SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXVIII (63) • STEV. (N°) 25-26 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 1 de julio - 1. julija 2010 ZDRAVA BODI, NASA LEPA DOMOVINA Inzko že nastopa PROF. NADISLAVA LAHARNAR (G'^^'^-r na p-raz-^^k^ d^^^a d-rža^^^s-t^ v Slovenski hiši v Buenos Aire^^) Ob 19. obletnici državnosti nase drage Republike Slovenije, mi je bila zaupana častna naloga običajnega nagovora na ta veliki dan. So mi pa priporočili naj bom kratka v svojih izvajanjih. To sem rada vzela na znanje in v ravnanje, kajti tudi ,,dolgost življenja našega je kratka"! Nedavno smo argentinski Slovenci, kot polnopravni slovenski državljani, že ponovno imeli priliko voliti na našem Veleposlaništvu v Buenos Airesu. Iz mesta in okolice so prihajali posamezniki in družinske skupinice: oče, sin in vnuk, s svojimi ženami in materami. To sicer priča o državljanski zavednosti naših ljudi, kar je zelo lepo in prav, ni pa izredno. Izredno in za opazovalca presenetljivo je bilo jasno vidno praznično razpoloženje, ki je od znotraj razsvetljevalo obličja teh volivcev. Resnobna tiha sreča in zadoščenje jim je sijalo iz oči in iz vsake gubice na obrazu. To je bilo veselje nad izpolnjeno pradavno željo po lastni narodni državi. Za ta ideal so Slovenci v trdnem upanju živeli, delali in trpeli vsa dolga, negotova in često tudi viharna leta svoje zgodovine, ob nenehnem ozemeljskem krčenju svoje dežele. Kako torej ne bi bili zdaj veseli in ponosni in Bogu hvaležni, ob že 19. obletnici uresničenja svojih najdražjih sanj! Na Veleposlaništvu so po mednarodnih določbah simbolično stopali na slovenska tla. Posebno osrečujoče pa je gotovo bilo zanje potrdilo reka, da ,,človek obrača, Bog pa obrne!" Ko je že kdaj kazalo, da se uresničenje slovenskih sanj umika v nedogled; in ko je kdaj že tudi kazalo, da bo ,,slovenska SAGA" končala v smrtnih jamah, raztresenih po domači zemlji - glejte! - ,,so (nenadoma) vremena Kranjcem se zjasnile", in pred očmi vsega sveta je v srcu Evrope vstala NARODNA DRŽAVA SLOVENIJA! Pri 19ih letih svojega obstoja je že dosegla svojo polnoletnost in opravila svoj zrelostni izpit v sklopu EU, in sama si je začela pisati zgodovino! Med nami je gotovo precej 18 ali 19-letnih izbrancev, ki skupaj z Republiko Slovenijo štejejo svoja mlada leta. Ti naši mladi člani skupnosti so po rodu Slovenci, po rojsten kraju pa Argentinci; predstavljajo že drugo ali tretjo generacijo rojeno izven dedovine. Kdaj pa kdaj se jim utegne staviti vprašanje identitete in kaj pomenita ,,IUS SANGUINIS" in ,,IUS SOLI". Smo zdomska skupnost ali bolje rečeno Slovenija v Svetu, nikakor pa ne brezdomci. Po božji Previdnosti imamo celo dva doma in dvojno državljansko pripadnost. Nečesa pa nimamo. Nimamo daru bivanja na dveh krajih istočasno! Ne trkaj mi torej na vrata v dedovini, ker tam me navadno ni doma. Sem z-doma, to se pravi proč od matičnega doma. Dosegljiv pa sem na drugem domu po Internetu. Če hočeš, se bova kar brž videla in slišala in se tudi v slovenščini pogovarjala, čeprav, z moje strani, verjetno z znatno drugačnim ,,naglasom". Besede ,,naglas" pa ni vzeti dobesedno, kot poudarek. Večkrat je v rabi za umiljenje kakega izraza o nezadostnem obvladanju jezika. Ta ,,naglasna razlika" je pa nepomembna, dokler se Nad. na 4. str. Novoizvoljeni predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Valentin Inzko daje v odnosih z uradnim Celovcem in Dunajem pri uresničevanju določb Avstrijske državne pogodbe (ADP) prednost temeljitim pred prehitrimi rešitvami. Glede načinov, na katere lahko slovenska država pomaga svoji manjšini na avstrijskem Koroškem, in napovedi, da bo Slovenija problem neuresničevanja sedmega člena ADP internacionalizirala, če ta ne bo rešen še letos, Inzko meni, da je internacionalizacija ,,zadeva Slovenije", a sam je glede tega realist. Inzku se zdi sicer med manj-šin-skimi vprašanji najpomembnejše pedagoško področje - otroško varstvo, osnovno šolstvo, glasbena šola, kultura - čeprav priznava, da ,,so morda druga vprašanja bolj v ospredju". Kot svoj prvi cilj pa je navedel izboljšanje klime na Koroškem, v kateri se bo iskalo konstruktivne rešitve in se bo lažje zadihalo. Na vprašanje, ali pričakuje vrnitev sredstev, ki jih je Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu pred meseci odvzel koroškim Slovencem, predvsem zaradi njihove neenotnosti in neusklajenosti, pa je odgovoril, da ,,si kaj takega, kot je odvzem denarja, ne morem predstavljati". Skupna, voljena organizacija koroških Slovencev, za katero si je prizadevalo prejšnje vodstvo NSKS, je sicer ,,še vedno cilj, srednje-, oziroma dolgoročni". A probleme je treba reševati zdaj in pri tem se bo naslanjal na obstoječe strukture. Kot je še ocenil, je avstrijska Koroška ,,vedno bolj pripravljena na fenomene večkulturnosti". Ob tem je spomnil, da je soproga pokojnega deželnega glavarja Jörga Haiderja kot nova občinska odbornica v Bistrici v Rožu po več kot 20 letih odpora omogočila ustanovitev dvojezičnega vrtca. Sam Haider je omogočil sprejetje zakona o zasebnem otroškem varstvu, poleg tega pa je pred smrtjo izrazil željo po širokosrčnejši rešitvi manjšinskih vprašanj. Lokalne volitve se bližajo Letošnjo severno jesen bodo imeli v Sloveniji ponovno lokalne volitve, to je, volitve županov in občinskih svetov. Stranke so ponekod že napovedale svoje kandidate za županska mesta, marsikje pa imen še niso razkrile oz. dokončnih odločitev še niso sprejele. Za ,,uradna" dejanja bo tako ali tako čas šele po razpisu volitev. Kdaj bo razpisal lokalne volitve in kateri datum bo izbral za njihovo izvedbo, odloča predsednik DZ. Prvi možni rok za razpis volitev, 9. junij, je že mimo. Glede na zakonske določbe pa bi lahko predsednik DZ za dan volitev izbral katero koli nedeljo od 22. avgusta do 17. oktobra, od dneva razpisa volitev do dneva glasovanja pa ne sme preteči več kot 90 in ne manj kot 60 dni. Za župansko mesto se je mogoče potegovati kot strankarski kandidat, druga možnost kandidiranja pa je s podporo volivcev. Ce v prvem krogu noben od kandidatov ne dobi večine veljavnih glasov, pa sledi še drugi krog. Letošnje lokalne volitve bodo že pete po vrsti. Prvič so v samostojni Sloveniji v organe občin volili decembra 1994, ko je bilo število občin manjše. Do zadnjih volitev leta 2006 se je število občin z začetnih 147 povečalo na 210. S številom občin se je povečevalo število županskih mest ter kandidatov zanje. Na zadnjih volitvah si je na enega od 210 županskih stolčkov želelo 847 kandidatov oz. štirje na župansko mesto. Kot vemo, se teh volitev ne moredmo udeležiti slovenski državljani po svetu, temveč samo tisti, ki stanujejo na območju posameznih občin. Kdaj vojaški ordinariat Kardinal Tarcisio Bertone je ob vprašanju sedeža apostolske nunciature v Sloveniji odprl tudi vprašanje morebitne ustanovitve vojaškega ordi-nariata. V javnosti je tema sprožila različna mnenja o nadgradnji duhovne oskrbe oboroženih organov Sloveniji. Nekateri sklepi posebne raziskave so bili predstavljeni reviji Slovenska vojska. Drago Cepar, ki je med letoma 1997 in 2000 na ministrstvu za obrambo uvajal duhovno oskrbo v Slovensko vojsko, je v prispevku med drugim zapisal, da imajo vojaški ordinariat za katoličane vse dovolj velike članice Nata z večinsko katoliškim prebivalstvom. Tudi Sloveniji primerljive večinsko katoliške tranzicijske države, kot so Hrvaška, Litva, Madžarska, Poljska ali Slovaška imajo s Svetim sedežem sklenjen področni sporazum, ki za katoličane določa ustanovitev vojaškega ordinariata. Takšen sporazum v Sloveniji bi Svetemu sedežu naložil obveznost, da za duhovno oskrbo pripadnikov obrambnih sil, policije in zavodov za izvrševanje kazenskih sankcij ustanovi obrambno-varnostni ordinariat. S sklenitvijo sporazuma bi država z enim aktom za več področij rešila odprto vprašanje najštevilčnejše ver- ske skupnosti v Sloveniji in sledila zgledu primerljivih evropskih držav, je prepričan Cepar. Po njegovem bi tako tudi „zvišala raven zagotavljanja ustavne pravice do verske svobode, kar je evropska in svetovna težnja ter je podprto z dejstvom, da je verska svoboda po slovenski ustavi ustavna pravica višje ravni". Na ministrstvu za obrambo so v zvezi s to študijo zapisali, da ministrstvo mednarodno primerjalno študijo o ureditvi religiozne duhovne oskrbe vojakov v Evropi in Natu še pripravlja. Je pa religiozna duhovna oskrba pripadnikov Slovenske vojske po njihovem urejena ustrezno in primerljivo z ureditvijo v drugih državah članicah zveze Nato. Danes sicer duhovno oskrbo ne glede na versko pripadnost zagotavlja vojaški vikariat. Kot še zagotavljajo na ministrstvu, študija ne bo prejudicirala odločitev o prihodnji ureditvi področja duhovne oskrbe v Slovenski vojski niti o morebitni ustanovitvi ordinariata. „Ustanovitev ordinariata v posamezni državi je v izključni pristojnosti Svetega sedeža, vendar v dogovoru z državo, v kateri se ustanavlja," še poudarjajo. Kot navedeno, bi obrambno-var-nostni ordinariat urejal tudi duhovno oskrbo pripadnikov policije. Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal takšno možnost zavrača. ,,Menim, da ni nobene potrebe za ustanovitev vojaškega ordinariata. Po sedaj veljavni ureditvi je država poskrbela za versko oskrbo v vojski, policiji in zaporih in mislim, da to več kot zadostuje. Vojaki in policisti svoje službe opravljajo kot vsi drugi in imajo izven službe običajen dostop do verskih obredov," meni ministrica. Morebitna ustanovitev vojaškega ordinariata bo nazadnje odvisna od vlade. Pahor te možnosti ne zavrača, že zdaj pa je jasno, da enotnega stališča glede tega vprašanja v vladi najverjetneje ne bo. Sicer pa je tudi premier na pogovoru z Bertonejem dejal, da se s tem ,,ne mudi", zato sprememb v načinu duhovne oskrbe v Slovenski vojski, policiji in zaporskem sistemu v kratkem še ni pričakovati. BERI^ FOLKLORNI SEMINAR ..3 MENDOŠKI POKLON ...3 DAN DRŽAVNOSTI ...4/5 Stran 2 1. julija 2010 • SVOBODNA SLOVENIJA VTISI IZ SLOVENIJE IZ ZIVL]EN]A V ARGENTINI Smrt slikarke Alekse Ivanc Olivieri TONE MIZERIT (Od našega dopisnika) _ Na Korziki je 11. junija umrla umetnostna slikarka Aleksa Ivanc Olivieri in bila v tamkajšnji vasici Occig-lione. Novica se je razširila med sorodniki v Sloveniji in redkimi znanci, ki so jo večinoma poznali bolj po pismih kot osebno. Gospa Aleksa je umrla v visoki starosti, v 94. letu. Kljub temu, da je po koncu vojne ostala v Sloveniji in v Ljubljani leta 1950 tudi diplomirala na likovni akademiji in opravila specialko iz restav-ratorstva, se je ob obisku beneškega bienala leta 1952 odločila, da ostane v tujini. S tem si je seveda zaprla vrata, kar se je poznalo kasneje, ko je v sedemdesetih letih prinesla v Slovenijo številna dela, nastala v Maroku. Vendar so ji bila vsa vrata galerij zaprta; to je bila kazen za njeno izseljenstvo in za druženje s „sovražno emigracijo", kot so takratne komunistične oblasti imenovale povojne begunske skupnosti. Kako ne, ko pa je umetnica „sodelovala" oziroma bila članica Slovenske kulturne akcije in se s svojimi deli udeležila nekaterih skupinskih razstav slovenskih likovnih umetnikov po svetu in opremila nekaj knjig. Njena umetniška rast in zorenje je imelo kar nekaj postojank: iz Benetk je odšla v Rim, nato v Pariz, Alžir, spet Pariz, Maroko, ponovno Pariz in se leta 1965 dokončno ustavila na Korziki. Kako in kaj je ustvarjala in kaj je posebnost njenih slik iz vsakega kraja, to je področje poznavalcev te umetnosti. Osebno pa sem se zamislil ob podatku, da je živela v alžirski puščavi, da je v Maroku spremljala nomadska plemena. Kaj nisem nekaj takega že nekje bral? Ja, ampak ne o njej, o drugi umetnici, o Bari Remec, ki je v severni Tilcari ali v južnih Bariločah prav tako iskala navdihe in se oplajala ob sožitju s pristnimi značaji tamkajšnjih domorodcev. Kaj pa imajo oni, česar nimamo mi? Mi se lahko pohvalimo (?!) z marsikatero, predvsem tvarno dobrino, a lepoto sta odkrivali čisto drugje. Nekje, kjer je človeka duša mnogo manj pokvarjena, iznakažena ali samo manj ponarejena kot v ,,civilizaciji" ... Tudi samostojna Slovenija ji ni bila takoj odprta, kljub njeni navdušenosti nad novo državo. Sele leta 1996 je dobila priložnost, ko ji je Izseljensko društvo Slovenija v svetu pripravilo razstavo v Zavodu sv. Stani- slava z deli, ki so se nahajala med sorodniki in privatniki v Sloveniji. In leto kasneje je doživela razstavo v galeriji Ars sacra v Mariboru. V torek, 22. junija se je v cerkvi sv. Frančiška v Šiški brala maša za po-koj njene duše, potem pa so se zbrani sorodniki in peščica znancev na prijetnem župnijs-kern vrtu spomnili slikarke. Poklon je vodila Zalka Arnšek, ki je vodila pripravo razstave leta 1996 in bila v pogostem stiku z njo. Župančičev verz ,,In tujina se diči z deli njihovih rok ..." je tudi njej pisan na kožo, saj njene slike bogatijo mnoge svetovno znane umetnostne galerije - da ne pomislimo na njen dom na Korziki! Če vas pot pripelje v vas Doberdob (slovenskih fantov grob ...) si lahko ogledate križev pot, ki ga je Aleksa Ivanc naslikala leta 1999 z izredno barvitostjo, značilno za Korziko. Upajmo, da se bodo kmalu uresničile besede umetnostnega kritika dr. Ivana Sedeja, da bo ,,prej ali slej dobila zasluženo mesto na našem (skromnem) umetniškem Olimpu." GB Praznovanja povsod V ZDA so te dni z različnimi dogodki obeležili dan državnosti in dan slovenske vojske. Ob tej priložnosti je slovensko veleposlaništvo v Washingtonu pripravilo sprejem, na dogodek pa se bodo med drugim spomnili v Clevelandu v Ohiu in Bethlehemu v Pensilvaniji. V New Yorku je generalni konzulat sprejem pripravil že pretekli teden. Sprejema v Washingtonu se je v sredo udeležilo okoli 200 povabljenih predstavnikov administracije, kongresa, diplomatov, častnikov in ameriških Slovencev. Veleposlanik Roman Kirn je v svojem nagovoru nanizal dosedanje dosežke Slovenije od osamosvojitve naprej in poudaril pomen kulture za ohranjanje slovenstva. Zbrane je poleg Kirna nagovoril tudi demokratski kongresnik slovenskega rodu iz Minnesote James Oberstar, ki nikoli ni skrival ponosa na svoje poreklo. Obrambne atašeje je pozdravil slovenski polkovnik Ladislav Graber. Ob sprejemu pa so pripravili tudi otvoritev razstave ameriško-slovenskega umetnika Josepha Vodlana, poimenovane ,,21. stoletje". V Clevelandu je sprejem pripravil generalni konzulat pod vodstvom Jureta Žmauca. Sprejem je potekal v mestni hiši, med drugim pa so se ga udeležili župan Frank Jackson ter mestna svetnika slovenskega rodu, Michael Polensek ter Joe Cimperman. Slovenska karitas je v letu 2009 pomagala več kot 136.000 osebam, kar pomeni, da se je število uporabnikov v primerjavi z enakim obdobjem lani povečalo za 41 odstotkov. Razlog temu je recesija, saj je zlasti opazno povečanje števila tistih, ki so izgubili službo, je v pogovoru za STA dejal generalni tajnik Slovenske karitas Imre Jerebic. „Slovenska karitas je lani družinam in posameznikom razdelila 3065 ton hrane, glavnino pomoči pa je prejelo več kot 136.000 oseb po vsej Sloveniji. To je izredno visok odstotek, največ pomoči so bili potrebni v Prek-murju, kjer ima recesija brez dvoma največji odmev. Opažamo tudi, da se je za kar sto odstotkov povečalo tudi število prosilcev, ki ne morejo plačati najnujnejših položnic," je dejal Jerebic in dodal, da je vrednost vseh programov pomoči lani znašala dobrih 7,4 milijona evrov. Pomoč je prejelo tudi okoli 25.000 osnovnošolcev in dijakov v obliki šolskih potrebščin, učne pomoči, delavnic in letovanj. Dodaten vir pomoči so po besedah Jerebica predstavljali še higienski pripomočki in plačila najnujnejših položnic. Poleg namenskih programov in programov pomoči pa je Karitas po njegovih navedbah izvajala tudi specifične socialne programe pomoči odvisnikom, ženskam v stiski, brezdomcem in migrantom. V te skupine je Karitas v letu 2009 bilo vključenih več kot 6000 oseb. ,,Lani nam je tudi država priskočila s 500.000 evri denarne pomoči. Zahvaljujoč temu je pomoč v hrani, higienskih pripomočkih in drugem prejelo kar 26.000 družin in posameznikov," je poudaril Jerebic, ki obžaluje, da letos te državne pomoči ni, a bi jo ,,krvavo potrebovali". Glede na izjemno pozitivne odmeve z lanskoletne pomoči Jerebic pričakuje, da jim bo tudi letos država vendarle priskočila na pomoč vsaj z enakim zneskom. V Karitasu opažajo tudi, da letos k njim prihaja za tretjino več družin s prošnjo za pomoč. Tu pomagajo z ustaljenimi akcijami - dobrodelnim koncertom za družine v stiski Klic dobrote v Celju konec novembra s tematiko letos bo ,,nič revščine med nami". Lani je različne oblike pomoči tako prejelo 13.000 družin po vsej Sloveniji. Kot temelj karitasovega dela je Jerebic izpostavil prostovoljstvo. Na humanitarnem področju je tedensko dejavnih več kot 8000 prostovoljcev in še približno toliko občasnih ob akutnih stiskah. Karitas deluje v vseh šestih slovenskih škofijah. Vanje je vključenih 415 župnijskih Karitas in tako mrežno pokrivajo celotno Slovenijo. V Slovenskem karitasu sicer ugotavljajo, da gospodarska kriza brez dvoma še kako vplivala na življenja ljudi in izjemno povečanje števila pomoči potrebnih. Jerebic je dejal, da se je v zadnjem letu zgodilo veliko stvari, in izpostavil predvsem brezposelnost. „Povsod, kjer so bili stečaji, se je število prosilcev podvojilo. Slo je za prošnje za kritje stroškov za elektriko, vodo, komunalo. In kolikor vidimo je Karitas edini, ki odgovarja na stiske teh ljudi. In to je nova stiska, ki nastaja. Ljudje si zagotovijo osnovna živila, položnice pa govorijo, da je stiska dobila svoj drugačen obraz," je prepričan Imre Jerebic. Jerebic je poudaril, da bi jim v letošnjem evropskem letu boja proti revščini brez dvoma država morala zaupati sredstva, ker so se izkazali ob neurjih in lani, da znajo denar dobro deliti. Že lani so opozarjali, kako preživeti recesijo oz. kako se spopasti z revščino s poudarkom na ohranitvi človeškega dostojanstva. ,,Dal sem tudi pobudo, večkrat prek ministrstva za delo za alternativne programe, denimo v Prekmurju pridelava ekološke hrane, pa^žal nisem dobil finančne podpore. Želeli smo pridelavo zdrave ekološke hrane, kar Prekmurcem to leži, pa ni bilo odziva, imeli smo konkretnega človeka," spomni Jerebic. O tem, ali razmišljajo o odprtju ljudske kuhinje tudi v Ljubljani po vzoru Maribora, pa je generalni tajnik Slovenske karitas povedal, da imajo v karitasovem domu Janeza Krstnika v Trnovem urejeno nabavo hrane, a žal prostorov za razdeljevanje zaenkrat niso uspeli pridobiti. Dve temi si te dni podajata roke na prvih straneh argentinskega časopisja: svetovno nogometno prvenstvo in afera okoli trgovine z Venezuelo. Človek bi se vprašal, če ni ničesar bolj pozitivnega na tem svetu. Izkoristi priložnost! To je geslo, ki ga opozicija do potankosti izvaja. Ker nastali položaj ne dopušča veliko manevrskega prostora, skuša obdržati iniciativo s stalnim napadanjem. Res je, da tudi sicer skuša ograditi vlado z raznimi parlamentarnimi iniciativami, a zadeva Venezuele je sijajna priložnost, da pred javnostjo očrnijo vlado. In, zanimivo, to pot skupina okoli Kirchnerjev ni hitro reagirala. Kot da bi jo ti nenehni udarci utrudili. Ko je bivši veleposlanik Sa-dous trdil, da je obstajalo neko ,,vzporedno poslaništvo", so najprej vztrajno zanikali. Ko pa se ni dalo več prikriti, so hoteli krivdo vreči na Sadousa, češ, da so morali ,,mimo njega", ker da je bil v trgovskih zadevah popolnoma neučinkovit, in samo hodil ,,od koktajla do koktajla". Vedno bolj jasen je sum, da so se v obe smeri pretakala ogromna denarna sredstva, in da je zanimiv procent tega denarja ostajal v žepih nekaterih izbranih uradnikov. Potem se afera dopolnjuje še ob uvozu vene-zuelskega težkega goriva, ki pa ga sicer Argentina sama proizvaja. In končno, za vse te izmenjave je bil ustvarjen fidejkomis (ki ga vlada tudi zanika), o katerem da se je v Venezueli domenila žena državnega tajnika za notranjo trgovino (Guillermo Moreno). Seveda je vse to težko dokazati in sodni postopek ne bi pripeljal daleč. Zato zadevo raziskuje parlamentarna komisija, na katero sedaj vlada pritiska, naj vendar objavi zbrano gradivo, dokaze in zaključke. Komisija pa ima tudi težave in sedaj (zaman) išče podjetnika, ki bi si upal osvetliti zadevo in predstaviti potrebne dokaze. Čas se izteka. Se spomnite zakona o avdiovizual-nih medijih? Izglasovan bil preden je vlada izgubi večino v parlamentu. Potem je doživel kar nekaj sodnih odlokov, ki so odložili njegovo veljavo. Enega teh odlokov je že ukinilo vrhovno sodišče, ki se pa ni izreklo o bistvu problema temveč le o pravilnosti sodnega postopka. Sedaj je sodna zbornica v Salti ukinila drugega izmed odlokov. Ostajajo še trije in, seveda, nove pritožbe na vrhovno sodišče. Medtem pa čas teče in zakon izgublja enega glavnih ciljev, ki si jih je zamislila vlada: potegniti iz roko nasprotnih medijskih hiš to močno opozicijsko orožje. Zadnjič smo že omenili, koliko medijev ima vlada direktno ali indirektno v rokah. A ne morejo tekmovati z priznanimi in vpeljanimi velikani, ki imajo močan vpliva na javnost. Vlada je tedaj računala, da bodo v roku enega leta ti mediji v rokah njenih prijateljev. Sedaj pa je jasno, da načrta ne bo mogoče izvesti niti do prihodnjih volitev. V tej zadevi so se uračunali. In ,,superoblast"? Govorimo o zakonu ki vladi priznava posebne pristojnosti, ki so ji sicer po ustavi prepovedane: da odloča o davkih in preusmerja denarna sredstva, sicer predhodno določena v proračunskem zakonu. Ta ukrep ,,nadoblasti" (ley de ,,su-perpoderes") so prvič podv-zeli v času najhujše krize po letu 2000, da bi vlada imela v rokah orodje za bolj smotrno krmarjenje v nevihti. Sedaj pa je to že prišlo v navado in sedanji krmarji izrabljajo to v svojo politično korist. Opoziciji je v poslanski zbornici uspelo izglasovati nov zakon, ki ukine omenjena sporna pooblastila. A jasno je, da konkretnega uspeha ne bo. Tudi če besedilo prodre skozi senat, je vlada že napovedala, da bo gospa predsednica na ta zakon vložila svoj veto. Do zamenjave vlade bosta zakonca Kirchner razpolagala z denarnimi sredstvi po mili volji. Razna protislovja. Veselo je presenetil podatek, ki ga je objavil zavod za statistike, da je gospodarstvo prešlo v nov zagon. Letošnjega aprila je gospodarska dejavnost zrasla kar za 9,7 odstotkov v primeru z istim mesecem lanskega leta. To je največji skok v zadnjih dveh letih in kaže, da država stopa po pravi poti kar se proizvodnje tiče. K temu so pripomogli trije dejavniki: poljedelstvo je imelo rekordno žetev, ki pozitivno vpliva tudi na druge dejavnosti; avtomobilska industrija dosega nove rekorde; in tudi jeklarska industrija se mogočno razvija. Po drugi strani pa Argentina zahaja v stanje države na zatožni klopi zaradi omejitve uvoza. Ponovno Evropska Unija opozarja, da bo uvedla razne kazni, ker opaža kako pada uvoz v Argentino. Grčija, ki je med najbolj prizadetimi državami, pa je zagrozila, da bo uvedla blokado sporazumu med Unijo in Mer-cosurjem, če bo Argentina še naprej postavljala zapreke na grški uvoz. Doma pa teče polemika o plačah upokojencev. So izredno nizke, medtem ko opozicija zahteva, naj se uvede sistem 82%. Kirchner pa trdi, da država tega ne zmore. Znajdemo se tako v položaju, ko imamo bogat pokojninski zavod (prevzeli so fonde vseh privatnih ustanov) pa revne upokojence. Ah, pred volitvami bodo gotovo povišali. SLOVENCI V ARGENTINI SLOVENSKA FOLKLORA MENDOZA • • v • 1 • Seminar in srečanje skupin Proslava ob 65. letnici begunstva Pred spominsko ploščo s plamenico, zastavama in slovenskim šopkom, smo številni navzoči 20. junija 2010 zaslišali sledeče pisateljeve besede: „Najraje bi se pokrižal, predno se spet globlje zamislim v najstrašnejše dni slovenske zgodovine. Žalost mi stiska srce, ko se spominjam vzdihov in krikov, solz in krvi, ki so napolnjevali v tistih dneh strahote, ko je moril brat brata, sin očeta, hči lastno mater. O, kako grozno je bilo. Z vsako besedo hočem dati priznanje onim, ki jih širom slovenske domovine krije neposvečena ruša. To je moja prva želja, nič manjša pa ni druga, da se dostojno zahvalim Mariji Pomagaj, ki me je ves čas čuvala v svojem varstvu ter mi delila upanja in končno izprosila zarjo svobodnega dne. ... Naša dolžnost je uresničiti ideale, za katere so oni prelili svojo srčno kri. Kako bomo to dosegli? Le ena pot je do tega cilja: bratska sloga in ljubezen. Bodimo Bogu otroci, domovini sinovi, vsi bratje in sestre med seboj! ... in recimo: Oče, tvoji smo,... Domovina, tebi ostanemo zvesti! Svojih bratov ne pozabimo nikdar". (Mimo smrti v svobodo, Stanislav Pleško). Sledila je slovesna sveta maša. Mendoški pevski zbor je za to priložnost pripravil Missa brevis Martina Sušnika, mladega rojaka iz Buenos Airesa. G. Jože Horn nam je podal priložnostne besede: „Spominjamo se vseh žrtev druge svetovne vojne in po njej revolucije na slovenski zemlji. Spomin nam gre nazaj, do njih, ki so bili našega rodu, možje in žene, fantje in dekleta in celo otroci, ki so dali življenje za vero. Med njimi je tudi Lojze Grozde - mučenec, vsi so ljubili slovensko zemljo in narod in niso hoteli biti sužnji nikomur. Grozde mučenec je samo eden od njih, ki ga je Cerkev že priznala za blaženega mučenca. Drugi pa so že pri Bogu ali pa še čakajo na božjo dobroto. Ne objokujmo jih več, in ne prelivajmo solz, ko se jih spominjamo. Blagrujmo jih, ker vemo, da so že pri Bogu in, da je njihova žetev prinesla Sloveniji bogate sadove. In ne more in ne sme biti drugače. Pomislimo na njihovo molitev. Še v zadnjih trenutkih so Boga prosili za odpuščanje njihovih in nasprotnikovih grehov, da bi dobri Bog vsem odpustil. Marija je pri tem imela glavno posredovanje. Spominjamo se njihovega trpljenja. Z rožnim vencem v rokah, so kot Kristus sprejemali krivične udarce. Vedeli so, da gre za Boga in za slovenski narod. Zato so vztrajali in stali pokonci do zadnjega trenutka. Slovenija ni brez njih in oni so vzrok, da se Slovenija prenavlja. Skušajmo jih posnemati. Kot so bili oni pokončni, bodimo tudi mi. Vztrajno kot oni, ker časi niso drugačni od takratnih. Bodimo njihovi nasledniki. Spominjajmo se jih v besedi, predvsem pa v dejanju, da bo preko nas božja zmaga popolna." Po sv. daritvi je sledila proslava. Letos je društveni odbor skušal prikazati zgodovinske dogodke mladim in prijateljem naše skupnosti, na sodobni način, z uporabo današnjih učinkovitih medijev. Miha Bajda nam je podal sledeče prepričljive besede: ,,Na današnji spominski proslavi bomo imeli priložnost videti in poslušati ljudi, ki so še kot otroci, po končani vojni bili žrtve neusmiljenega komunističnega režima. Nekateri so takrat imeli starše v ječah ali celo že mrtve. Človek si danes ne more predstavljati, da je možno imeti tako sovraštvo do komaj rojenih otrok, ki so nosili breme najhujšega zločina za takratni režim: njihovi starši se niso klanjali komunistični diktaturi, niso odobravali laži in prevaro, branili so človeško dostojanstvo ki vsebuje svobodno mišljenje in izražanje, ki vsebuje tudi pravico do vere v Stvarnika in so bili prepričani, da je človek bitje ki se razvija v družini, bistveni celici družbe, kjer se vrednote prenašajo iz roda v rod. Zato so branili Dom, in vse kar Dom z veliko začetnico pomeni. Zato so si nadali ime domobranci. Pojem človeških trascendenč-nosti je ravno razlika med iskanjem dobrin za skupni blagor in iskanjem lastne koristi. Je spoštovanje človeškega dostojanstva od spočetja do smrti. Je zavest, da je naša duša neumrljiva in, da je smrt prehod v drugo življenje. Danes je komunizem propadel. Vendar so napadi na človeštvo še aktualni, mogoče še bolj močni in prefinjeni kot pred šestin-petdesetimi leti. Napadi na družino, uničevanje narave, prevara, laži, pohlep nekaterih po ogromnih materialnih dobrinah, istočasno pa veliko uboštvo številnih ljudi ki nima dostopa do minimalne možnosti preživetja, lakota in podhranjenje otrok, napad na tisočletne vrednote, sistematično uničevanje življenja s splavi in evtanazijo in še mnoge druge dejavnosti, ki danes ogrožajo naše dostojanstvo. Mi smo podedovali vrednote tistih ki so herojsko dali življenje v bran človekovega dostojanstva. Naše poslanstvo je, da se še naprej hrabro borimo za iste ideale. Eno od sredstev je podpirati naš skupni Dom, kje se vrednote pretakajo iz roda v rod. Naš skupni Dom, ki tudi vsebuje idejo skupnosti, mora biti še vedno močna duhovna trdnjava ne samo, da se v njih branimo uničevalnim napadom temveč, da pričamo okolju kjer živimo, kaj je resnica in katera je prava življenjska pot. Delati moramo za dosego tega velikega cilja, da predamo novim rodovom dragoceni zaklad vrednot, prejetih od naših prednikov". Skozi več kot eno uro je v zatemnjeni dvorani zavladala pretresljiva tišina. Doživljali smo v slovenski besedi in španskem prevodu, zgodovinski film „Otroci s Pet-rička". Polna dvorana, mnogo mladine je sledilo grozotam povzročenim otrokom aretiranih, mučenih in usmrčenih staršev takoj po končani vojni, v Teharjah in okolju. Obujanje spominov, izraz preživete grozote, občutek sovraštva, popolno pomanjkanje vsake ljubezni, doživetje krivice, odkritje osamelosti, splošno pomanjkanje identitete, kdo sem in odkod prihajam na svet, je v globokem sočustvovanju navzoče resno zaznamovalo. Po končani tišini smo zapeli pesem Oče, mati, bratje in sestre. Prva kitica ni in ni mogla priti na dan. Grla so bila zaprta. Šele druga in tretja sta prihrumeli iz glo-bočin naših src z navdušenjem, kakor še nikdar poprej. Solze in žalost so se spremenile v novo zavezo in trdno upanje v bodočnost našega naroda! Slišali smo še deklamacije: ^ „Trpljenje je dano tistemu, ki zna in je zmožen trpeti. Ali ne vidiš, Bog, bolest, lakoto, umiranje? Le kako biti upanju zvest? Blagor njim ki so zaradi pravice preganjani, zakaj njih je nebeško kraljestvo ... Pljuvajo v me, zasramujejo ... O Bog, kaj naj storim ... Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali in preganjali in vse hudo zoper vas lažnivo govorili. Veselite se in radujte, zakaj vaše plačilo je v nebesih." (Mt 5,) (Jaz sem vstajenje, Martin Sušnik) Zahvala vsem, posebno mendoški mladini , ki je pomagala uresničiti nepozablji-vo proslavo. Božidar Bajuk Folklorna skupina Mladika iz San Justa že v drugo prireja srečanje na katerem bodo sodelovale različne slovenske folklorne skupine. Prvo srečanje je bilo v juliju 2008. Na lepo pripravljenem dvorišču Našega doma je publika zasedla prostore do zadnjega kotička. Res je bilo prijetno in praznično vzdušje. S sodelovanjem FS Maribor iz Carapachaja, FS Pristava iz Castelarja, FS Vesel slovenski duh iz Rosarija, skupini mladih in otrok iz Lanusa ter gostiteljice FS Mladika v štirih zasedbah, želimo ponovno podariti lep večer vsem rojakom, ki se nam žrliko pridružiti. Obetamo tudi lepo razstavo ročnih del na stojnicah s sodelovanjem slovenskih umetnikov in rokodelcev. Po formalnem programu se bomo pa se zagotovo zavrteli ob slovenski glasbi in pokramljali v družbi ob dobri ponudbi domače hrane. Ob tej priložnosti bodo med nami, iz Slovenije profesorji Tanja Drašler, Tomaž Simetinger in korepeti-tor za harmoniko Andraž Trampuš, ki bodo od sedmega do trinajstega julija vodili „seminar slovenskih ljudskih plesov" za slovenske folklorne skupine v Argentini. Seminar bo potekal pod okriljem Javnega Sklada RS za kulturne dejavnosti, na pobudo izseljenskega društva Slovenija v svetu in kordinacijo vodstva FS Mladika. Z vsako skupino se bodo profesorji srečali po-samenzo. Poudarek seminarja bo predvsem na plesnem delu, učenju nove koreografije ter stilsko in tehnično popravljanje obstoječih postavitev. Vsi člani folklornih skupin, vsi umetniki in izdelovalci ročnih del ter vsi prijatelji slovenske folklore prisrčno vabljeni! Na svidenje! MLADIKA Srednješolski tečaj dr. Vojko Arko, Bariloche (Poročilo ravnatelja dr. Staneta Žužka, za 63. občni zbor društva Zedinjena Slovenija) Naš tečaj je pričel učno leto 6. marca 2009 in ga zaključil 27. novembra 2009, s sklepno prireditvijo 30. istega meseca. Prvo polletje je bilo zaradi nastopa ,,gripe A" zaključeno dejansko že 26. junija 2009, akoravno so dijaki dobili posebne domače naloge za tisti, dodatni čas zimskih počitnic. Drugo polletje se je pričelo 7. avgusta 2009. Odštevši praznike in druge proste dneve, se je pouk vršil devetindvajsetkrat. Tečaj je obiskovalo enajst (11) dijakov in sicer deset (10) v nižji skupini (I. - III. letnik) in en dijak v višji 'skupini' (IV. letnik). Pouk se je vršil kot običajno v Stanu Slovenskega planinskega društva, ob petkih od 18. do 21., s petimi rednimi učnimi urami (predmeti). Kar pa je pomenilo zelo pičlo dolgost tistih ur, po 30 odn. 35 minut; poleg tega pa je bil eden od predmetov poučevan zunaj omenjenega urnika. Poučevani predmeti so bili sledeči: 1. Slovstvo (romantični realizem, realizem in naturalizem, moderna) - poučevala: Marija Osojnik Lopez. 2. Slovnica (stavek, prislov, predlog, ve-znik in medmet) - poučevala: Zdenka Jan. 3. Zemljepis Slovenije - poučeval: arh. Andrej Duh. 4. Verouk (O Bogu in našem odrešenju) - poučeval: podpisani. 5. Svetovni Nazori - poučeval: podpisani. 6. Živa beseda - poučevala: Zdenka Jan. Leto so izdelali vsi dijaki in sicer štirje I. letnik, dva II. letnik, štirje III. letnik in eden IV. (zadnji) letnik. Slednji, kot abiturient, se je tudi udeležil obiska Slovenije v sklopu RAST-i XXXVIII. Kot vsako leto je tu potrebno pojasniti, da zaradi majhne bariloške skupnosti je celotno število dijakov vedno zelo omejeno in nihajoče iz leta v leto, je v veljavi rotacijski sistem predmetov tako, da v ciklusu štirih let je vsakdo od njih deležen vseh predmetov, akoravno po priložnostnem zaporedju. Iz rotacije izvzet je samo predmet o svetovnih nazorih, ki se vedno podaja v zadnjem, IV. letniku. V tem letu ga je bil deležen le en dijak in sicer, kot že omenjeno, v izredni uri, poleg običajnega urnika. Iz samo po sebi umevnih razlogov smo poučujoči bili ob izjemnih priložnostih odsotni in so bile zadevne ure zapolnjene z drugimi predmeti ali pa v nekaterih primerih z nadomeščanjem; za slednje se želimo javno zahvaliti Janezu Rodetu. Naš tečaj je sodeloval z nastopom na krajevni junijski proslavi vseh žrtev komunistične revolucije v Sloveniji med II. svetovno vojno in takoj po njej, in sicer po zamisli ge. Zdenke Jan pod naslovom „Narod, ki se ne spominja svoje preteklosti, nima prihodnosti" - na osnovi ,,Soneta o spominjanju" Milana Komarja in ,,Črne maše za pobite Slovence" Tineta Debelja-ka. Kot že nakazano v poročilu za lansko leto, je bila priprava za ta nastop izvedena v sklopu predmeta ,,živa beseda". V drugem polletju pa je bila njega vsebina predstavljena po dijakih na sklepni prireditvi leta. Upoštevajoč družine, ki izhajajo iz narodnostno mešanih zakonov, in našo željo posredovati slovensko zgodovino in kulturo širšemu krogu ljudi, je naš tečaj skupno s Tečajem ,,ABC... po slovensko" priredil poseben večer s predavanjem arh. Andreja Duha v španščini ,,Mil quinientos anos de historia eslovena - Tisoč petsto let slovenske zgodovine" v dvorani Slovenskega planinskega društva 12. septembra 2009. Bili so navezani tudi priložnostni stiki z odgovornima za verouk in svetovne nazore pri osrednjem srednješolskem tečaju ravnatelja Marka Bajuka, SSTRMB v Buenos Airesu, z namenom pripraviti za leto 2010 posodobitev poučevanja obeh predmetov. Naš tečaj gostuje že več kot poldrugo desetletje v Stanu Slovenskega planinskega društva in zato imamo za častno dolžnost zahvaliti se mu javno tudi ob tej priložnosti. PRAZNIK SLOVENSTVA 19. obletnica naše države Vreme ni bilo naklonjeno v soboto, 26. junija zvečer. Napovedali so dež in ta ni hotel zamuditi in ponovno pustiti vremenoslovce na cedilu. Vseeno so res številni rojaki prišli do Slovenske hiše v Buenos Airesu, da bi se udeležili osrednjega praznovanja dneva državnosti, ki organizira društvo Zedinjena Slovenija. Letos smo obhajali 19. rojstni dan slovenske države. Pred 19. leti je slovenska skupščina razglasila temeljno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, ki je sledila slovesno razglasitev samostojnosti. Hoteli so jo preprečiti, a narod je bil enoten in vztrajen pri tej odločbi in po desetdnevni vojni in mnogo diplomatskih postopkov je naša domovina Slovenija postala neodvisna država. ZAHVALA BOGU Z odprtimi dežniki smo vstopili v Slovensko hišo in v vhodu so nam pripeli na srčni strani slovensko zastavico. V Alenka Jenko Godec in arh. Jure Vombergar ter spev prof. Neda Vesel Dolenc. Darove so nesli Tonči Vesel, lic. Franci Markež in Marta Petelin. Med mašno daritvijo je prepeval dekliški zbor Milina s Pristave pod vodstvom Marjane Jelenc Petrocco, ki je povečal slavnost obreda. Med pridigo je dr. Rode povezal Božjo besedo s praznovanjem državnosti. Pozval nas je naj bomo pričevalci Božjega načrta. Naj vsak v svojem okolju izrazi katoliško prepričanje pri najbolj enostavnih vrednot življenja. Dejal je, da je Bog cerkvi Marije Pomagaj, ki je bila okrašena z belimi nageljni, smo počakali, da se je pričela sveta maša, ki jo je daroval delegat slovenskih dušnih pastirjev dr. Jure Rode ob somaševanju patra dr. Alojzija Kukovica DJ. Maša je bila namenjena vsem rajnim in živim javnim delavcem. Vodil jo je inž. Tone Podržaj. Berila sta brala hotel ustvariti človeka svobodnega. To svobodo pa naj usmerjamo k ljubezni pri hoji za Jezusom. Po končani sveti maši je sledil poklon pred spomenikom padlim. Z molkom smo spremljali svečan trenutek. Slovenski šopek v spomin vsem, ki so darovali življenje za domovino sta položila veleposlanik RS prof. Avguštin Vivod in predsednica ZS gospa Alenka Jenko Godec. PRAZNIČNO RAZPOLOŽENJE Nato smo se pomaknili v dvorano, ki nosi ime po škofu Gregoriju Rožmanu. Zeleno pogrnjene okrogle mize, beli cvetovi v sredini vsake in nad njimi luč. Ob straneh je dvorano krasila razstava slik slovenskih umetnikov ... Praznično ozračje ob obletnici rojstva mlade države Slovenije se je čutilo že ob vhodu. Žuborenje klepeta po mizah se je postopoma znižalo; znak, da je na govornem odru stopil napovedovalec večera arh. Jure Vombergar. Pozdravil je navzoče in naštel nekaj dosežkov Slovenije v dobi devetnajstih let: uveljavila se je kot enakopravna država; sprejeta je bila v Evropski uniji, v območju Schengena in evro valuti; je del Zveze Nato in v prvi polovici leta 2008 je uspešno predsedovala EU. Želel je tudi, da bo v prihodnjih letih še naprej deležna Božjega blagoslova in uspeha za dosego ciljev, ki smo jih in jih še bomo kot narod postavljali. Uvedel je vstop narodnih simbolov in nas povabil naj skupno zapojemo argentinsko in slovensko himno. Dijaki 5. letnika srednješolskega tečaja so imeli čast, da so stopili v dvorano z zastavami Evropske unije, Republike Slovenije in Republike Argentine. Ti so bili: Marjana Uštar, Sonja Miklič, Matjaž Oblak, Katerina Podržaj in Niko Puntar. ZDRAVA BODI, NAŠA LEPA DOMOVINA Nad. s 1. str. pogovarjamo o splosnostih, kakor so počutje, vreme, zdravje, itd. Take in podobne teme navadno služijo le za uvod, da po njih pogovor resnično in naravno steče. Šele tedaj se moreš razgovoriti po mili volji, na dolgo in široko, o vsem kar te zanima, veseli ali navdušuje, pa tudi o tem kar te teži, razburja, žali in skrbi. To je živ, doživet pogovor, ki pa ga ne more biti, če nimamo takoj in dovolj pri roki uglajenih jezikovnih pripomočkov. O prvih stikih med Slovani in Germani beremo v zgodovini, da se niso mogli pogovarjati zaradi različnosti jezikov. Slovani so svoje sosede ,,spoznali za NEME in so jim rekli NEMCI", in NEMCI jim pravimo do današnjih dni. To je na videz anekdota, vsebuje pa zrno resnice. Kdorkoli je kdaj srečal drugojezično osebo, dobro pozna mučen občutek nemoči, ko bi rad kaj rekel pa mu omejenost njegovega slovarja tega ne dopušča. Neznanje jezika je zelo resna ovira za sporazumevanje. Je kakor stena, ki ti zapira pot. Neko osnovno znanje pa je, po drugi strani, važna in zadostna podlaga za tistega, ki more v matični domovini ostati dalj časa. Je kakor že opisani uvod v razgovor. V krogu domačinov bo njegov jezik postal živ in poln življenjske sile, ker bo odgovor na vsakovrstne vsakdanje izzive domačega okolja. Naravno in brez napora bo postal res njegov, ne več priučen jezik. Zato, le pogum in naprej z delom v šolskih tečajih. Na videz skromni uspehi morejo imeti dalekosežne učinke za posameznika, pa tudi za Slovenijo v Svetu. Na obisku dežele svojih prednikov, bo vaš učenec začutil, da ga nanjo veže kaj več kot le navadno turistično zanimanje. Spoznal bo, da si on in dežela medsebojno pripadata. Obogaten in razgledan se bo vrnil na svoj rojstni dom in iz lastnega nagiba bo tudi kaj storil za svoj rod - kot so ob svojem času to storili njegovi predniki. Seveda pa ni dvoma, da je tisto kar so svoječasno storili za svoj dom njegovi predniki, bilo enkratno in edinstveno. Brez njih ne bi bilo Slovenije v Svetu in brez Slovenije v Svetu najbrž tudi slovenske narodne države ne bi bilo! Njen temelj so potomci in sorodniki legije mučencev, ki so vedeli zakaj so izbrali zdomstvo, pa tudi čemu so ga izbrali. Niso utonili v brezimnosti, ampak so zdomstvo sprejeli kot POSLANSTVO. Postali so del Slovenije v Svetu. Ta pa je vzgojila nadpovprečno veliko število ustvarjalnih gospodarstvenikov, znanstvenikov in umetnikov; politikov in organizatorjev; mislecev in literatov. Po drugi strani pa je dala Cerkvi, narodu in svetu vrsto zglednih duhovnikov, redovnikov in misijonarjev; več škofov in tudi dva kardinala. Po vsem tem je Slovenija v Svetu dejansko prispevala SVOJ LEVJI DELEŽ k uresničenju skupnega življenjskega načrta o lastni narodni državi, ko je - proslavila prej skoraj nepoznano slovensko ime in - ga ponesla v širni svet. To dejstvo samo je zadosten razlog, da ji bodi priznano neoporečno ustvarjalno delo pri nastanku naše države. Rojaki veterani, mirno recite: NAŠE POSLANSTVO JE IZPOLNJENO - MISION CUMPLIDA! Naši dragi Sloveniji pa za rojstni dan skupaj zaželimo ZDRAVJE, samo ZDRAVJE. Naše voščilo je klic in prošnja k Bogu: „ZDRAVA BODI, NAŠA LEPA DOMOVINA!" Zastavonoše so se postavili pred odrom in himni smo zapeli z velikim ponosom. Nato je arh. Vombergar navedel spored praznovanja. Najprej je pred mikrofon stopila predsednica Zedinjene Slovenije, Alenka Jenko Godec in pozdravila vse navzoče. Prav posebno je pozdravila veleposlanika RS prof. Avguština Vivoda in gospo ter delegata dr. Jureta Rodeta. Tudi se je zahvalila pristavski družini, ki je imela letos na skrbi večerjo; umetnikom, ki so razstavljali dela; zboru Milina in zboru ZSMŽ iz San Justa ter slavnostni govornici prof. dr. Nadislava Laharnar. Želela je prijeten večer in namenila nekaj besed odhajajočemu veleposlaniku, ki se po štiriletnem mandatu poslavlja te dolžnosti tu v Buenos Airesu. Sledil je pozdrav g. veleposlanika prof. Avguština Vivoda. Njegove besede v celoti objavljamo posebej. Nato je stopila pred mikrofon slavnostna govornica večera, prof. dr. Nadislava Laharnar. Njene besede so objavljene v uvodnem mestu v tej številki. Močno ploskanje je bil izraz zahvale za lepo podane misli. Slovenci smo vesel narod. Radi pojemo in dokaz je, da slovenski zbori še živijo in slovenske melodije radi prepevamo ob vsaki priliki. Kulturni del večera je bil na skrbi zbora Slovenskih mater in žena iz San Justa pod vodstvom Anice Mehle. Gospe so nam podarili štiri narodne pesmi: Ena ptička priletela, Na Gorenjskem je fletno, Lustno je vig-red in Vsi so prihajali. S svojim petjem so nam ogreli dušo in napolnili srca s čudovito slovensko melodijo, lepo podano, ki nas je popeljala v čustvu na prekrasno domačo pokrajino. PRIZNANJE DELOVNIM ROJAKOV Zunaj je naprej deževalo. V dvorani pa smo sledili podelitev priznanj Zedinjene Slovenije s soglasjem Medorga-nizacijskega sveta. Ta priznanja se vsako leto izročajo tistim Slovencem, ki so posebej zaslužni za zgradbo, obstoj in napredek naše skupnosti. Predsednica ZS Alenka Jenko Godec in podpredsednica prof. Neda Vesel Dolenc sta izročili plakete in diplome, ki potrdita to priznanje. Letos so ga prejeli France Zurc, Ančka Bajda Podržaj in p. dr. Alojzij Kukovica. Tu sledi kratek oris življenjske poti vsakega posameznika, povezan z delom v skupnosti. FRANCE ZURC Rojen je bil v Koritah pri Dobrniču na Dolenjskejm. Kot mladostnik je zapustil domovino. Že v begunskih taboriščih je začel pomagati pri cerkvenih obredih in drugih opravilih kot cerkovnik - mež-nar. Delo je opravljal tudi v Italiji in nato, na prošnjo pokojnega g. Lamovška, v Argentini. Vedno je sodeloval pri romanjih in procesijah. Že septembra 1963 se je preselil v Pristavsko skupnost in od tedaj skrbi za vse obredne potrebe, ne da bi manjkal nobeno nedeljo. Skrbi tudi, da je duhovnik ob zadnji uri vedno prisoten in za krščanske pogrebe rojakov. Sicer se je tudi splošno udejstvoval v skupnosti. Bil je ustanovni član Slovenske fantovske zveze. Na Pristavi je vsa leta deloval v odboru. Dal je pobudo in bil začetnik Tombole, ki jo je dolga leta vodil. Bil je tudi, in je še, aktiven član Katoliške akcije. ANČKA BAJDA PODRŽAJ Od mladih let je aktivno udeležena v življenju slovenske skupnosti. Že v Mendozi najbolj potrebnim rojakom, je prevzela vodstvo socialnega odseka in ga z veliko požrtvovalnostjo in priznanim uspehom izvaja še danes. PATER DR. ALOJZIJ KUKOVICA Domovino je zapustil kot mlad domobranec. S spominom na štiri pobite brate je prišel v Argentino, vstopil v jezuitski red in f je bila članica mladinskih organizacij in sodelovala v pevskem zboru. Ko jo je življenje po poroki pripeljalo v Veliki Buenos Aires, v San Martin, se je takoj vključila v delo skupnosti. V odboru je dolga leta kot gospodinja skrbela za redno delovanje v Domu. Aktivna je bila tudi v Farnem odboru. Vključila se je v življenje krajevne Zveze mater in žena, ki ji je tudi predsedovala. Želja po sodelovanju jo je peljala v osrednji odbor Zveze slovenskih mater in žena. Po krizi leta 2000, ko je Zveza aktivno posegla v delo za pomoč našim postal goreč duhovnik. Redovna služba ga ni nikdar ločila od slovenske skupnosti, v kateri je vsa leta aktivno udeležen. Bil je duhovni vodja Slovenskega katoliškega akademskega društva, član Slovenske kulturne akcije, predavatelj in vodja filozofskega in teološkega odseka, avtor več knjig, sodelavec pri reviji Duhovno življenje; profesor v slovenskem begunskem semenišču v Adrogueju in isto-tam prefekt dijaškega zavoda; profesor na Srednješolskem tečaju ravnatelja Marja Baju-ka. Vodil je izredno število duhovnih vaj za može in žene, fante in dekleta. Vsa leta se je udeleževal duhovniških sestankov v Slovenski hiši in na njih velikokrat predaval. Redno sodeluje pri obredih in spovedovanju v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši. Ko je pomanjkanje duhovnikov prizadelo skupnost je prevzel dušno pastirstvo na Pristavi in v San Justu, kjer še vedno skrbi za dušni blagor rojakov. r PRIJATELJSKA VEČERJA Po končanem uradnem delu praznika nas je napovedovalec povabil naj si ogledamo delo umetnikov, ki ga je pripravila Andrejka Dolinar Hrovat in, da nadaljujemo s praznovanjem ob pogrnjenih mizah. Po molitvi, so strežniki zvesto prinašali tople do- Naj živi Slovenija! (Nagovor veleposlanika RS, prof. Avguština Vivoda, na praznovanju 19. obletnice samostojne države Republike Slovenije. v Slovenski hiši v Buenos Airesu) vala na ugledu, uspešno sodelovala v mednarodnih organizacijah, se umestila v evropsko skupnost in ji tudi predsedovala. V čast mi je, da sem v dobi, ko se je Slovenija osamosvajala, iskala in pridobila splošno mednarodno priznanje in veljavo, predsedovala Evropski Uniji, Svetu Evrope in bila sprejeta v OECD, lahko tako od blizu prispeval in sodeloval za spoznanje in priznanje slovenske identitete v diplomatskem, političnem in splošnem svetu iz strateškega kota Južne Amerike. Utrdil sem povezavo z vsemi državami regije, navezal stike s Slovenci in njihovimi potomci ki tam živijo, odkrival in spodbujal Slovence naj se družijo in gojijo slovenski jezik, naše šege in navade ter promovirajo Slovenijo od argentinskega patagonskega juga do Orinoka in utrdil stike z ostalimi, ki so še niso bili povezani med seboj. Ponosen sem, da mi je bilo dano, da sem lahko - s pomočjo matične domovine in sodelovanja vseh Slovencev v Argentini, vseh slovenskih domov, društev ter vseh slovenskih organizacij z navdušenjem in pridnostjo vseh generacij - dosegel tako odlično predstaviti Slovenijo s kulturnim dogodkom v teatru El Coliseo 2008, pri retrospektivni razstavi arh. Viktorja Sulčiča v Recoleti in ob argentinskem praznovanju 200. obletnice Majske revolucije 1810 v, za vse nepozabni, Buenos Aires celebra Es-lovenia 2010. Prinašam vam tople bratske pozdrave od vseh Slovencev in njihovih potomcev iz vseh držav v katerih sem štiri leta deloval kot Veleposlanik Republike Slovenije. Notranje bogastvo posameznika in zaklad narodne pripadnosti, ki ga vsak nosi v sebi je neprecenljiva dota, ki jo lahko polagamo na oltar domovine za njeno čast in slavo, duhovno prenovo, napredek in svetlo prihodnost. Zato, naj živi neodvisna in samostojna Republika Slovenija! Dan državnosti, dan zavedanja, dan ki nam je dano praznovati ker se pina Sloven- čas za de- je pred 19. leti zbrana sku cev zavedala, da je priše mokratično in samostojno Slovenijo in bila je pripravljena, vedela je kako. Vsak trenutek je bil pomemben. Doživeli smo ,,nasmeh zgodovine", ki je bil uspešno izkoriščen za dosego najvišjega narodnopolitičnega cilja slovenskega naroda ne glede na okoliščine. Korajže in odločnosti ni manjkalo. Na slovenskem nebu se je uprizorila Prešernova vizija: ,,Narveč svata otrokom sliši Slave, -tje bomo najdli pot, kjer nje sinovi si prosti vol'jo vero in postave". Prisluhnili smo tem besedam pesnikovih sanj, ko so iz srca privrele našemu dragemu Blažu Mikliču v Krstu pri Savici, ko je žarel od sreče in slovenskega ponosa. ,,Po celi zemlji vsem ljudem mir bodi ! Tako so peli angelcov glasovi v višavah pri Mesijesa prihodi; Da smo očeta enega sinovi, ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi, da ljubit' mormo se, prav 'uk njegovi Leto za letom je Slovenija pridobi- brote. Cestitke odličnim kuharicam, ki so z veliko vnemo pripravile okusne jedi. Medtem je zunaj dež pojenjal ... včasih je malo rosilo, da ne bi pozabili, da je tudi on bil prisoten pri rojstnem dnevu naše Slovenije. Marta Petelin Foto: Marko Vombergar TURNEJA 2010 Aleksander Mežek med nami Ko se je lansko leto pri neki seji Medor-ganizacijskega sveta Zedinjene Slovenije odločilo, da bi se po 33. letih ponovno praznoval, v tem slučaju 55. Slovenski dan v Slovenskem domu San Martinu in to celo, ob 50. obletnici ustanovitve doma, je novica vse Sanmartinčane zares presenetila. Navdušenje in veselje je člane naše ustanove, navdihnilo z željami, da bi to res bil nepozaben dogodek. Zato je odbor doma razmišljal na kateri način bi se to lahko uresničilo. Odločil se je, da naj bi na to naše praznovanje in na praznovanje cele skupnosti povabil svojega prijatelja kantavtorja Aleksandra Mežka in to ob svoji drugi turneji po Argentini in nam tako z zlatim obročom podaril svojo pesem in poezijo, saj prihaja iz Most pri Žerovnici na Gorenjskem, kjer spada pot „Slovenske Kulturne Dediščine" (to je venec vasi, kjer so bili rojeni veliki pesniki in možje slovenske kulture: France Prešeren, Matija Čop, Janez Jalen, Franc Saleški Finžgar, med drugimi). Za ta veliki jubilej doma, je naš prijatelj Sašo, Aleksander Mežek, takoj bil za to in se celo odločil za tritedensko dolgo turnejo, katera se je pričela 6. maja, ko je pristal na letališču v Buenos Airesu in za katero organizacijo je preskrbel dr. Victor Leber. Že naslednji dan, ga je sprejel veleposlanik RS v Argentini, prof. Avguštin Vivod in se mu, ob prijateljskem razgovoru v svoji pisarni, osebno zahvalil, da tako rad nesebično sodeluje s slovensko skupnostjo v Argentini in za čas katerega tudi on žrtvuje za Slovence v tej polobli sveta. Nato je tudi bil vabljen na prisego novih državljanov RS v Argentini. Isti večer, po šestih letih, smo srčno sprejeli našega prijatelja v prostorih Slovenskega doma San Martin in z asadom, za katerega sta preskrbela Marjan Avguštin in Kristjan Tašner, preživeli lep večer ob snidenju in obujanju spominov prejšnjih doživetij, medtem, ko so potekale priprave na bodoča koncerta, 50. obletnice doma ter 55. Slovenskega dne. Še pred prvim koncertom ga je Mirko Vasle povabil na radijsko oddajo Okence v Slovenijo, kjer je imel sproščeni intervju. Točno ob 20. uri, 8. maja in pri lepo okrašeni in moderno pripravljeni dvorani je pričel prvi koncert. Potek tega je bil stalno obarvan z multimedijsko projekcijo in celo z video spotom, katere je posnel Jan Toma-zin, in katere je predvajala Regina Truden Leber. Ob spremljavi elektoakustične kitare nam je v prvem delu s pesmimi razkazal pot svoje kariere: Krila, Aleluja, Ajda pa znova cveti in Julija; nato pa komade svoje nove zgoščenke ,,IN": Dan se začenja, Rima, Svetle kaplje, Uganka, Osamljena senca, Opossite direction; in za zadnji del, še tiste, katere so mu označile pot v znanost: Tu sem doma, Vrba, Podarjeno srcu, Ko bos prišla na Bled in za konec Siva pot. Po koncertu, je prijateljsko srečanje potekal pozno v noč, ob toplem golažu, ki ga je pripravil Tomaž Filipič, ter kramljanjem gostov. Naslednji dan, se je Aleksander Mežek udeležil vsakoletnega romanja v Lujan in z velikim začudenjem doživel našo versko slovesnost. Utrujen, je v ponedeljek odletel v Bariloche, kjer je tudi odpel uspešni koncert, v tamkajšnji slovenski skupnosti v petek 14. maja. Prišel je čas Slovenskega dne in zlatega jubileja Slovenskega doma San Martin, 16. maja 2010. Potekal je pod geslom ,,Dati in vztrajati", ta naj bi bil izvleček Mežkove pesmi ,,Roka", iz cd-ja ,,Kje so tiste stezice" (1973), kjer piše tako: ,,... Želeti si vse, kar lepo je! Pomeni dati vse, pomeni vztrajat i..." Saj res je, da so zgarane in delavne roke naših prednikov z velikim trudom ustanovile, in nam potomcem DALE Slovenski dom San Martin. To bogastvo in dediščino moramo z zvestobo OHRANITI V VZTRAJANJU IN LJUBEZNI DO NAŠIH KORENIN! S pesmijo Podarjeno srcu, ,,... Ti si reka, ti me vračaš v otroštvo ..." je začel drugi del kulturnega programa, da sta nas pesem in ples raznih skupin slovenskih domov, popeljali v ,,... v kraje, kjer pesmi so doma in majski dnevi, v jablanah dehte ..." Za konec programa, je zapel, kot zaključek in simbol medsebojnega razumevanja pesem ,,Tako lahko": ,,... ena sama beseda, toliko težav, da se izreče, kadar pride prav... saj na napakah se učimo vsi, le na OPROSTI, se oprosti!..." Res je bil dan veselja in presenečenja, mogočno obiskan dom, je bil dokaz, kar smo doživeli v licu mesta Buenos Aires. Samo teden dni po tistem je Aleksander Mežek obiskal sobotno slovensko šolo škofa dr. Gregorija Rožmana v San Martinu, kjer so ga učenci s pesmijo sprejeli v svoj krog, saj so mu podarili za spomin majico z grbom slovenske šole. Lepo je bilo slišati skupno in navdušeno petje otrok. Popoldan je sledil sprejem na Srednješolskem tečaju ravnatelja Marka Bajuka, kjer se je najprej udeležil malice s profesorskim zborom, in nato v polni dvorani Slovenske hiše se srečal z dijaki tečaja. Predstavila ga je ravnateljica prof. Neda Vesel Dolenc. Učenci so po vrstnem redu ga spraševali po njegovi glasbeni poti. Zapel jim je nekaj pesmi in za konec, vsi skupaj ,,Sivo pot". Z močnim aplavzom so se poslovili. Res je bil prijeten popoldan! Na nedeljo, 23. maja, sanmartinska mladina je organizirala zadnji koncert, ne samo za mlade, celo za vse tiste, ki so mladega srca. In dokaz tega je bilo, da je bila kljub slabemu vremenu in močnemu dežju, prisotnost res velika! Koncert je potekel v dveh delih. Značilnost tega je bila, da je v drugem delu koncerta zapel s spremljavo najnovejšega banda v slovenski skupnosti, katere jih je krstil Sanmartinski Beatles. To so bili; harmonikar, George Harrison: Marko ^Medvešček, na bobnih, Ringo Star: Luka Škulj, na električni kitari, John Lennon: Dani Leber in basist, Paul Mc Cartney: Tomi Kastelic. V njihovi spremljavi je zapel: Tu sem doma, V Žirovnici, Kako lahko, Siva pot in Konec. Pri tej zadnji pesmi se je vključila skupina mladih, da so jo v živo zaplesali. Navdušena publika z močnim aplavzom prosila še druge pesmi. Mladina se je po koncertu predala plesu in sproščenju dolgo v noč, saj v ponedeljek je bil prost dan. V zadnjih dneh je v Buenos Airesu Aleksander tudi preživel praznovanja 200. obletnice Majske Revolucije. To je bilo doživetje! Saj po mestnih ulicah pravijo, da je bilo nad dva milijona oseb, to pomeni, da bi lahko bila kar cela Slovenija na cesti. Tudi čas za slovo je prišel na dan. V četrtek, 27. maja smo se poslovili od našega dragega prijatelja, na letališču, v upanju novega snidenja. RT G. JOŽE RAZMIŠLJA Izseljenci Razmišljanje ob nedelji posvečeni Slovencem po svetu. V čistem in polnem pomenu besede - izseljenec - smo to samo mi starejši. Tisti, ki smo Slovenijo zapustili leta 1945. in pozneje, zaradi nečloveškega in nekrščanskega postopanja z ljudmi, ki so bili drugačne miselnosti in smeri, kot so to imeli komunisti. Oni niso mogli prenesti človekove svobode, njegovega krščanskega prepričanja in resnične slovenske zavesti. Njihovo geslo je bilo: človeka še bolj usužnjiti in če je drugačnega mišljenja, ga sploh izbrisati iz obličja zemlje. Med mnogimi drugimi sredstvi, so si izbrali tudi načelo: rop, požig, umor, da so tako ustrahovali slovensko ljudstvo. Tega pa nismo smeli dopustiti. To je bil razlog številčno največjega izseljenstva Slovencev. Če nam je Bog dal vse različne pravice, niso komunisti tisti, ki bi nam jih smeli zapostavljati, jih uničevati in nam jih vzeti. Jezus je rekel svojim apostolom in učencem: če vas bodo preganjali v enem kraju, pojdite v drugega. In to smo storili mi. In nikakor izdajalci. Postali smo izseljenci in smo odšli v drug kraj, kjer nam priznajo vse pravice in svobodo. In priznajo nas za ljudi. To se je zgodilo z nami. In mladina?! Ta je vzgojena v svobodnem svetu. Oni so potomci izseljencev. In so lahko ponosni na svoje prednike, ki so, kjerkoli po svetu, toliko žrtev doprinesli, da je Slovenija danes svobodna. Oni niso izseljenci, do danes, ampak njihovi potomci. In za take jih moramo imeti. Oni niso živeli pod takratnim pritiskom komunističnega režima. Niso ga okusili in pokusili, a imajo iste dolžnosti, kot mi, da se uprejo vsem zatiralcem človekove svobode in njegovega dostojanstva. Pa naj bodo to nosilci različnih ideologij, komunizma, materializma, globalizma in podobnih ali modernih sredstev mamil, ki človeka uničujejo. Vsi se moramo vedno upreti vsem nečloveškim ,,izmom", pa čeprav nas to stane izseljenstvo. Mladina naj bo tista mlada moč, ki naj svetu pove in pokaže, da je samo človek središče vesolja, ki da je Bog ustvaril za sebe. On naj ve in povejmo ji, zakaj se imenujemo in smo izseljenci, zakaj ne živimo v Sloveniji in zakaj so oni rojeni drugje in ne v Sloveniji. Morda bomo tako, starejši in mladina, poleg drugih načinov, mogli nekaj doprinesti za lepšo bodočnost človeštva. Križ je del kulturne dediščine Stališče Slovenske škofovske konference do razprave o križih v javnih prostorih, ki se je začela v Republiki Italiji Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu bo 30. junija 2010 presojalo o pritožbi Republike Italije proti sodbi omenjenega sodišča (št. 30814/06, Lautsi proti Italiji), ki je 3. novembra 2009 razsodilo, da križ v šolo kot javni prostor ne sodi, in sicer z utemeljitvijo, da le-ta moti verska čustva pripadnikov drugih religij. Slovenska škofovska konferenca izraža podporo Republiki Italiji in nekaterim drugim državam, ki se kot tretja stran pridružujejo stališču Italije. Cerkev na Slovenskem se skupaj z drugimi škofovskimi konferencami po Evropi zavzema za ohranitev križa in drugih krščanskih verskih simbolov na javnih mestih. Križ je simbol, ki se nanaša ne samo na versko, ampak tudi na kulturno dediščino evropskih narodov, kar so posebej podprle evropske konvencije in sporazumi, vključno s statuti Sveta Evrope in Evropskega sodišča za človekove pravice iz leta 1950. Slovenija je - podobno kot nekatere druge evropske dežele - posejana s cerkvami, križi ter drugimi verskimi podobami in znamenji na javnih krajih, ki predstavljajo našo narodno in kulturno dediščino. Verski simboli v javnih prostorih ne pomenijo diskriminacije ali izključevanja, ampak so izraz svobode in demokracije ter spoštovanja do stoletnega izročila posameznih evropskih narodov. Nepremišljena odstranitev križev in ostalih verskih simbolov bi pomenila nasilno ločevanje narodne istovetnosti od njenega duhovnega in kulturnega izročila. Verska znamenja v javnosti niso protiustavna, kar je pred nedavnim potrdilo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi o ustavnosti nekaterih členov Zakona o verski svobodi z dne 15. aprila 2010. Ustavno sodišče je zapisalo, da pozitivna verska svoboda zagotavlja vsakršno osebno ali javno izražanje vere, vključno z molitvami in širjenjem verskih resnic. Slovenska Ustava po interpretaciji navedenega sodišča varuje tudi ravnanja, ki pomenijo izpolnjevanje verskih pravil, kot so obredi in verski simboli oziroma navzven zaznavna ravnanja, ki so pomembno povezana s posameznikovim verskim prepričanjem in so razumno povezana z bistvom verskega prepričanja in brez katerih verska svoboda postane pomembno okrnjena (prim. čl. 84). Glede vprašanja, kateri vidik verske svobode, negativni ali pozitivni, je pomembnejši, je v odločbi zapisano: ,,Vendar pa v konfliktu med pozitivno in negativno svobodo vere, torej kadar pozitivna svoboda vere posega v negativno svobodo vere, negativna svoboda nima apriorne prednosti pred pozitivno svobodo." (Čl. 86) Slovenska škofovska konferenca podpira prizadevanja, da križi in drugi verski simboli v javnosti ostanejo, ker ne kršijo človekovih pravic ter verskega in svetovnonazorskega prepričanja pripadnikov drugih nekrščanskih veroizpovedi ali neverujočih. dr. Anton Stres, nadškof predsednik Slovenske škofovske konference Skupno srečanje škofov V avstrijskem božjepotnem svetišču Mariazell je v torek 22. in sredo 23. junija potekalo prvo skupno srečanje avstrijskih in slovenskih škofov. Slovenske škofe je na srečanje povabil predsednik Avstrijske škofovske konference, dunajski kardinal Christoph Schönborn. Namen srečanja je utrjevanje medsebojnih vezi v blagor krajevnih Cerkva in izmenjava pastoralnih izkušenj. Škofje so spregovorili o pastoralnih izzivih in odnosu do manjšin, o vlogi Katoliške cerkve v prizadevanju za sožitje, prijateljstvo in spravo med sosednjimi narodi, kot tudi o vprašanjih verouka in o odnosih med Cerkvijo in državo v obeh deželah ter o reševanju spolnih zlorab. Avstrijski škofje so se po Srednjeevropskem katoliškem shodu, ki je leta 2004 potekal v Mariazellu, že srečali s Hrvaško in Madžarsko škofovsko konferenco, letos pa so se prvič uradno srečali s slovenskimi škofi. NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI MANJ JAVNIH USLUŽBENCEV? Vlada želi v prihodnjem letu maso sredstev za plače okoli 157.000 zaposlenih v javnem sektorju ne le ohraniti na ravni letošnjega leta, ampak jo glede na leto 2010 znižati za pet odstotkov, je po srečanju z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja povedala ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs. Prvi odziv sindikatov je oster. KAZEN ZA ZAMUDO Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je razsodilo v primeru proti Sloveniji zaradi sodnih zaostankov in tožniku priznalo 4000 evrov odškodnine in 275 evrov sodnih stroškov. Stojan Maksimovič je tožbo proti Sloveniji vložil julija 2005, potem ko po več kot petih letih, potem ko je bil julija 2001 v prometni nesreči poškodovan, na sodišču od Zavarovalnice Maribor ni uspel dobiti odškodnine za poškodbe. V civilni tožbi je od zavarovalnice zahteval izplačilo, ker je bil motorist, ki je povzročil nesrečo, zavarovan pri tej zavarovalnici. Po več kot petih letih so postopek na Okrožnem sodišču v Kranju zaključili, ker je dosegel izvensodno poravnavo. DÖLAR SPET DOMA S koncertom sestavov Orchestra Barocca di Bologna, Chorus N'omen in Grazer Choral Schola v Viteški dvorani gradu Brežice se je začel festival stare glasbe Seviqc Brežice. Na koncertu je bila izvedena tudi najpomembnejša skladba slovenske baročne glasbe, Dunajska maša Janeza Krstnika Dolarja. Na festivalu, ki bo do 4. septembra potekal v 22 občinah po vsej Sloveniji, se bo zvrstilo 43 koncertov. JE TO LUČ NA KONCU TUNELA? Slovenske železnice so maja prvič po oktobru 2008 poslovale pozitivno. Dobiček iz poslovanja je dosegel 849.000 evrov, čisti dobiček pa je znašal 281.000 evrov. Kot so sporočili iz Slovenskih železnic, je dobiček predvsem posledica rezultatov tovornega prometa ter varčevalnih ukrepov na različnih področjih. Transportni prihodki v tovornem prometu so maja dosegli 10,34 milijona evrov in so lanske presegli za 26,2 odstotka, za 22,1 odstotka pa so bili višji tudi od načrtovanih. - Med varčevalne ukrepe sodi tudi začasno čakanje na delo 1353 delavcev. Trenutno jih je na čakanju še 887, ukrep pa se izteče zadnji dan v juniju. Kot so za STA povedali na Slovenskih železnicah, se bodo vsi delavci, ki so na čakanju, 1. julija vrnili na delo. DELO BREZ VEČERA Družba Delo je sklenila kupoprodajno pogodbo za prodajo 202.788 navadnih imenskih kosovnih delnic mariborskega časopisno založniškega podjetja Večer, kar predstavlja 79,24-odstotni delež družbe. Kupec je družba 3Lan iz Murske Sobote. To podjetje se sicer ukvarja z računalništvom in informacijsko tehnologijo in je minulo leto končalo z vsega 715.000 evri prihodkov. Pri tem se pojavljajo dvomi, ali bo sposobno poravnati okoli devet milijonov evrov kupnine za mariborski časnik. Prav zaradi nenavadnih okoliščin nakupa in še neznanih virov financiranja je pričakovati resno presojo postopka prodaje tako Urada za varstvo konkurence (UvK), ki je Delu naložilo prodajo časnika, kot ministrstva za kulturo, ki bdi nad medijskim trgom. PO SVETU G20 IN G8 Kanada ta konec tedna je gostila dve pomembni mednarodni srečanj: vrh skupine G8 in skupine G20. Voditelji 19 držav in Evropske unije v Torontu so iskali odgovor na vprašanje, kako ohraniti okrevanje svetovnega gospodarstva in se obenem ne preveč potopiti v proračunske primanjkljaje in dolgove. Voditelji osmih gospodarsko najmočnejših držav pa so pred srečanjem G20 zasedali v kanadskem Huntsvillu. Ti so bili kritični predvsem do izraelske blokade Gaze, do Severne Koreje, ki je potopila južnokorejsko vojaško ladjo, in do iranskega nespoštovanja človekovih pravic in spornih jedrskih dejavnosti. ZADNJA POGLAVJA ZA HRVAŠKO Države članice EU so v petek v Bruslju dokončno potrdile, da bo Hrvaška na pristopni konferenci 30. junija odprla še zadnja tri poglavja. Gre za poglavje o skupni zunanji, varnostni in obrambni politiki, poglavje o pravosodju ter poglavje o konkurenci. Hrvaška bo ob tej priložnosti začasno zaprla poglavje o davkih in poglavje o javnih naročilih. Kmalu po začetku belgijskega predsedovanja EU bo 27. julija še ena pristopna konferenca Hrvaške, in sicer na veleposlaniški ravni. Zagreb pričakuje, da bo lahko na njej začasno zaprl še dve ali tri poglavja. POKOJNINE V EU Grška finančna kriza, nestabilnost v območju evra in SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES TELOVSKA PROCESIJA za Slovence na področju Vel. Bs. Airesa je bila v nedeljo 26. junija v Don Boscovem zavodu. Ob 10. uri je imel v baziliki Marije Pomočnice mašo salezi-janec Janko Mernik. ... Po maši, med katero je bilo ljudsko petje, je bila telovska procesija. Vodil jo je direktor g. Anton Orehar. Oltarje so pripravili: prvega San Martin in Florida, drugega Lanus, tretjega San Justo in četrtega Ramos Mejia. Evangelije so peli: prvega g. dr. Lojze Starc, drugega g. diakon Fr. Bergant, tretjega salezijanec g. Janko Mernik in četrtega g. žpk. Gregor Mali. ... OSEBNE NOVICE Poroki. V soboto 26 t. m. sta se v cerkvi sv. Sabine in Bonifacije v Buenos Airesu poročila gdč. Yolanda Adelaida Fioravanti in inšpektor federalne policije, sin slovenskega staronaseljenca, Fernando Jazbec. V nedeljo 19. junija sta se v San Carlos de Bariloche poročila Tone Brulc in gdč. Lilijana Zidar. Za poročni priči sta bila Tone Kastelic in gdč. Alenka Grzetič. Med tednom sta novoporočenca prispela na novi dom na ,,Urbančevino" v Lanusu. Iskrene čestitke! SAN LUIS Slovenski rojak Janez Pekolj je na tukajšnji univerzi napravil izpit iz latinščine ter je bil nato v začetku junija imenovan za prof. latinščine na normalni šoli ,,Juan Pascual Pringles". VSAK TEDEN ENA NAPREJ! Simon Jenko Naprej, zastava Slave, na boj junaške kri! Za blagor očetnjave naj puška govori! Z orožjem in desnico nesimo vragu grom, zapisat v kri pravico, ki terja jo naš dom! Draga mati je prosila, roke okrog vrata vila, plakala je moja mila: ,,Tu ostani, ljubi moj!" Zbogom, mati, ljub'ca, zdrava! mati mi je očetnjava, ljub'ca moja čast in slava, hajd'mo hajd'mo zanjo v boj! Svobodna Slovenija, 30. junija 1960 - št. 26 RESUMEN DE ESTA EDICION nujnost urejenih javnih financ. Vse to znova odpira razpravo o pokojninah. Starostna meja prebivalcev v Evropi se viša, na delovni trg pa vstopa vse manj mladih. Grška vlada je zaradi visokega javnofinančnega dolga močno oklestila proračunska sredstva, kar se pozna tudi pri upokojencih, ki priznavajo, da jim tovrstne igrice, ki jih uprizarja njihova vlada s pokojninami, ne diši. KOREJSKA VOJNA Mineva 60 let od začetka korejske vojne, prvega pomembnejšega oboroženega konflikta hladne vojne. Triletni spopad, v katerem sta Severno Korejo podpirali Kitajska in Sovjetska zveza, Južno Korejo pa Združeni narodi oziroma ZDA, je terjal najmanj 2 milijona in pol življenj. Končal se je brez mirovne pogodbe, zaradi česar vojna še vedno visi nad sosedama. ODSTOP AMERIŠKEGA GENERALA Ameriški predsednik Barack Obama je namreč minulo sredo sprejel odstop generala Stanleya McChrystala. Poveljnik zavezniških in ameriških sil v Afganistanu se je namreč moral pred predsednikom zagovarjati zaradi kritiziranja politike Bele hiše v Afganistanu. HEMOS CUMPLIDO Las palabras centrales en los festejos por el D^a Nacional de Eslovenia estuvieron a cargo de la Prof. Dr. Nadislava Laharnar. En ellas senalo que los eslovenos de la Argentina, como ciudadanos de pleno derecho una vez mas tuvieron la oportunidad de votar en la embajada de Buenos Aires. La alegr^a de quienes participaron se ve^a en sus rostros, era la alegr^a por el deseo cumplido de tener un estado nacional propio. ^Cömo no estar orgullosos y agradecido a Dios, teniendo ya 19 anos de la materializa-ciön de los suenos de los seres queridos? Eslovenia realizö su examen de madurez en la UE. Somos una comunidad de inmigrantes, o mas bien Eslovenia en el Mundo, pero no sin hogar. Por la providencia de Dios, tenemos dos hogares e incluso doble nacionalidad. No podemos vivir simultaneamente en ambos lugares, pero estamos en contacto por Internet y hablaremos en esloveno. El desco-nocimiento del idioma es una barrera muy grave en la comunicaciön. Por eso, coraje para seguir trabajando en los cursos de idioma para los eslovenos en el mundo que, sin duda, contribuyeron con su cuota en la realizaciön del proyecto del propio estado nacional. (Pag. 1) A LOS 65 ANOS DEL EXILIO Los eslovenos de la provincia de Mendoza conmemo-raron a las v^ctimas del comunismo en Eslovenia el pasado 20 de junio. Frente a la placa conmemorativa con la llama ardiente, flanqueada por las banderas nacionales y con un ramo de flores, los presentes escucharon palabras alusivas. Siguiö la misa presidida por el padre Jože Horn. El coro mendocino interpretö la Missa brevis, cuyo autor de la pieza es Martin Sušnik. Concluida la celebraciön eucar^sti-ca, siguiö la conmemoraciön que incluyö la proyecciön del filme histörico "Otroci s Petrička", con voz en esloveno y subtitulado en espanol. En el se dan testimonios sobre los horrores y pesares que sufrieron muchos ninos pequenos, luego que sus padres hayan sido detenidos, torturados y matados en la zona de Teharje y sus alrededores, tras la guerra. Finalizada la proyecciön se entonö "Oče, mati...". La primera estrofa fue con un nudo en la garganta tras el documental, las segundas dos fueron cantadas con mas entusiasmo. (Pag. 3) MEŽEK ENTRE NOSOTROS El cantautor esloveno Aleksander Mežek estuvo en la Argentina, en su segunda gira por nuestro pa^s. Desde su arribo el 6 de mayo y hasta su retorno a Eslovenia el 27 del mismo mes, realizö algunos conciertos. EL centro esloveno de San Mart^n fue quien lo invitö, con motivo de celebrar-se el D^a de los Esovenos conjuntamente con el anivers-ario Nro. 50 del Centro. En su estad^a en la Argentina tuvo variadas actividades: lo recibiö el embajador Avguštin Vivod; brindö una entrevista al programa radial conducido por Mirko Vasle; tuvo su primer concierto el 8 de mayo que incluyö la proyecciön de sus videoclips; participö en la peregrinaciön de los eslovenos a la bas^lica de Ntra. Sra. de Lujan; visitö Bariloche y realizö un concierto; visitö la escuela Rožmanova šola y el Srednješolski tečaj. Su concierto despedida fue el 23 de mayo tambien en San Mart^n. (Pag. 4) D^A NACIONAL DE ESLOVENIA Los festejos centrales por el cumpleanos Nro. 19 de Eslovenia transcurrieron en el centro capitalino. Recorde-mos que el 25 de junio de 1991 la Asamblea eslovena declarö la Carta organica constitucional sobre la soberan^a e independencia de la Republica de Eslovenia. La velada del sabado 26 de junio comenzö con la santa misa presidida por el delegado Mons. Jure Rode y durante la cual cantö el coro Milina de Castelar. Todos los presentes recibieron a la entrada la escarapela con los colores de la bandera eslovena. Finalizada la misa el acto central continuö en el salön principal del centro donde se realizö la cena de gala. Tres estimadas personas de la colectividad recibieron un reconocimiento por su aporte: el p. Alojzij Kukovica, la Sra. Ančka Bajda Podržaj y el Sr. France Zurc. La velada la amenizö el coro de la Liga de madres de Familia de San Justo. (Pags. 4 y 5) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redacciön y Administraciön: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Nadislava Laharnar, Božidar Bajuk, Juan Pablo Bajuk, Tatjana Modic Kržisnik, Stane Žužek, Regina Truden Leber in Marko Vombergar. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino $240, pri pošiljanju po pošti: sivi papir $320, beli papir $425; Bariloche $285; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države.Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: V Argentini na ime ,,Asociaciön Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 — C1289ABJ Buenos Aires - Argentina / Tel.: (5411) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar O