)27-673. 58 TELIČKA, starega do 10 dni, kupim. B (068)68-230. 18 VEČ TELET, starih 7 dni, prodam. B (068) 84-341. 85 TELIČKA, sivega ali simentalca, starega do 15 dni, kupim. B (068)84-343. 49 NEMŠKO OVČARKO ugodno prodam. B (068)50-140. 95 PRAŠIČE, težke 100 do 150 kg, prodam. B (068)41-037. 1 KRAVO za zakol in jedilni krompir prodam. B (068)81-246. 84 120 KG težkega prašiča prodam. Dobravica 10, Šentjernej. 9 KRAVO, brejo, staro 7 let, prodam. B (068)81-474. 65 KRAVO za zakol, simentalko, staro 6 let, prodam. B (068)41-157. 41 PRAŠIČA, 140 kg, prodam. B (068)73-119. 50 VEČ TELIČKOV, starih do 10 dni, kupim. B (068)73-227. 57 KRAVO, mlado, s tretjim teletom, 8 mesecev brejo, in vhodna vrata, 1.98 x 90, prodam. B (068)45-543. 26 PRAŠIČA, cca 120 kg, prodam. Jože Škedelj, Volčkova vas, Šentjernej,. B (068)42-215. 87 88,90 MHZ 89,70 MHZ RADIO 107.5 MHz UKV Rožna ulica 39,1330 Kočevje, lel./fax: 061 855 666 AVTO-HIT d.o.o. Novo mesto, 068/341-300 NOVOTEHNA AVTOMOBILI Novo mesto, 068/322-066 OPCIA d.o.o. Brežice, 0608/62-334 CITROEN Izjemna priložnost. Kreditiramo vam nakup novega AX-a. Plačevali boste le 666 SIT na dan oz. samo 19.999 SIT mesečno, odločite pa se lahko za 3-letno (kredit 585.100 SIT) ali 5-letno (kredit 830.100 SIT) odplačevanje. BankVVustria RADIO KRKA Novo mesto vsako sobctto od 17. do 23. uro OGNJIŠČE Krvavec Kum 104.5 105,9 BRAMAC, d.o.o., Škocjan Dobruška vas 45 8275 ŠKOCJAN objavlja prosto delovno mesto TAJNICE V OBRATU ŠKOCJAN Kandidatke morajo poleg splošnih pogojev, ki jih določa zakon, izpolnjevati še naslednje pogoje: - V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomsko-komercialne smeri - delovne izkušnje na področju nabavno-komercialnih poslov - vozniški izpit B-kategorije - pasivno znanje nemškega jezika - znanje uporabe računalniških programov - starost do 35 let Delo objavljamo za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: BRAMAC, d.o.o., Škocjan, Dobruška vas 45, 8275 Škocjan, v osmih dneh po objavi. O izbiri vas bomo obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Telekom Slovenije Nacionalni operater telekomunikacij TELEKOM SLOVENIJE, p.o. Poslovna enota Novo mesto Novi trg 7a, 8000 Novo mesto oddaja v najem naslednje objekte oziroma poslovne prostore: 1. garažo v Dolenjskih Toplicah, Zdraviliški trg 3, površina 58 m2; 2. garažo v Krškem, Cesta 4. julija, površina 10,80 m2; 3. poslovni prostor v Trebnjem, Goliev trg 10, površina 74 m2; 4. poslovni prostor v Straži, površina 72,70 m2; 5. poslovni prostor na Mirni, površina 30 m2. Interesenti se lahko dogovorijo za ogled objektov oziroma dobijo dodatne informacije na tel. št. 068/321-221 ali na 068/371-150. Če želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p.212. Za vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista. 3! K Naročilnica za DOLENJSKI LIST S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za: Ime in priimek:__________________________________ Upokojenec: Naslov (kraj, ulica, hišna številka): _ Pošta: Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pisno odpovedal, sicer pa bo naročnino plačeval osebno ali s položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list. Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu: 1998 Kraj: Datum: Podpis: m m e tli k a ‘Vsem lqipcem in posCovnim partnerjem žedmo uspešno Četo 19981 I DOLENJSKI LIST 1 I DOLENJSKI UST I I DOLENJSKI LIST~| VI NAM - oglas na kratko s pošto po ® 068/323-610 ali 041/623-116 MI VAM odmevno objavo v' DOLENJSKEM LISTU GOTOVINSKA POSOJILA Muzejska 3 tt 068/321-751 ZASTAVLJALNICA MONETA vam nudi kratkoročna posojila! Garancija po dogovoru s takojšnjo realizacijo. RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE APROS, d.o.o., Novo mesto 3-dnevni osnovni in nadaljevalni tečaji WIND0WS, W0RD, EXCEL in INTERNET popoldne na Srednji ekonomski šoli Novo mesto. Prijave in informacije na rt 068/321-926, g. Zdenko Potočar. DERMATOLOG -ALEKSIČ DR. PREDRAG Zdravljenje kožnih obolenj, krčnih žil in kapilar, odstranjevanje bradavic, materinih znamenj in kapilar na obrazu, n 061/445-080. OSMRTNICA V 64. letu starosti je umrl naš upokojeni sodelavec iz SEKTORJA ZA TEHNIČNO OSKRBO IN ENERGETIKO MIZAR VIKTOR MEDVED iz Mačkovca 27, Novo mesto Od pokojnika smo se poslovili v nedeljo, 28. decembra 1997, na otoškem pokopališču. Ostal bo spomin nanj. Delavci in upokojenci Krke, tovarne zdravil, Novo mesto PORTRET TEQA TEdNA Jože Jeriček Jerič kov Jože s Pristave, vasi pri Podgradu v gorjanskem Podgorju, je po koncu osemletke hotel v uk za mehanika. To je bil takrat zelo zaželen poklic za mlade fante. Učitelj v Stopičah ga je vprašal: “Jože, kaj bi raje naredil na Gorjancih, žičnico ali gostilno?" Fantič ni kaj dosti pomišljal in se je odločil za gostilno. “Ti ne boš mehanik!" mu je napovedal učitelj. In res ni. Mladi Jože se je šel na Otočec učit za kuharja in pred nedavim je poteklo 30 let, kar dela v Krkinih Zdraviliščih. Kako prav je imel učitelj in kako ustrezno se je odločil mladi podgorski fant, najbolje vedo tisoči gostov, za katere Jože kot kuhar na Otočcu, kasneje celih 20 let kot vodja kuhinje v novomeški restavraciji Pri vodnjaku in zadnjih 5 let kot vodja kuhinje v Zdravilišču Šmarješke Toplice skrbi za dobro, zdravo in okusno hrano. Veliko pa pove tudi 12 medalj, od tega 6 zlatih, ki si jih je Jože pridobil na tekmovanjih na gostin-sko-turističnih zborih. “Ja, od prvega dneva svoje vajenske dobe sem v Krkinih Zdraviliščih, " pravi mojster Jeriček. Jože pa ni zvest samo svoji firmi, ampak tudi svojemu rodnemu Podgorju. Po več letih življenja na Otočcu in v Novem mestu so Jeričkovi kupili zemljo v Podgradu, si tam zgradili prostorno hišo in se preselili nazaj v domače kraje. Proti lepemu življenju na podeželju nimata nič niti Jeričkovi hčerki, obe študentki - ena študira slovenščino, druga pa pravo - ki ob koncu tedna redno prihajata v Podgrad, kjer tudi pojeta v tamkajšnjem dekliškem pevskem zborčku. “Takrat, ko sem se jaz učil za kuharja, je bilo drugače kot sedaj. Nekaj mesecev smo hodili v šolo, več kot pol leta pa smo delali v kuhinji;pa tudi med šolo smo ob sobotah in nedeljah, če je bilo treba, delali, "se spominja. Rad in s hvaležnostjo se spominja takratnega direktorja na otoškem gradu Jožeta Lampreta pa Toneta Strajnarja, svojega prvega šefa kuhinje (današnjega predsednika Društva gastronomov Slovenije, podgorskega rojaka, ki je zastavil besedo, da so Jožeta vzeli v uk) pa Mihelce Tomšič, Petra Bevca in drugih. Najdlje, celih 20 let, je bil mojster Jeriček vodja kuhinje v novomeški restavraciji Pri vodnjaku, priljubljeni “Ribji”. “Za takratne čase je bila “ribja ” nekaj povsem novega, šlo je za posrečeno kombinacijo lepo opremljene in urejene restavracije s tako imenovano družbeno prehrano in bogato ponudbo po naročilu. ” “Ribja” je začela usihati, bita je potrebna temeljite prenove, vendar tega zaradi neurejenih lastninskih zadev niso mogli izpeljati, in danes ta lepi lokal v najožjem zgodovinskem jedru Novega mesta sameva zaprt. No, mojster Jeriček je pred petimi leti postal vodja kuhinje v Zdravilišču Šmarješke Toplice. V zdraviliški kuhinji je zaposlenih 24 ljudi, pripravijo pa okoli 1.000 obrokov na dan. Vodja seveda vodi in organizira vse delo v kuhinji, sodeluje pri naročanju in nabavi živil, pripravlja okvirni jedilnik za 14 dni naprej. Ko je v Šmarješke Toplice prišel Jeriček, so pripravljali za kosilo dva menija, jedilnik pa so delali od danes do jutri. Sedaj so za kosilo in večerjo po trije meniji, poleg tega še dietna prehrana. “Vse večji poudarek je na varovalni prehrani,"pravi mojster. “Varovalna prehrana pa je nasploh pomemben del pri zdravljenju srčnožilnih bolezni in njihovem preprečevanju. Pri nas pa je ravno takih gostov največ. ” In ti znajo ceniti dobro, okusno in zdravo hrano. Jože Jeriček ni postal mehanik. Hvala bogu! Tudi danes, pravi, bi se spet odločil za gostilno na Gorjancih in ne za žičnico. A. BARTEU Vsah teden ena Iz zbirke anekdot Slavka Klančičarja Razpravljalec Direktor Gozdnega gospodarstva Novo mesto inž. Petrič in računovodja Dragišič sta na strokovnem kolegiju obrazložila devet mesečni obračun. Ko sta dala svoje pripombe še dva predstavnika tozdov, je bilo krajši čas vse tiho. “Dajmo, dajmo, razpravljajte! Vsak mora povedati svoje menenje,” jih je spodbudil direktor. Res se je takoj dvignila roka predstavnika Toka Novo mesto inž. Radovana Lapajneta. “No, kar povej, Vane,” se je razveselil predsedujoči. “Jaz bi sedaj rad šel, ” je nepričakovano rekel oni. Vsi so bruhnili v smeh, kajti pričakovali so vse kaj drugega. Lapanje pa se je znašel in hitro dodal: “Seveda pa bom prej še kaj povedal. ” TRIKRALJEVSKO KOLEDOVANJE V ŠENTJENREJU ŠENTJERNEJ - V ponedeljek, na predvečer treh kraljev, so v Šentjerneju pripravili trikraljevsko koledovanje. Prireditve sredi Šentjerneja, ki je bila že tretje leto po vrsti, se je udeležilo 11 koledniških skupin iz Dolenjske in Gorenjske in kot gostja znana slovenska etnologinja dr. Zmaga Kumer, ogledalo pa si jo je okoli 800 ljudi. Skupine so na izviren način prikazale tradicionalno trikraljevsko koledovanje. Posebnost je bila koled-niška skupina na konjih s Sel pri Šentjerneju; na Selih imajo tudi več kot 100 let staro trikraljevsko koledniško zvezdo. Po njej najboljši oziroma najizvirnejši koled-niški skupini vsako leto podelijo trikraljevsko zvezdo; letošnjo je izdelal mizar Tone Cvelbar iz Dol. Vrhpolja pri Šentjerneju, dobila pa jo je koledniška skupina iz Gorenjske. Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Oddaje z gosti naj bodo brez glasbene podlage - Se časopis “Belokranjec” sploh izplača? - Pohvala podjetniku Jožetu Papežu - Oprostitev ekološke takse v ceni vode Lojzeta Šinkovca iz Brezovice pri Kropi, dolgoletnega naročnika Dolenjskega lista, že dolgo muči, kakšno socialno podporo dobivajo naši Romi. “Z njimi so vedno težave, in kljub temu da spremljam pisanje o njih, nisem še nikjer zasledil konkretnih podatkov o višini podpore. Zakaj pa, kadar se govori o delavcih, invalidih to ni problem?” sprašuje. O tem bi lahko kaj več povedal Polde Jevšek s Centra za socialno delo Novo mesto, pa ni bilo nikogar mogoče dobiti na telefon. Morda bodo bralcu zadostovali podatki iz prejšnje številke časopisa. Naša bralka Žitnikova s Trške Gore pravi, da je razočarana, ker Dolenjski list le novim naročnikom obljublja velike nagrade. “Moj mož je btl naročnik in redni plačnik že od vsega začetka. Po njegovi smrti sem naročnica sama. Kljub temu nisem od vas še nikoli dobila ničesar, niti kemičnega svinčnika ne, da bi vam pisala,” je povedala. Z veliko nagradno akcijo bo- r -s Halo, tukaj DOLENJSKI LIST! Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev -{»okličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 18. in 19. uro. Dežurni novinar vam ho pozorno prisluhnil. sta po novem letu eden izmed novih in eden izmed starih naročnikov prejela velika dobitka - nov hladilnik in pralni stroj, žreb pa bo določil še več manjših nagrad tako za stare kot nove naročnike. Sreča pa je opoteča! G. Križnik iz Krškega je pohvalil cestno podjetje in direktorja Franca Goleta, ki je tudi letos na prednovoletno srečanje povabil upokojence, med katere že štiri leta spada sam. “Naj takšna srečanja ostanejo tradicionalna,” je povedal. Marijo Sever iz Praprota pri Semiču moti, ker je nedavno na novomeški televiziji Vaš kanal gledala oddajo, v kateri je gost govoril, o sadju, škropljenju itd., pa ga je zelo slabo razumela, ker je bila zraven glasbena podlaga preglasna. “Tildi na programu Studia D, ki ga sicer rada poslušam, je moteče tisto brundanje zadaj. Človek nič ne sliši,” je povedala in dodala, da tako menijo še mnogi drugi. Jože Musa s Studa D in Marjan Moškon z Vašega kanala sta pripombo vzela zares in obljubila, da jo bodo v prihodnje upoštevali. Našemu bralcu Petru K. iz Črnomlja gre na živce, da se govori o tem, kako je bil za državnega svetnika izvoljen metliški župan in ne neki Grdiša iz “desnice”. “Če je demokracija, je izvoljen tisti, ki dobi več glasov ne glede na to, v kateri stranki je. Prav je, da je izvoljen Matkovič, ker ga poznamo, je pošten in je v občini dosegel že lepe uspehe,” je dejal Črnomaljčan in postavil še vprašanje v zvezi z novim časopisom Belokranjec, za katerega ne vidi razloga nastanka. “Ker je mesečnik, vse te novice že prej preberem v Dolenjcu, slišim po radiu ali na TV. Ali ni škoda denarja, časa, ljudi za zapoznele novice? Vsi trije belokranjski župani bi si lahko izbrali cenejši način predstavitve, najbolje pa bi bilo več neposrednih stikov z ljudmi,” je še pripomnil. Metliški župan Branko Matkovič je povedal, da Belokranjca izdaja zasebno podjetje, vse tri občine pa delno krijejo stroške in distribucijo. “Časopis izhaja iz potrebe, da smo Belokranjci bolj obveščeni o dogajanju v Beli krajini, česar dosedanji mediji niso počeli v zadostni meri. Na prvo številko Belokranjca, ki se bo financiral predvsem z oglasi, je odziv dober,” je razložil metliški župan. G. Grubarje Šentjernejčan, ki že 42 let živi v Heinzbergu v Nemčiji. Prav zato mu Dolenjski list toliko pomeni. “Za nas je košček domovine, ki ga komaj čakamo in vsega preberemo. Toda nič ni bolj dolgočasnega kot zapozneli časopis in Dolenjski list zadnje pol leta dobivamo z enotedensko zamudo. Mislim, da zaradi napake na oznaki na naslovu za Nemčijo, ki ni DE, ampak D. Prosim, da to spremenite,” je dejal. V naši naročniški službi so stvar že zdavnaj preverili in s pošte dobili uradne podatke za mednarodne oznake držav, ki se napišejo pred poštne številke. Za Nemčijo je to DE, torej to ni razlog zapoznelega dobivanja časopisa, ki ga pošiljajo pravi čas. “Takih ljudi, kot je Jože Papež iz novomeške Termotehnike, je pa malo. Daje eni družini zastonj naredil centralno, je nekaj izrednega. Ih primer je vreden posnemanja, zato bi jim bilo treba posvetiti več pozornosti, tudi s strani občine. Veliko socialnih primerov bi se dalo rešiti na tak način," je povedala bralka M. V. iz Ljubljane. Jožetu iz Boštanja, ki se je v tej rubriki prejšnji teden pritoževal glede plačevanja ekološke takse v ceni vode, g. Jaklič iz Šentruperta po svojih izkušnjah svetuje, kako se da priti do oprostitve. “Imam veliko kmetijo (17 ha), poraba vode je velika, zato sem poslal prošnjo v Ljubljano, dal vse podatke in sem sedaj oproščen takse v ceni vode, ki jo porabi živina. Za gospodinjstvo pa plačujem,” je povedal. L. M. S Kajo in Evo v novo leto 1998 V novi novomeški porodnišnici seje letos rodil prvi otrok nekaj ur po polnoči, v brežiški šele 2. januarja - TAidi letos sta bili prvi deklici - Več porodov kot predlani NOVO MESTO - Zadnji otrok, ki je lani privekal na svet v novi novomeški porodnišnici, je bila deklica Nina, ki jo je v torek, 30. decembra, zvečer rodila 26-letna Silva Bučar z Lutrškega sela. Na Silvestrovo v porodnišnici niso imeli dela, prva v letu 1998 je ob 4.35 privekala na svet Kaja; rodila jo je 22-letna Natalija Brezovar iz Mirne Peči, po poklicu medicinska sestra, zaposlena na internem oddelku novomeške bolnišnice. Natalijina prvorojenka je tehtala več kot 3,4 kilograma, V NOVEM MESTU KAJA - Presrečna 22-letna Natalija Brezovar iz Mirne Peči si je po rojstvu hčerke zaželela le, da bi bili njena Kaja in vsi njeni v letošnjem letu zdravi in srečni. (Foto: J. D.) dolga pa je bila kar 51 cm. Natalija je v porodnišnico prišla že pred dnevi, ker je imela težave s pritiskom. “Upala sem, da bom smela za Silvestrovo domov, pa mi zdravnica ni dovolila,” pove. V porodnišnici so opolnoči še skupaj nazdravili, ob pol enih pa je bila Natalija že v porodni sobi. Mali Kaji, ki ji je ime izbral njen očka, je na svet pomagala babica Metka Kovačič, dežurna zdravnica pa je bila dr. Mirjam Gradec-ki. Natalijin mož je na srečni dogodek počakal kar v porodnišnici. V BREŽICAH EVA - Zelo srečna je bila ob rojstvu Evice tudi 25-let-na Polona Urek iz Mihalovca. Sredi prejšnjega meseca je diplomirala, takoj po novem letu pa je dobila še hčerko. (Foto: E. S.) Jelena privlačila krava? Nenavaden obisk v hlevu - Jelen ni in ni hotel ven - Analize so pokazale, da ni imel stekline BREŽICE - Vest, ki se je v ponedeljek pred božičem v trenutku razširila po brežiški občini in celo dlje, ni bila prvoaprilska šala niti lovska, čeprav so prav lovci pomislili, da gre za kakšno njihovo potegavščino. Bilo je res: v hlev Mihe Praha na Koritnem pri Veliki Dolini, tik ob sloven-sko-hrvaški meji, se je spravil jelen, ki cel večer ni hotel ven. Zaradi strahu, da je z njim kaj narobe, je žal končal pod strelom lovca. Kmet Miha Prah s Koritnega 16 je šel tisti ponedeljek v mraku kot ponavadi v hlev, ko je na vratih mimo njega šinilo nekaj velikega. Ker je mislil, daje iz hleva zbežala krava, je takoj poklical soseda Duška, da bi mu jo pomagal privezati. A ko je pogledal v hlev, je videl, da so vse krave, 16 jih je bilo, na svojem mestu. Takrat je postalo jasno, da je bil v hlevu jelen. Ta je začel brezglavo noreti po vasi, stekel je za Praho- vo hišo, ki stoji na robu vasi, in z glavo butal v okno, potem pa se je, namesto da bi stekel nazaj v naravo, ponovno zatekel v hlev. Najprej si je hotel najti prostor med kravami, postavil se je celo na zadnje noge in, velik kakor je bil, z rogovi drgnil po 3,3 metra visokem stropu, nato pa se je v trenutku umiril in se namestil na koncu hleva. Domači so v hlevu, v katerem je sicer noč in dan igral radio, ugasnili luči, da bi šel jelen - ta je imel po ocenah lovcev in kmetov kar okoli 200 do 250 kilogramov - ven, a vsi poskusi so bili zaman. Ker je obstajal sum, da je z jelenom kaj narobe, je čez čas končal pod strelom lovca s Cirni-ka, naslednjega dne pa je jelena odpeljal uslužbenec Veterinarskega zavoda iz Novega mesta. Analize so pokazale, da jelen - nepravilni dvanajsternik - ni imel stekline, kljub temu so že v ponedeljek razkužili hlev in okolico ŽALOSTNA USODA JELENA IZ HLEVA - Na Koritnem, vasici pri Veliki Dolini, ki šteje okoli 70 prebivalcev, ne pomnijo, da bi prišla divjad v vas, kaj šele v hlev. Prvi tak obisk se je žal končal s smrtjo, saj druge rešitve lovci in domačini niso našli. (Foto: T. G.) M Qf ARS RAMOVŠ Najlepši koncerti stare glasbe z vrhunskimi umetniki iz vse Evrope v najlepši dvorani Moje dežele. Vljudno vabljeni! (061) 125 33 66 Predstojnik ginekološko-po-rodniškega oddelka dr. Marjan Pavlin je povedal, da lani prvič po osmih letih število porodov ni padlo, ampak se je v primerjavi s prejšnjim letom rodilo celo 20 otrok več. Lani so imeli 1.038 porodov, rodilo pa se je 1.048 otrok, kar 10-krat so se rodili dvojčki. Od tega je bilo več dečkov, kar 552, deklic pa 496. Možje so bili prisotni pri 122-ih porodih. Od 10. julija, odkar so v novi porodnišnici, pa so v novih prostorih imeli 498 porodov. “Zadnja leta so tretji porodi v porastu, medtem ko se ženske za prvi porod odločajo vse kasneje,” je povedal dr. Pavlin. V novomeški porodnišnici so zelo veseli, da so lani končno prišli do težko pričakovane nove porodnišnice, kjer imajo normalne možnosti za delo in so sodobno opremljeni. V sobah so največ po tri pacientke, medtem ko sta porodnici le po dve. Pri materah so čez dan tudi otroci, odpeljejo jih le ponoči. Na nove prostore so se v porodnišnici hitro navadili, in čeprav je veliko prostora, ga ni preveč, saj je porodnišnica skoraj nenehno povsem zasedena. J. D. BREŽICE - Novega leta dan je v brežiški porodnišnici minil mirno, 2. januarja, osemintrideset minut po polnoči, pa je na svet privekala 2,8 kilograma težka in natanko pol metra “velika” punčka. Ker je bila prva, je dobila tudi temu primerno ime - Eva. “Ime sem ji izbrala sama, vendar nisem niti v sanjah mislila, da bom jaz tista, ki bo v tej porodnišnici letos rodila prva. Ta enkratni dogodek bi se namreč moral zgoditi že 26. decembra in ni običaj, da punčke zamujajo,” je dejala presrečna mamica, 25-letna Polona Urek iz Mihalovca pri Dobovi. Polona, ki je bila pred poroko z možem Silvestrom Urekom (ta je ves čas poroda nestrpno čakal pred vrati porodne sobe) doma v gričevnati in z gozdom obdani Mrzlavi vasi, se po letu dni zakonskega življenja v ravninskem Mi-halovcu na novo okolje še ni povsem navadila. Toda ob negovanju male Eve Polona zavetja dreves gotovo ne bo več pogrešala, saj je z rojstvom svoje prvorojenke stopila v povsem novo življen-sko obdobje. “Res, kar dve življenjsko pomembni reči sta se mi zgodili v teh nekaj zadnjih dneh. Devetnajstega decembra sem v Ljubljani uspešno zagovarjala diplomsko nalogo in postala dip- • DARILO DOLENJSKEGA LISTA - Uredništvo DL čestita obema družinama, novorojenki Kaji in Evi pa želimo vso srečo v življenju. Kot prvorojenki v letu 1998 v novomeški in brežiški porodnišnici bosta K^ja in Eva prejeli kot darilo našega časopisa hranilni knjižici z začetnima vlogama po 50.000 tolarjev. lomirani inženir tekstilne tehnologije, tole rojstvo otroka je pa sploh poseben dogodek. Zelo sem vesela, da mi je oboje tako lepo uspelo, kajti sedaj mi bo pri iskanju službe nekoliko lažje, saj z možem drugega otroka ne načrtujeva tako kmalu. Upam, da bom pripravništvo lahko opravljala v novomeškem Novoteksu,” je nadaljevala Polona in ves čas v naročju nežno držala majceno Evico. Kolektiv brežiške bolnišnice ji je podaril novo previjalno mizo, s priložnostnim darilom pa seje izkazalo tudi podjetje Petrol, d.d., ki enako pozornost nameni prvim petim mamicam v novem letu. Sicer pa so v brežiški porodnišnici v preteklem letu zabeležili 436 porodov, ker pa so se petkrat rodili dvojčki, je luč sveta torej zagledalo 441 otrok, od tega 216 deklic in 225 dečkov. Sedemindvajset jih je doma izven posavske regije, osem od njih celo na Hrvaškem. V primerjavi z letom 1996 je bilo lansko leto plodnejše, saj se je rodilo kar 35 otrok več kot leto poprej, vendar je lansko število deklic zelo podobno predlanskemu, ko jih je bilo 211. Kljub obetajočemu podatku o povečanem številu rojstev v brežiški porodnišnici pa številke zadnjih let niso nič v primerjavi z rekordnimi 866 rojstvi, ki pa so se zgodila že zelo davno. E. S.