NO. 224
Ameriška Do
/Ir 1%/* E il ■ C/% 1*1—
AM6R1CAN IN SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAGC ONLY
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND 3, O., WEDNESDAY MORNING, NOVEMBER 15, 1950
LETO LII —VOL. LIT.
Poročevalec Sulzberger pri nadškofu Slepincu v njegovi celici v zaporih Lepoglave
Nadškof je brezbrižen glede Titovega migljaja o možni op rostitvi. — Dejal je, da more samo papež odločevati o njegovi bodoči usodi.
ZAGREB, 11. nov. — Nadškof Alojzij Stepinac, najvišji katoliški prelat Jugoslavije, je izjavil včeraj v svoji celici v Lepo-glavi temu poročevalcu, da mu je popolnoma vseeno, ali bo op roščen ali ne. Nadškof je dejal da rad trpi za svojo Cerkev in da njegova bodočnost ni odvisna od maršala Tita ali njegove vlade, temveč od Svete Stolice.
Pred petimi dnevi mi je maršal Tito izjavil, da je možno, da bi bil nadškof oproščen pod gotovimi pogoji in da tudi upa, da bo, kar sem nadškofu povedal Ker ne prejema nikakih časopisov, je bilo zdaj prvikrat, da je slišal o tej Titovi izjavi. Njegov odgovor na to se je glasil:
“Glede moje osvoboditve sem popolnoma brezbrižen. Vem, zakaj trpim. Za pravice katoliške Cerkve. Vsak dan sem pripravljen umreti za Cerkev. Katoliška Cerkev ne more biti in ne bo nikoli sužnja kakega režima.” V ministrstvu UDBE Zatem Sulzberger podrobno opisuje svojo pot iz Zagreba v kaznilnico Lepoglavo, za kar je moral dobiti dovoljenje od ministra za notranje zadeve. Kadar kdo govori o tem ministrsvu, ga šepetaje imenuje UDBA, to je bivša OZNA. Na tem ministrstvu ga je najprej neki mlad uradnik vprašal po legitimaciji, in ko mu je Sulzberger odgovoril, da je nima, se je slednji silno začudil. Nato je pristopil neki starejši uradnik, ki je mlajšega poučil: “Tovariš je Ameri-kanec in v Ameriki nimajo nikakih legitimacij.”
Sestanek z nadškofom “Ko smo stopili v celico, sem uzrl slokega, srednje visokega moža, ki je stal ob mizi. Bil je nadškof Stepinac, ki je zdaj 53 let star. Nadškof je obstal tam za trenutek; levica mu je počivala na odprti knjigi. Štiri uradne osebe, ki so prišle z menoj, so stale nekako v zadregi in mencale čepice v rokah. Ko sem po-
vedal nadškofu, kdo sem, sem pripomnil, da želim sporočiti svetu, kar koli ima povedati in sem ga vprašal, kako se počuti.
Govorila sva y francoščini, katere ni nihče drugi v sobi razumel. Nadškof se je opravičeval radi svoje francoščine, češ da mu nemščina in italijanščina bolje tečeta. Toda francoš čino popolnoma obvlada. Dejal mi je, da se telesno dobro počuti, da prevaja življenje svetnikov in se sploh bavi z drugimi takimi deli. Hrane da ima dovolj in soba je vsak dan zakurjena.
Glede njegove zatvoritve vladajo različna mnenja, ki varira-jo pač z vero in političnim nazi-ranjem prebivalstva. Pravoslavni Srbi mu privoščijo, češ, da je on sokriv smrti tisočerih pravoslavnih Srbov v Hrvatski, dočim
Po“stil7ravmtflskega' VM hinavščine in potvarjanja resnice
TOWNSEND, Mass. — Prebi- V ponedeljek, 6. .novembra t. 1. je objavila “Enakopravnost” valstvo tega kraja je priredilo na svoji prvi strani v angleščini sledečo “izjavo”, ki se glasi v \eliko slavje na čast dr. Richar- prostem prevodu takole:
,c*u S- Elyju, ki je v svojem po- V izdajah od 2. in 26. decembra, 1946 in od 14. januarja 1947 Mraz, ki je skoraj P O d,k^cu kot zdravnik pomagal 1,500 so izšli v tem časopisu članki, v katerih se je kritiziralo filozofi-
SILEN MRAZ V KOREJI
so me katoliški Hrvatje, preden ju niso naleteli na odpor in pri-
sem obiskal nadškofa, klicali na stran in mi šepetali:	“Vedeti
morate, preden obiščete nad škofa, da ga mi obožujemo, ne glede na to, kaj vam bodo povedali o njem. On je velik junak ljudstva in natolcevanju na-pram njemu nihče ne verjame. On je naš junak in naš mučenik.”
Ko sem prišel nazaj v Zagreb, sta dva moža prihitela na cesti meni in vprašala: “Ali ste vi ameriški poročevalec? Povejte ameriškemu ljudstvu, da je nadškof naš junak.”
Vsi, tudi nadškofovi sovražniki, pa priznavajo in spoštujejo nadškofov izreden pogum in njegovo notranjo gorečnost prepričanja.
ničlo, je hujši sovražnik ameriškega vojaštva kot so komunisti.
TOKIO. — Ameriška sedma divizija je prebrodila včeraj dvoje rek in prodira zdaj naprej proti mandžurski meji, ki je oddaljena samo še 25 do 30 milj.
Ameriško vojaštvo je prekoračilo Ungi in Yuju-ko reko ter izvedlo nepričakovan napad na komuniste. V Kapsan okraju se koncentrirajo močne kitajske in severnokorejske čete, to je samo deset milj pred prodirajočimi Amerikanci.
Kakih 60 milj južnozapadno od operacij sedme divizije so prodrli marin; sedmega polka dve milji naprej skozi zasnežene gore ter dosegli kraj Hagaru, ki leži dve milji pod Chosin rezervoarjem. Na svojem prodiran-
čakujejo, da bodo v dnevu ali dveh dosegli južni konec rezervoarja, ki tvori glavni vir vse energije v Severni Koreji.
Poročila s front naznanjajo, da je mraz skoraj pod ničlo in da je slednji zdaj hujši sovražnik ameriškega vojaštva kakor komunisti.
'otrokom na ta svet. Zdravnik je je in vladne postopke v Jugoslaviji. V teh člankih je bilo govora hkrati praznoval 52-letnico svo- o aktivnostih Rev. Francis Gabrovška v zvezi z upravo zadev v jega poklica in 50-letnico svoje- Zadružni zvezi v Ljubljani, Slovenija, preden je slednji prišel ga zakona.	I Zed. države. Kritika Rev. Gabrovška je temeljila na informaci-
jah, ki smo jih prejeli iz virov iz Slovenije in jih smatrali za zanesljive, toda z obžalovanjem izjavljamo, da smo odtlej zvedeli, da je bila kritika Rev. Gabrovška brez podlage. Rev. Gabrovšek je zaradi tistih člankov naperil tožbo proti izdajateljem tega li sta kakor tudi drugih listov. Po ekstenzivnih konferencah in obojestranskem sporazumu so bile te akcije poravnane in ustavljene. Mi smo zagotovili Rev. Gabrovšku, da nismo nameravali „	.	. '	,s tem, kar smo rekli v tistih člankih, ustvariti vtisa, da si je ne-
GOl ski vodnjki SO dosegli me- pošteno prilastil (missappropriate) kakšne fonde Zadružne zve-Sto nesreče. —- Natančnih ze, ali da je bil drugače kriv nepoštenih postopkov (conduct: ob-porocil še ni. — Papež je našanje, vodstvo, postopanje). Naša kritika je bila naperjena daroval mašo - zadušnico | proti poročanemu slabemu vodstvu zadev v gotovih lokalnih za-za ponesrečence.
Razne drobne norice iz Clevelanda in te okolice
58 mrfvih v zračni nesreči v Alpah Francije
CORPS, Francija. — Reševalno moštvo je doseglo kraj nesreče, kjer je trešččilo ob gorske vr-
drugah, kar je imelo posledico izgubo pri vlagateljih, in proti poročam upravni površnosti teh zadrug pri Zadružni, zvezi. Obžalujemo, da se je naša kritika splošne situacije smatrala pri komerkoli kot reflekcija ali odraz na poštenost ali integriteto Rev.
hove kanadsko potniško letaloIGabr0VŠka’ če pa je dobil kdo tak vtis od tega’ kar smo mi rekli’ m ni našlo nobenih preživelih m] zavračamo vsak namen; da bi ga osebno napadli.
ljudi, katerih je bilo v letalu 58. Gornji “Statement” je perfidno advokatsko sestavljeno skr-Gorski vodniki so našli razbi- pUcai0)	ga on^ interim so bili tisti sramotni napadi servirani,
tine letala in raztreseno osebno to je naši starejši naseljenci, ne morejo razumeti niti v sloven-astnino potnikov, ki so bili brž-|ščini, kaj šele v angleščini, v katerem jeziku ga je Enakopravnost
kone vsi ubiti.
objavila.
Posebne vrste “Week Ends”
E

Vremensh
prerok
pravi:
Deloma oblačno in topleje danes. Dežni prši in topleje ponoči.
Tri na dan
Komunist Tone Seliškar pišb iz Titovine, da je zvedel iz skrajno zanesljivih virov, da belogardiste v peklu ne obrajtajo več. Tone že ve, saj je tam spodaj kot doma.
RICHMOND, Va. — Charlesa Johnsona, ki je pretepal ženo, je obsodil sodnik na 60 dni zapora, katerega pa bo moral pdsedevati trideset tednov, ob mbotah in nedeljah.
NAJNOVEJŠEVESTI
CARACAS, Venezuela. — Rafael Simon Urbina, voditelj včerajšnje revolte, ki je ustrelil predsednika Carlos Delgado Chalbauda, je bil v boju s policijo ubit.
PITTSBURGH, Pa. — Vodstva treh pittsburških dnevnikov so podpisala nov kontrakt z za-vijalci listov, s čemer je bil končan šest-tedenski štrajk.
Morilec ustrelil preds. repubiike Venezuele
Civilne svoboščine v deželi suspendirane. — Proglašeno je bilo tudi delno obsedno stanje.
Vendar direktnega poročila oi Druga brezprimerna nesramnost je, ker ga je objavila v AN-58 osebah, ki so bile v letalu, še QLEg^jjvj-j^ dočim je vse napade objavljala v SLOVENŠČINI ni. Vsi omenjeni so bili sveto- Specjaino za one ijudj) ki smo jih zgoraj omenili in ki po veliki letni romarji ter so potovali iz [večini
Rima nazaj v Ameriko oz. Kanado.
Papež Pij XII. ki je bil silno užaloščen, ko so mu sporočili o nesreči, je včeraj r.iutraj daroval mašo - zadušnico za žrtve te nesreče.
ne obvladajo dovolj angleščine, zlasti ne take, ki je polna advokatskih tehnikalij, s kakršno je pisan ta famozni “Statement.”
Tretja drznost, ki dela ta “Statement” docela neveljaven, je ker ni pod njim nobenega podpisa! Kdo ga je izdal in kdo stoji za njim?,
Vse skupaj je infamno, strahopetno in brezsramno falotstvo, zapopadeno v trditvi, da tisti barabski napadi niso bili namenje-Zlati rudnik sredi mesta Mii, da bi bili “reflekcija ali odraz poštenosti ali integritete toži-ROUYIN, Que. — Bagamac telja.” — Mi pa pravimo: Kdor razume slovenščino in je tiste član-Mining Co., je pričela vrtati za ke bral, je moral dobiti vtis, da je Rev. Gabrovšek goljuf, slepar, zlatom in bakrom v tem mestu, | defravdant in tat! Tožite nas, pa bomo doprinesli doka: resnice kjer je, po izjavah prospektor- s prevodom dotičnih člankov, kateri prevod pa bo bolj “to the jev, pod zemljo mnogo te rude. [point,” kakor je vaš gornji infamni nepodpisan “statement”!
Upamo, da tožilec še ni izrekel svoje zadnje besede.
Do tačas pa, tovariši: povrnite onim rojakom tisočake, ki ste jih “nafehtali” od njih pod KRIVO PRETVEZO, ko ste rekli, da nabirate za svobodo tiska, mesto da bi priznali, da gulite rojake zato, da bi vam oni plačali stroške vaše tiskovne ZLORABE!
“HUMOR” današnje Slovenije
(Iz ljubljanskega “Pavlihe”.)
Red in snaga
(Ameriški rojaki, ki se vrača-) jo z obiska v Jugoslaviji, pripo-
Henry A. Wallace poziva na totalno oborožitev proti očitni agresiji Sovjetske zveze
CARACAS, Venezuela.—Dne 13. novembra je bil ubit podpolkovnik Carlos Delgado Chal-baud, predsednik Venezuele, ki
je bil na čelu vojaške junte, ki vedujejo7velik?nesnagikTol-se je leta 1948 polastila vlade. da povsodi kamor koli se obrneš;
Delgadosa j e ustrelil neki aten-;na	na ulicah> v javnih
^a or. o ro nejsi poroči se prostorih. Da je to res, potrju-| Zadnjim slepcem padajo luskine izpred oči, da spoznavajo,
je sam “Pavliha,” ki je napisal	kaj je v resnici Sovjetska zveza: odurna sedmeroglava
že marsikatero zbadljivko na ra-	pošast, ki hlasta s svojimi žreli po vseh delih vesoljnega
čun te nesnage. Tu je zopet e-j sveta, na):
' NEW YORK. — Henry Wal-
Dodatek k programu—
Na kulturnem programu v nedeljo popoldne v SND bodo nastopili tudi ukrajinski glasbeniki in plesalci.
Miklavž prihaja—
Vaja otrok (angelski zbor) bo danes popoldne po šoli v pevski sobi v šoli sv. Vida.
Povratek iz Jugoslavije—
Na parniku MAURETANIA so se v pondeljek zvečer vrnili v New York, včeraj dopoldne pa v Cleveland s 7 tedenskega obiska po Jugoslaviji: Mr. in Mrs. Anton Cvetko, Mrs. Rose Jankovič, Mrs. Marie Anzelc, Mrs. Frances Bajt, Mrs. Helena Debevec, Mrs. Antonia Lega, Mrs. Mary Rakovec, Mrs. Mary Drenik, Mrs. Mary Žgajnar, Mrs. Angeline Misich, Mrs. Mary Zeitz, Mrs. Jennie Šebenik, Mrs. Joseph Ponikvar in Mrs. Frank Natlačen. Pri parniku v New Yorku jih je pričakoval Mr. August Hollander in spremljal do Clevelanda. Dobrodošli! Najdena zaponka —
Na veselici SMZ zadnjo soboto je bila najdena ženska zaponka. Katera jo je izgubila, jo lahko dobi nazaj, če se zglasi na 1003 E. 66 St. tel UT 1-8387. Rojak se ponesrečil—
Poznani rojak Gregor Pucel, 7817 Burke Ave., se je v tovarni ponesrečil in se nahaja v St. Alexis bolnišnici, soba 211. Prijateljem se priporoča za obiske. Pozdravljata—
John in štefi Paulich iz Los Angeles, Cal., pozdravljata vse svoje prijatelje po širnem Clevelandu.
Važna seja nocoj—
Članice dr. Waterloo Grove št. 110 W. C. so vabljene, da se udeleže zelo važne seje nocoj v čitalnici SDD na Waterloo Rd. — Razpravljalo se bo o pravilih in glede veselice, ki bo 3. decem-ora. Po seji bo malo zabave.
ni.
Civilne svoboščine v Venezueli so bile začasno suspendirane. Vsem osebam je zabranjen pri-
hod ali odhod iz dežele, ki je bogata na olju in v kateri imajb!rpam v CelJu dandanes ‘Evropa’hace je pozval Zed. države, naj Amerikanci investirana dva bi-j stoji>	ojačijo svoje oborožene sile “ka-
lipona dolarjev. Nad deželo je|k^ kmalu jo bodo zasule smeti. kor hitro mogoče”, dokler Sov-proglašeno tudi delno obsedno;Nekoč bo histerik potomcem za- ietska zveza in komunistična Ki-
stanje.
Poročila, ki so prispela v Washington, naznanjajo, da je mo-iilec ustrelil predsednika pred njegovim domom in da je predsednik v bolnici podlegel ranam.
Prezv. škof Rožman med Slovenci v Rimu
Pobožnosti pri sv. Klementu in je slovenski narod vero v vne- marski križ nosil prevzv. škof
obisk bazilik
V okviru marijanskega kongresa so se na nedeljo Kristusa Pa ni komunist Tone prav nič Kralja vršile marijanske pobož-
|V
dosleden, ker v drugem stavku že trdi, da je dal škof Rožman! vsem hudičem v peklu ukaz, naj! zakurijo, da bo komunistom vroče in da so se (takrat, ko je bil Tone v Ameriki) strahovito potili, tovariši namreč.
* * *
Nekaj s Tonetovo tikvo ne bo v redu, ker enkrat trdi tako, drugič drugače. Ampak, to mu pa radi verjamemo, da v peklu belogardistov ne obrajtajo več, odkar so tam zavzeli prva mesta ali korita — tovariši.
n osti narodnih odsekov. Slovenska skupina je izbrala za svojo pobožnost cerkev sv. Klementa, ki je zaradi groba sv. Cirila tako draga vsakemu katoliškemu Slovanu, saj mu kliče v spomin neomajno vdanost očetov naše vere rimskemu apostoliku. V kapeli sv. Cirila, ki jo je tako velikodelno okrasil djakovski škof Strossmayer, je msgr. Jagodic opravil slovesne pete litanije na čast Materi božji, nato pa je škof Rožman v mojstrskem nagovoru romarjem povdaril, da sv. Mariji Veliki. Povsod je ro-
bovzetje sprejel ob zori svojega prerojenja v krščanstvu, saj je bila prva cerkev na slovenskih tleh, Gospa Sveta v Karantaniji, posvečena Mariji Vnebovzeti. — Tudi oznanjevalci krščanske vere, ki so prišli k nam z Vzhoda — sv. solunska brata Ciril in Metod — so oznanjevali med nami na vzhodu tako češčeno skrivnost Marijinega vnebovzetja.
Od bazilike sv. Klementa so se romarji, ki so se jim pridružili številni rimski Slovenci, odpeljali opravljat molitve za sve-toletni odpustek k sv. Janezu v Lateran, k sv. .Pavlu izven ob-
pek	Itajska ne dokažeta, “da sta za-
‘Na mestu, kjer zdaj so smeti in I interesirani za resničen, ne pro-pepel,	Ipagandni program miru.”
nekdaj se hotel je ponosen ble- Bivši podpredsednik Zed. drsteh	žav, ki je resigniral kot pred-
Bi rešil ga bil — kdor bi metlo sednik Progresivne stranke, ker imel. . .	slednja ni hotela podpreti nje-
gove obsodbe komunistične agresije v Koreji, je zdaj priznal, da nič več ne verjame, da se more zagotoviti mir, če se stopi Sovjetski zvezi “do pol pota naproti.” Prav tako je priznal, da je spremenil svoje nazore glede dopustitve komunistične Kitajske v družino Zdr. narodov.
ljubljanski v spremstvu msgr. Jagodica in Rev. Julija Slapša-ka. Povsod so romarji s svojo slovensko pesmijo vzbujali pozornost Rimljanov in tujih romarjev. Naj lepše pa je bilo, ko so pri Mariji Snežni zapeli ved-
“Zed. države nimajo in niso nikoli imele nobenih agresivnih namenov napram Aziji. Pametni Kitajci to vedo in oni kitajski komunisti, ki igrajo danes sovjetsko igro, naj se vprašajo, če ni morda Sovjetski zvezi ljubša zaostala Kitajska, decimira-na po desetletjih vojne, ki bi proizvajala topove za boj proti Ameriki, ne pa traktorjev in plugov za pridelovanje živil svojemu ljudstvu.”
Dalje je Wallace dejal, da Mao.
Tze-tung najbrž ne bo nikoli postal drugi Tito in ne bo nikoli Nem Mehiki smrtna kazen, proglasil popolne neovisnosti od Moskve, vendar bivši odnošaji rx med Rusijo in Kitajsko in ekstremni individualizem kitajskih kmetov je tak, da je upanje, da)
Novi grobovi
Thomas Peterson
V torek je bil rojen in po 12 urah je že umrl mali Thomas Peterson, ki zapušča očeta Ronalda Peterson in mater Dorothy, roj. Praznik, stanujoči na 18605 Kewanee Ave. Pogreb oskrbuje Mary A. Svetek pogrebni zavod na 478 E. 152. St.
Zdravnica ugrabila otroka
SANTA FE, N. M. — FBI organi so tukaj prijeli zdravnico dr. Nancy D. Campbell, ki je u-grabila devetletno hčerko bogatih staršev ter jo držala proti odkupnini $20,000 — 30 ur. — Zdravnica je bila opravljena v moško obleko, ko je ugrabila o-troka. Za ugrabljenje v svrho odkupnine, je določena v državi
“Bil sem za to, da se dovoli'Kitajska ne bo nikoli tako pokomunistični Kitajski pristop k polnoma dominirana od Moskve Zdr. narodom. Toda kakor je kakor je Češkoslovaška.
no lepo ‘Marija, skoz’ življenje.’j kitajska akcija v Tibetu spreme- To je zdaj Walacejeva sodba.
Večglasni, iskreno peti pesmi so prisluhnili vsi, kar jih je bilo v cerkvi. Ko smo odhajali, so nas začudeno spraševali, kdo ste, odkod ste.. S ponosom smo odgo-
nila Nehrujeve nazore (Nehru, premier Indije), tako je akcija' severnih Korejcev spremenila1 moje nazore.
“Ko je Sovjetska zveza dovo-
zidja, k sv. Petru in nazadnje k^ega nisem še nikoli slišal).
(Dalje jutri)
varjali, da smo Slovenci. Saj je lila napad severnim Korejcem neki nemški duhovnik nekemu in ko so kitajske čete vstopile v od naših dejal: “So etwass habe Korejo in Tibet, mi je postale/ j eh noch nie gehoert.” (Kaj ta-jasno, da Sovjetska zveza izrab-
llja druge narode za segrevanje [svoje mrzle vojne.
Razveseljivo je, da spregledujejo zadnji slepci in da spoznavajo, kaj je v resnici Sovj. zveza: odurna sedmeroglava hidra, ki z ostudnimi žreli svojih sedmerih glav hlasta po vseh delih vesoljnega sveta.
DAJ BRAT, DAJ SESTRA, SPOMNI SE BEGUNCEV S KAKIM DOLARJEM
ANGLEŠK0-SL0VENSK0 BERILO
(DR. KERNA)
je zopet v zalogi.
Po pošti stane $3.25.
Dobite ga v potniški pisarni
AUGUST KOLLANDER 6411 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio U. S. A.
r..-.-
Ameriška Domovina
IM > ■* I <•/«m—M O fM I
Mčmsav.
6U7 St. Clair Are.	HEndereon 1-0628	Cleveland 3. Oblo
Published dali; except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and English Editor: Mary Debevec Editor in Chief: Anton Sabec; Mg. Editor: Frank A. Turek; Associate Editor Vinko Lipovec
NAROČNINA
Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00. za 3 mesece $3.50.
SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for $ months.
NOVEMBER 1950
SUN MON TOE WED THU FRJ SAT
12 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 IS 19 20 21 22 23 24 2' 1 27 28 29 30
Entered as second class matter January 6th 1608. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act ofMarch 3rd 1878.
^>»83
No. 224 Wed., Nov. 15, 1950
Kako bi pridobili Ruse, da bi se Stalinu uprli
(Zanimiv članek brig. generala Bonner Fellers-a, ki ga prinašamo v izvlečku)
Pisec članka je bil vsa leta druge svetovne vojne vojaški tajnik generala MacArthurja. Prehodil je vse faze vojskovanja proti Japonski od Avstralije do Tokia. General Fellers živi od leta 1946 kot upokojenec v Washingtonu.
Čeprav izgleda, da svet neizogibno drvi v tretjo svetovno vojno, ima Amerika vendar še eno pot, da se izogne totalnemu požaru. Čas je kratko odmerjen in Zed. države bi morale to priliko nemudoma zagrabiti.
Vse do sedaj smo mi v hladni vojni s Politbirojem stalno izgubljali. V borbi idej, kakor tudi v vojni, ima ofenziva nesporno prednost. Mi pa smo od vsega početka v defenzivi.
Če hočemo zmagati v atomski vojni, moramo preiti v napad in uporabiti našo najmočnejšo karto proti rdečemu prodiranju: Pričeti moramo nemudoma totalno borbo psihološkega vojskovanja s sledečim giljem: Zrevolucionirati ruski narod proti kremeljskemu diktatorju. Udarec naj bi bil direktno v točko, česar se kremeljski oblastniki najbolj boje, namreč, da bi se jim ruski narod direktno uprl.
Gigantski sistem tajne policije s približno 2 milijona tajnih MVD agentov tvori hrbtenico Stalinove moči. Večne čistke, milijoni političnih zapornikov, panična sojenja “špi-jonov,” “saboterjev” itd. so zadosten dokaz, da je prepad med ruskim ljudstvom in vladajočo komunistično kliko ogromen.
Železno zaveso lahko prebijemo. Ko to pišem, imam na pisalni mizi protikomunistične letake in časopise, ki so tiskani in razmnoženi v Rusiji meseca junija 1950 in to v trimiljonski nakladi. To delo vodi podzemna protikomunistična organizacija NTS (nacionalna zveza ruskih solidari-stov). Ta organizacija obstoja že 20 let. Od časa do časa se potuhne, potem pa zopet plane na dan. Metode te organizacije so dovršene in ne čistke ne likvidacije je ne zadušijo. Že sam obstoj in moč te organizacije dokazuje dvoje:
1.	) Rusko ljudstvo stalno nosi v sebi klice upora
2.	) Rusko ljudstvo čita protikomunistične publikacije.
Psihološka vojna proti Stalinu ne bi bila kakšna novost. V drugi svetovni vojni smo uporabili to metodo na-pram Japonski. Naša glavna orožja so bila: radio, časopisi in ogromna množica letakov, ki smo jih odvrgli na japonski teritorij. Na Filipinih, Novi Gvineji, otoku Leyte so imeli letaki tak uspeh ,da je po končani vojni sam japonski cesar priznal, da je psihološka vojna Japonce toliko omajala, da je bil boj zgubljen že davno preje, predno sta padli atomski bombi.
Ali ne bi mogli tega ponoviti napram Sovjetski zvezi? Prepričan sem, da lahko in to uspešno. Na Japonskem smo morali razpoko med vladajočo vojaško kliko in narodom šele ustvarjati; v Sovjetski zvezi pa razdor že obstoja in naša naloga je samo v tem, da zagvozdo še malo dalje porinemo.
Naša naloga je sledeča:
1.) Povedati moramo narodom in širokim množicam pod Stalinovim gospodstvom, da imajo prijatelje in podporo izza njihovih zapečatenih meja.
Rusi in sateliti živijo pod okupacijo. Mi moramo to res nico na ves glas ni odločno ponavljati, ne glede na Stalina in njegovo vlado, s katero imamo diplomatske odnošaje. Pribijati moramo, da nismo proti ruskemu ljudstvu. Priznati moramo ogromne uspehe ruskega naroda v drugi svetovni vojni. Povedati pa moramo, da je to zasluga ruskega naroda in ne Stalinova in komunistične klike. Povdarjati moramo, da mi upamo, da bo rusko ljudstvo še svobodno in, da mu hočemo pri osvoboditvi pomagati.
Kako to narodom pod komunistično diktaturo lahko povemo? Naš sedanji “Voice of America” opravlja dobro poslanstvo, a Glas ni učinkovit, ker je to vladna ustanova, ki dobiva diplomatske proteste. V zadnjem času dela Radio Free Europe, pod pokroviteljstvom organizacicje National Commitaee for Free Europe. Radio Free Europe oddaja misije za več kot 80 milijonov ljudi za železno zaveso. Pro^ gram je narejen v Ameriki, oddaja pa se iz Nemčije preko NCFE oddajnika. Oddaje so namenjene Poljski. Madžarski, Bolgariji, Rumuniji, čehoslovaški in Albaniji. Kot vidite, Sovjetska matica ni vključena. Borba ni zato direktna in ne zajame vseh 300 do 400 miljonov prebivalcev. Treba je ustvariti močan obroč premakljivih radio oddajnih postaj okrog in okrog Sovjetske zveze in satelitov. Voice of America je le prečestokrat zadušen z motnjami. Imeli bi morali zato tkzv. slepe postaje, ki bi jih prenašali, čim bi jih
Slovanska in cirilmetodijska ideja škofa Slomška
(Ob 150 letnici rojstva Antona, da bi se že skoro nad nami izpol-M. Slomška)	jnila tista molitev našega Ijubez-
I. Slovanska ideja med Slovenci nivega Odrešenika, za katero je* ob Slomškovem času J grede k svojemu Očetu tako pri-Ko si je Stanko Vraz po letu srčno in goreče molil, nas vse z 1838 popolnoma osvojil ilirski,vezjo Resnice in Ljubezni zedi-program in se takorekoč odpo-^niti, ker le samo iz tega je sve-vedal slovenstvu, so nastale v^tu spoznati, da smo njegovi u-slovenskem literarno - kultur-j čenči”. S tem stavkom je pač nem delovanju prav za prav tri najlepše označil, iz kako pleme-smeri. Stanko Vraz je propagi-jnitega namena snuje novo or-ral ilirizem, t. j. hrvatski jeziklganizacijo.
tudi za Slovence, drugi so bili še Slomšku so bili pri srcu pred-bolj panslavističnega duha in so J vsem slovenski ločeni bratje. V začeli pisati nekako mešanico |BCM vabi vse katoličane, pa tu-slovanskih jezikov, kakor Mati-|di vse ločene brate in sestre, po-ja Majer Ziljski. Tretja smer je sebno Slovane. Tako je Slom-bila čisto slovenska, kakor jo je šek jasno spoznal, da do zedin-zagovarjal France Prešeren. |jenja ni več daleč, kadar ga bo-Vse tri smeri so budile med sta obe cerkvi, vzhodna in za-Slovenci slovansko bratstvo, ki padna, iskreno želeli in zanj mo-se je dotlej le ob redkih prilikah'lili.
in bolj skromno javljalo iz pod-j Slomšek je upal, *da bo posta-zavestnega bivanja v narodni la njegova organizacija veliko! duši. Nekateri so izražali tudi!božje orodje, ki bo pripomoglo1 misel, da naj bi bili vsi Sloven-jh končnemu odpravbjenju razko-ci ene vere. Ker je velika veči-!la. Saj govori Slomšek o dnevu, na Slovanov pravoslavne vere,'ko si bodo podali roke vsi naro-zato so mislili, naj bi bila pra-jdi matere Slave. In če se mu voslavna vera skupna slovanska to upanje zdi nekoliko drzno, se vera.	| tolaži s svetopisemsko besedo
Vsa ta stremljenja so odločil- ‘;Kar je nemogoče pri ljudeh, je
Sloveniji in kmalu nato tudi iz-(le mogoče, k ACM, oziroma ki ven tako navdušenje, kakor ga BCM. Pod zastavo sv. Cirila in je doživela malokatera organi-j Metoda in pod zavetjem prebla-zacija. že leta 1854 javlja Slom- žene Device Marije, božje Ma-
no vplivala tudi na Slomška, da se je odločil s svojim delom dati Slovencem pravilno smer V pogledu vere in narodnosti, ozir jezika.
?. Slomškov pogled na slovan stvo
Slomšek nikakor ni začel misliti na slovansko vprašanje šele' takrat, ko je ustanavljal Bratovščino sv. Cirila in Metoda, že’ preje pogosto govori o slovanskih narodih, o sinovih matere Slave. V svojih spisih ponovno omenja solunska brata, ki sta "Slovanom “pismo in krščansko1 omiko v domačem maternem jeziku prinesla.” Drugič s ponosom omenja, da so “že preč tisoč leti naši stari očetje brali sveto pismo v' slovenskem jeziku” iz knjig, ki sta jih spisala sv. Ciril in Metod. Iz dejstva, da so slovanski narodi povezani med seboj ne samo po krvi in. skupnem izvoru, ampak tudi tem, da so sprejeli vero in sv. pismo istih bratov, izvaja Slomšek zaključek, da blagor in zgodovinske naloge narekujejo slovanskim narodom in tudi slovenskemu čim tesnejšo medsebojno skupnost.
Zato ga prebujajoče se “slova-nofilstvo”, kakor je dunajska vlada imenovala to gibanje, ni presenetilo. Saj je stal sam prvih vrstah. Toda v svoji fini daljnovidnosti je videl vnaprej morebitne zle posledice, če bi to; gibanje krenilo v nepravo smer.
Slovenska samobitnost ni bi la Slomšku nikoli sporno vprašanje. Zdi se nam, kakor da je podzavestno slutil, da bo naš mali narod igral še važno vlogo v življenju slovanske družine. Zato je z velikimi simpatijami spremljal delo mladega Franceta Prešerna in drugih slovenskih kulturnih delavcev, ki so se u-prli načrtu, po katerem bi bila slovenska kuuturna samobitnost žrtvovana na oltar ilirizma ali panslavizma.
Kakor v njegovem času gotovo še nihče,, je spoznal, da je slovenstva rešitev bolj zajamčena v naslonitvi na slovanske narode in v čimprejšnji rešitvi izpod nemškega vpliva. To prepričanje je z občudovanja vrednim pogumom, ki se nam zdi za tiste čase skoraj predrzen, tudi' jasno pokazal in si nakopal s tem preganjanje. Na drugi stra-
mogoče pri Bogu.” (Lk 18, 27.) Seveda se ne zanaša nespametno, da se bo to že v njegovem času zgodilo, toda temelj je položen. In srčno se je veselil vseh pojavov zbližanja. Vse to je vestno zasledoval in priobčeval v svojih poslanicah. Pozneje bomo videli, kako edinstven razmah je Slomškova organizacija doživela tudi izven Slovenije, in če pomislimo, koliko vlogo bo ta organizacija še igrala v bodočnosti, če bo živo delovala, spoznamo, da njen ustanovitelj ni zidal na pesek.
Slomšek je živo spoznal, da je naj večja ovira zedinjenju napuh, ki rodi tisto strašno sovraštvo. ločenih bratov do katoličanov. Nasproti, napuhu postavlja Slomšek krščansko ljubezen in sveto ponižnost. Piše: “Veliki prepad med nami in njimi spet uravnati, jim stezo krščanske! ponižnosti in ljubezni, katera sama v edinost pel]a, prijazno! nadelati, zato m'olimo in prosimo, bratje in sestre, sv. Cirila in Metoda. Mrzleje pa, kakor je do nas katoličanov njih srce,, gorkejša bodi do ločenih bratov naša ljubezen.”
Slomšek je prvi izmed Slovencev popolnoma pravilno in globoko umeval vodilno misel v življenju in delovanju svetih slovanskih apostolov. Popolnoma gotovo je, da je Slomšek po glo bokem umevanju duha in dela svetih slovanskih apostolov presegel ne samo Slovence, ampak ve Slovane tedanje dobe. Svetih bratov življenje in delo je1 dobro poznal. Pravilno je ocenil njuno apostolsko delovanje med Slovani. Pa tudi je uvidel, koliko svetega idealizma je bila zmožna zbuditi misel: — zopet združiti v eno cerkev vse narode, katerim sta sv. brata Ciril in Metod odprla vrata v krščanstvo. To dognanje je spretno izrabil in se ni pomišljal dati svoji bratovščini za zedinjenje ci-rilmetodijsko misel kot namen m gonilno silo, čeprav sta bila: sv. brata v tistem času malo poznana. Pa tudi častil je iskreno velika slovanska svetnika. V tem spoštovanju se je navzel njune-aa apostolskega duha; poleg tega ga je Bog postavil še v podobne prilike^ da je tudi on oznanjal blagovest ubogemu in zasužnjenemu narodu. Ista nem-
ni pa je videl, kako verska raz- ška vladoželjnost, ki je sveta’
cepljenost Slovanov stavi kulturno - političnemu zbližanju sko-
brata ovirala v misijonarjenju, je tudi Slomšku ob mnogih pri-
nepremagljive ovire. Tako1 likah skušala preprečevati sloje Slomšek svojo slovansko ori- venski misijon. Tako so imena entacijo dopolnil s cirilmetodij- Ciril - Metod - Slomšek za vedsko idejo verskega zedinjenja. | no združena svetla luč slovan-3. Slomškova bratovščina skim narodom.
sv. Cirila in Metoda j 4. Rast Bratovščine Sv. Cirila V prejšnjem odstavku smo že	in Metoda
Sovjeti odkrili. Komentatorji in pripravljale} programa bi povedali, da je Slomšek ustano-! Slomškovemu vabilu duhovni-morali biti ruski begunci, ki imajo prijatelje, sosede v kra- vil Bratovščino sv. Cirila in Me- kom, zbranim na duhovnih va-jih, kjer so prej živeli in vedo, kako je treba govoriti ruske- tod3- Prvim članom BCM piše jah v Brežicah 1. 1851, se je ta-IUU narodu.	; v svoji poslanici: “Misel me je koj odzvalo okrog 50 duhovni-
(Konec jutri.)	'gnala, želja me je presunjevala, kov. Nato pa je sledilo po celi
šek, da je bratovščina razširjena, v slovenskih, nemških, čeških in ogrskih škofijah. V Avstriji je1 bila vpeljana v desetih škofijah. V goriški je bilo 170 članov, tržaški 758, v ljubljanski 5521, v lavantinski 6320, v krški 239, irt v olomuški 85. Velik razmah je doživela na Moravskem v brnski škofiji... Slomšku je bilo javljenih iz raznih škofij v tem., letu 13,114 članov... Nekatere Škofija pa števila niso javile.
Naslednje leto (1885) poroča o organiziranju bratovščine med Slovaki. Leta 1856 ceni Slomšek število udov na okrog 15,000. Ves vesel sporoča leta 1857, da: je v brnski škofiji na Moravskem, kjer sta se sv. Ciril in Metod največ mudila, že 6500 u-dov, vseh pa okrog 25,000. Zatd poziva brate in sestre, naj z veseljem in pogumno nadaljujejo prelepo delo. Prvikrat poziva Slomšek člane, naj zbirajo tudi denarne prispevke za pomoč a-postolskemu delu med ločenimi brati. Leta 1858 poroča, da je bratovščina osnovana na Ruskem (med Poljaki) in ceni število vseh okrog 27,000. Velik razmah je doživela bratovščina leta 1859. V slovenskih škofijah, je naraslo število članov za 400, v brnski škofiji je bilo 13,306 članov, vseh na novo vpisano je bilo 12,323 članov, skupno s prejšnjimi pa okrog 30,000. Škofje muenstr-ski, hildesheimski in paderborn ski so ustanovili bratovščino sv. Petra z istim programom kakor' ga ima BCM. Da je ta bratovščina nastala pod vplivom Slomškove bratovščine sv. Cirila in Metoda, nam poleg istega programa in podobnih sredstev priča tudi dejstvo, da jo je papež obdaril z enakimi odpustki in, da so imenovani škofje o ustanovitvi takoj obvestili Slomška ter tudi pozneje ostali z njim v stiku. Tudi v daljno Afriko je zanesel BCM misijonar Matevž Kirchner, Knobleharjev naslednik. Leta 1860 se je na novo vpisalo okrog 1150 članov. Naslednje leto Slomšek ni dobil veliko poročil, vendar z veseljem sporoča, da je na Moravskem 7000 novih članov. Zadnje Slomškovo poročilo leta 1862 je zopet veselo. BCM je dosegla velikanski razmah, posebno V slovenskih škofijah in na Moravskem. Na svojem višku jel štela 70,000 članov.
Slomšek je BCM osebno vodil, je določal zunanje delo in skrbel za notranji ogenj, meri smemo pripisovati njen mogočen razvoj in uspešno notranjo rast dejstvu, da je bila iz grajena na osebnosti velikega! škofa Slomška. Prav iz tega razloga je s Slomškovo smrtjo tudi; njegova naj lepša in naljubša organizacija začela hirati. Toda' novega poleta je dobila, ko so jo 1. 1891 s spopolnjenim programom obnovili na Moravskem pod' imenom Apostolstvo sv. Cirila in Metoda pod zavetjem prebla-žene Device Marije (ACM). Sedež ima v Velehradu, kjer je sv. slovanski apostol nadškof Metod pokopan. V novejšem času je Apostolstvo dobilo mednarodni katoliški značaj. Tudi pravila se bodo skušala izpopolniti času primerno, predložena bodo sveti Stolici v odobrenje in potem se bo skušalo Apostolstvo razširiti po vsem svetu. V lavantinski škofiji je iz hvaležnosti do svojega velikega ustanovitelja ostalo ime: Bratovščina sv. Cirila in Metoda (BCM).
5. Ohranimo, poživimo in razširimo vsepovsod Sloinškovo dediščino
Ne bilo bi prav, če bi Slovenci to znamenito ustanovo zanemarili, ki najlepše kaže Slomška v njegovi pravi veličini. Če so1 drugi narodi sledili klicu našega Slomška, ali ga naj mar preslišimo mi, ki smo njegovi in on je naša last? Zato naj v jubilejnem letu 1951-1952 pristopijo vsi Slovenci, kjer jim je to'
tere, se zbirajmo in se k Bogu ob stoletnem jubileju goreče zatekajmo v molitvah, da pride rešitev in svoboda tudi za naš zatirani narod. Povsod, kjer ko-, li biva naš rod, po zapadnih evropskih deželah izven železne zavese, po severni in južni Ameriki, po Avstraliji in tudi po Afriki in Aziji naj pristopijo vsi Slovenci k ACM in povsod, kjer je to le mogoče, naj vzniknejo podružnice ACM. Vsi širite in vsepovsod cirilmetodijsko idejo, tudi med druge narode jo skušajmo razširiti, kakor je to delal že njen ustanovitelj škof Slomšek. Božji blagoslov ne bo izostal, rešitev bo prišla.
“Prosim vas torej in zarotim v imenu Jezusa, najvišjega Pastirja naših duš, ne opešajte v molitvi, marveč nagnite silo svoje ga srca našim ločenim bratom in Bog, Oče ljubezni, ki želi, naj bi vsi enega srca in ene misli bili, hoče po naših gorečih prošnjah srca ganiti in ogreti za sveto edinost k zveličanski Cerkvi. (Slomšek).
Življenja trnjeva pot
Cleveland, O. — Proti koncu avgusta 1915. 1. sem prišel v Cleveland kot gozdar in premo-gar. Ugajalo mi je, pa sem si dejal, dosti je potepanja po svetu, treba se bo ozreti malo okoli in ustanoviti dom.
Hodil sem malo na oglede, vendar sem bil mnenja, da ne gori voda. Neko soboto smo ogledovali mlad par, ki je šel h poroki. Gospodinja me je opozorila na zalo tovarišico Nežiko. Češ tale pa res ni napačna in skušnje ima. Čeprav je vdova, je že marsikdo povprašal pri njej, le doslej še ni bil noben pravi. No ja, sem dejal, tako hudo pa menda že ne bo. Gospodinja Jerica se je le smejala. Zvečer smo šli na ohcet in dobro smo se imeli. Ko sem ga nekaj kozarčkov stisnil za korajžo, sem se takole po ovinkih približal izvoljenki. Ko me je naslednji dan vprašala Jerica, kako je bilo, sem se bil pa jaz smejal in zadovoljno muzal. Si jo le vjel na svoje sladke besede, je skoraj nejevoljno menila. Naj je že bilo, kakor je bilo, štirinajst dni kasneje, na 15. novembra sva stopila pred oltar, Msgr. Ponikvar naju je pa zvezal za skupno pot življenja.
Ze 35 let hodiva po tej poti, vča-V veliki'1 sih je malo bolj gladka in zložna, včasih pa bolj strma in razdrapana. Bolezen, brezposelnost in skrb za pet c-irok so’ nama često prinašale neprespane noči. žena tri vogale pri hiši po koncu drži, so včasih doma dejali in skoro so imeli prav, vsaj v onih dneh. Danes je menda že tudi to drugače, ko se je vse tako spremenilo. Takrat smo se ženili za vse dni življenja, sedaj se pa nekateri že samo za ene kvatre. Dobra gospodinja drži tri vogale, moja žena je ena teh nekdaj tako čislanih slovenskih mater in žena.
Družina je dorasla, otroci so si ustvarili svoje lastne domove, midva pa spet sameva ob večerih, kot pred 35 leti, le da sedaj gledava televižen, kar takrat še ni bilo mogoče. Spominjava se nekdanjih dni, premišljava o veselju in težavah na poti ter čakava, kdaj naju bodo zmotile stopinje najinih otrok ali vnukov, ki naju prihajajo obiskovat.
Frank Dragolich.
Slovenska Koroška
Mdenarodne težave 10. oktobra.—Angleški poslanik na Dunaju je nekaj dni (14. okt.) po proslavi 30-letnice plebiscita ob priliki sprejema časnikarjev pri Vercerju v Porčah ob Vrbskem jezeru izjavil, “da praznovanje 10. oktobra ni povzročilo večjih težav na mednarodnem polju.”
Iz te izjave gospoda poslanika nujno sledi več zanimivosti. Prva bi bila ta, da so le morale biti neke težave. In po vsej verjetnosti je morala imeti te težave ravno Anglija kot zasedbena oblast na Koroškem. Teh težav vsekakor ni mogla imeti v toliki meri Avstrija, katera si upa pač samo to in toliko, kolikor ve, da ji to zasedbene oblasti dovolijo, odnosno kolikor si misli, da bodo te to dovolile. Za nas Slovence—to jasno in odločno izjavljamo — so namreč za vse krivično ravnanje s slovenskim elementom v Avstriji odgovorne v pr*! vrsti zasedbene oblasti in to zlasti Anglija, pod katere zasedbeno oblast spada tudi Slovenska Koroška. Če bi bili na primer britanski visoki politiki, ki so v zadnjem času kar po vrsti prihajali v Avstrijo, sprejeli predstavnike Slovencev, da bi iz njihovih ust slišali poročilo o položaju slovenstva v Avstriji in saj do neke mere upoštevali prikazana jim dejstva, bi najbrž Anglija in tudi Združene države ameriške teh težav ne imele.
Druga zanimivost pa je ta, da je moral biti vendar nekdo, ki je te težave povzročil, odnosno jim dal povod zanje. In tukaj koroški Slovenci čisto gotovo niso bili, ker so žal preskromni. Moral jih je torej povzročiti nekdo drugi. Tukaj pa pride na vrsto Avstrija, tista Avstrija, ki jo vse zasedbene oblasti več ali manj ščitijo, še več, naravnost nosijo na rokah in tako rekoč politično razvajajo. Edina (zasedbena oblast,, ki avstrijsko nemštvo, ki je v svoji politiki nasproti Slovencem skozi in skozi nacističnih manir, trdo drži, je Sovjetska zveza in do neke mere tudi Francoska. Da omenimo v tej zvezi samo eno, kar je utegnilo povzročiti omenjene “keine grosseren intednationa-len Schwierigkeiten,” namreč to, da je socialistična “Neue Zeit’ 10. oktobra napisala na 3. strani, “da se je pred tridesetimi leti utrdila južna meja Avstrije in bodoče velike nemške republike.’ Kaj takega pa britanski in tudi amerikanski politični, da sovjetskega niti ne omenimo ne, želodec ne prenese, pa čeprav gre to v zvezi z britansko-ameriško varovanko Avstrijo. In želodčne težave ne spadajo med najmanjše, posebno če se prekuhajo še v sovjetske kotlu. In tukaj je moralo tako tudi biti.
Ko bo prišel čas za to, bomo pa javno povedali še kaj drugega, bolj zanimivega. In med tem ne bo naj nezanimivejše to, kar danes dela na Koroškem “der fuehrende Kopf und der Orga-nisator der Abstimmungskamp-fes.”


Na slavnostno sejo koroškega deželnega zbora, ki je bila dan pred proslavo 10. oktobra, dasi je bilo povabljeno vse drugo, kar je bilo in ni zaslužno za nemško stvar je prišel tudi ta mož. Kaj ta gospod dela, danes na Koroškem in v Avstriji, vemo predobfo mi Slovenci, vedo pa dobro tudi Nemci. Po vsej verjetnosti vedo za to tudi zasedbene oblasti. Bojimo se, da bo prepozno, ko bodo ie-te spoznale, da je v interesu mednarodnega in meddržavnega miru na tem evropskem prostoru, da se temu človeku stopi temeljito na prste.
Carantanus.
IVAN MATIČIČ:
Dom v samoti
Sonce zahaja za Zavrhom nad Medvedjimi bregi. Družina se spravlja k domu, a tudi živinče, ki se je pravkar napilo v Belem potoku. Družno se zbira na trati pred hišo vse, kar je ži-viga na Pristavi. Gospodinji, stara in mlada, naprej! Zakurita na ognjišču, da bo zagorelo, da se visoko dvigne dim in oznani v daljne dalje življenje in družinsko srečo na Pristavi! Oba gospodarja in otroci z ži-vinčetom vred se še ustavljajo pred hišo. Gospodarja se mirno pomenkujeta in se ozirata po bližnjem in daljnem okolju, tja gor na goljave in gozdne vrhove, ožarjene od zahajajočega sonca.
Le noter, le noter, preljuba družinica! Živinče v hlev in stajo, otroci v kraj! Gospodarja skrbno zapahujeta hleve, pregledujeta vse kote okoli hiše, oprezujeta prek ograj, če ne preži ob hosti kak tatinski goltanec. Nato zapreta ograjne duri ter skrbno na vse strani pregledata, ali je Pristava varna pred ognjem. Da, Pristava je varna. Mrak lega na gozdovje in goljave. S Strmca odmeva rahlo brnenje večernega zvona, ki vabi ljudi k molitvi in v varno zavetje. Pristava tone v mrakobi, tone tihotna, zdaj zdaj bo utonila v temoti. Jej, Pristave ni več; ni je več videti ne slišati. Noben tatinski golt je ne najde, nobena zloba ne more do nje. Zakriva jo temina, narava sama jo brani. Daši se sliši rahlo zvonklanje iz hleva, kakor bi skrivnostno pozvanjalo od nekod iz gozdne samote, vendar ni strahu, kajti živinče mirno prežvekuje in dremlje. Živinče bi prvo zaslutilo nevarnost, a se nikogar ne boji, nič se nima bati. Gozdna zver ne more blizu, roparjev ni, Pristave ne najdejo. Popotnih ljudi tudi ni, ki bi tod hodili, kajti na Pristavo ne držijo nobena javna pota, še manj cesta, kjer hodi in podi samo hudo tega sveta.
Vendar Pristava živi in diha. Glejte, družina je zbrana okoli ognjišča. Mirno žužnjajo dru-žinci, gledajo v ogenj, ki tiho gori med njimi. Ogenj gori, ognjišče diha, en sam dih družine, en sam utrip srca. In tu med njimi diha Lenka, diha in živi. Plapolajoči ogenj ji obseva izsušeno, bledo lice. Malobe-sedna je, posluša žužnjanje, prikimava. Nič ne toži, nič ne tarna, a vendar je družinci z nemalo skrbjo in boljo opazujejo. V samotni hiši, ob toplem ognjišču gloda črv, razjeda tiho srečo. • • •
Lenka je polagoma opešala in legla. Naj leže, naj se spočije, naporno delo jo je utrudilo. Tako so menili družinci. Niti Tilen ni mislil drugače, ni prav nič pričakoval, da bi utegnilo biti kaj hujšega. O, naj se le spočije, počitek ji bo dobro del.
Mati Stržajna je bila drugačnega mnenja, vendar ni nikomur nič razodela. Le pogosteje
Make Tlite Your Buy Word For VITAMINS
d*l
ONE a DAY
MULTIPLE VITAMIN CAPSULES
Ow-A-Doy (brand) MuWpla Vllor
Tto Capsules are—-
y-IXDTtNT »och capiul* contain* tfca ' 4«0r M* Mod* of fha five vitamin* wtraao roqvirMMntt k«M boon octal* Mtod «i oaonttad to beano netrltlon.
i-CONVSNMKT-tako |mt ono cap*w(o today «rmI yea can forgot about vCamia oapplomont* antd tomorrow,
*—fCOMOMICAL—a tlnglo cnfMuto oat* day I* ail you teko and all you pay fee.
d—OUAKANTFE—t aka ooa Ono-A-Oay (brand) Multiple Vitamin Capsule each day for sixty day«. Year oonoy book ■ you ora not oalhtied.
(MOB lABOBATORItS, INC,
I
je vzdihovala, ko se je sukala okrog ognjišča, se mudila ob snahini postelji ali opravljala otroke. S časom pa je tudi Lenka sama začutila, da ji niti postelja ne bo vrnila moči. Vročična in omotična je včasih priznala materi, da se ji zdi, kako ji moči pohajajo, in nima dosti več upanja na ozdravljenje. Mati jo je sicer spodbujala, vendar ji ni mogla povsem prikriti tega, kar je slutila. Samo vzdihnila je in rekla: “Bog se nas usmili.”
Snaha je materin vzdihljaj bridko razumela, zato ji je samo pritrdila: “Da, zares, mati, Bog se nas usmili!”
Daši je mati budno pazila na otroke in jih venomer odganjala od bolničine postelje, vendar otroci so otroci. K materi sili-'o, a kdo naj jim dopove, da je materina bolezen nalezljiva, predvsem nevarna otrokom. Razen tega jih je tudi Lenka sama hotela imeti v svoji bližini. Skušala je sicer poslušali materina svarila, ali kako naj odganja otroke, če jih ima tako rada!
“Lenčica, no, pridi bliže! Veš, nekaj ti hočem naročiti: pridna boš morala biti! Boš pridna?” “Kajpak bom pridna.”
“Veš, mater boš morala poslušati, mater ubogati.”
“Katero mater?”
“Nu, staro mater.”
“Hm, staro mater že, ali na-naprej moram ubogati vas, mati.”
“Mene, nu, seveda. Ali veš, Lenčica moja, kaj, če mene ne bo? Potem boš morala poslušati staro mater.”
“Zakaj bi vas ne bilo, mati? Kam pojdete?”
“Ah, kam pojdem? Sam Bog ve, kam. Lenčica moja, smiliš se mi, Bog ve, koliko boš morala trpeti.”
“Zakaj, mati?” *
“Zato, nu, ker ne vem, kaj te vse čaka.”
Drugi dan se je pogovorila z Jernejcem.
“Jernječe moj! Ti si naj starejši, zato ti polagam na srce: ubogaj očeta in deda! Bodi dober z Lenčico, Matej cem, Mihcem in Uršico!”
“Zakaj mi to naročujete, mati?”
“Zato, Jernejče, da boš dober, ko boš velik, in ne boš nikogar odganjal od hiše. Ah, tedaj ne boš imel matere, da bi te kaj poučila. Zato si zapomni moje besede in glej, da jih nikoli ne pozabiš. Jernejče moj, hudo mi je, ker te imam tako rada!” “Zakaj tako čudno govorite, mati? Saj vendar ne boste umrli!”
“Oh, Jernejče!” vzdihne mati in si potegne odejo na usta, ker jo posili kašelj.
Potem je poklicala k sebi Ma-tejca in Mihca. Umazana in navihana sta se približala postelji. Bolno se je nasmehnila zdravima boscema.
“Kje ste se mi zopet potikala, potepina, da vaju ni nič blizu?” “Mlade mačice sva našla poc stražjo na kozolcu,” se odreže Matej če.	^
“Pet jih je, prav take so kot mačka,” pritegne Mihec.
“Kaj bomo s toliko mačkami, mati?” vpraša Matejče.
“Oh, razšle se bodo na vse strani, kakpr se boste razšli tudi vi, ljubljenci moji . . ” odvrne mati žalostno.
“Zakaj se bomo razšli, mati?” vpraša Matej ec.
“Zakaj, nu, zato, ker ne boste zmeraj majhni. Ko boste odrasli, boste morali od hiše.” “Zakaj od hiše, mati?” popri me Mihec. “Zakaj bi ne ostali zmeraj doma?”
“O, doma, doma, otroci moji!
(Dalje prihodnjič)
-------o-------
Kupujte Victory bonde!
Ustanovljena 1. januarja, 1939,
Inkorporirana 13. marca, 1939 v državi Oblo.
Glavni sedež: BARBERTON, OHIO
ENA NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRUŽABNEM, ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU
Nobenih pristopnih stroškov. Ne potrebujete nobene zdravniške preiskave Pristop od 16. do 65. leta.
Za 25 centov mesečnega asesmenta, plačuje dobrostoječem članu do $100 pogrebnih stroškov.
Vsak Slovenec bi moral biti član te nove nepristranske organizacije. GLAVNI ODBOR:
Častni predsednik:	PRED UDOVICH, 183—22nd St., Barberton, O.
Predsednik:	MATT F. INTIHAR, 21491 Nauman Ave., Euclid, Ohio
Prvi podpredsednik: FRANK J. MACEROL, 1172 Norwood Rd., Cleveland 3, Oblo.
Drugi podpredsednik: IVAN GERMAN, 7502 Donald Ave., Cleveland, O. Tajnik: VINCENT H. LAUTER, 1012 Wooster Rd., West Barberton, O. Blagajnik: JOSEPH SHEGA, 207—23rd St. NW., Barberton, Ohio. Zapisnikar: JOŽE GRDINA. 6113 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik in prvi nadzornik: CHARLES BENEVOL, 19502 Muskoka Ave., Cleveland 19, Ohio.
Drugi nadzornik: FRANK M. PERKO, 1092 E. 174 St., Cleveland 19, Ohio. Tretji nadzornik: ANTHONY KRAMPEL, 1003 E. 66. Pl., Cleveland, O. land 10, Ohio.
FINANČNI ODBOR:
Predsednik in prvi odbornik: JOHN GOTTLIEB, 1845 W. Cermak Rd., Chicago 8, 111.
Drugi odbornik: JOSEPH PIŠKUR, 133 Smithsonian St., Girard, Ohio. Tretji odbornik: DAMIJAN TOMAŽIN, 973 E. 74. St., Cleveland, Ohio.
Direktor atletike:	JOSEPH E. LUKZ. RFD 1, Box 432, Niles, Ohio.
Uradno glasilo “Ameriška Domovina,” 6117 St. Clair Avenue, Cleveland 3, Ohio.
Za pojasnila se obrnite na glavnega tajnika Slovenske Moške Zveze 1012 Wooster Rd., West Barberton, Ohio.
Ivo C. Jager:
j
Preko jugoslovanske meje
(Nadaljevanje)
župnika j e pretantal, ali pa se mu je zahotelo čudeža, vendar pa župljani niso tako hitro na to pristali. —
Hoteli so, da gre falot pred sodišče. Sodnikov položaj ni bil zavidljiv, rešil pa se je iz zagate, da je župnika vprašal kot izvedenca, če smatra izjavo obto-jte Kakšen je razloček med zenčevo za verjetno in čudež za^njimi jn nami fašisti? Iste po-mogoč, kar je ta, pač dosledno gjecje imamo na družabni red,
zagrabiti ljudi in jih držati kakor v pesti. Šlo je o nekem političnem vprašanju, kako je treba postopati z mlačnimi pristaši, pa je delavski agitator porinil svojo široko pest svojemu nasprotniku prav pod oči za dokaz, kako je treba zagrabiti delavce in jih držati tako trdo v pesti, “samo tako se da delati in nič drugače.” Bile so iste besede kakor kolonelove, ko je govoril o italijanskih zajcih oz. ovcah.
“Poglejte, prosim, komunis-
svojemu prvemu stališču, potrdil, nakar je sodnik izrekel op-
če vse fraze pustimo vstran. — Njihov rdeči fašizem je še ne-
rostilno sodbo, glede ogrlice Pa| skočno trši od našega, pri njih odločil civilno pot in nakit vr-jje dogma absolutna in za njeno nil cerkvi. Nesramnost Ial°tova prekoračenje vas postavijo ob pride zdaj do viška; zahteva š ^ £e napravj njihov funkci-tožbo od župnika izročitev naki- onar kaj takšnega, dobi strel v ta. Ta tožba je ravno v teku, ijKuk: od tovariške roke, če kdaj bo razprava, ne vem, ni še^j celo ukazano, da določeno. Prosim vas, povejte končati sam, kakor
mi, ali bi bilo kaj takega še kje drugod na svetu mogoče?”
Kolonel je imel prav, dvomim, da bi bilo sploh izvedljivo tako, kakor se je dogodilo v Rimu. Ko sem bil prost, sem mislil enkrat na to stvar, da bi poiskal v časopisih, kako se je pravda iztekla, pa sem kasneje imel toliko opravka s svojimi stvarmi, da nisem prišel do tega. Moral sem potrditi kolonelu, da ima prav. Ko je pripovedoval, da je treba imeti Italijane trdo v rokah, če se hoče z njimi kaj doseči, sem se spomnil na pogovor, ki sem ga slišal doma o podobnem predmetu, kako je treba
mu se mora so sultani pošiljali svileno vrvico svojim nepokornim. Mi poznamo komunistično ideologijo, saj sta o-be skoro sorodni in telemljita na diktaturi elite. Ravno zato smo mi, in samo mi fašisti kos komunistom, ker jih bijemo z istim orožjem. Ali morete povprečnega delavca prepričati, da je vsaka komunistična beseda laž in potvara, ne, bedak ne verjame, dokler mu komisar ne sedi za vratom in mu z nagajko zatre in izbije zadnjo iskro morebitne samostojne misli. In kako je z inteligenco, ki vam po toči pride z jokavostjo, da si niso mogli misliti, da se idealni nau-
ki Marxovi tako potvarjajo. Temu nasproti je naš evangelij odkrit, mi dajemo vsemu narodu zavest človečanstva in naše stare kulture, izbijamo iz njega zajčjo plahost, da se zaveda svojega položaja, ki mu daje dolžnosti, pa tudi velike pravice
Na mojo pripombo, da zajčje plahosti ni mogoče v eni ali dveh generacijah odpraviti, da je tudi Mussolini to izprevidel, ko je prezgodaj napravil eksperiment o uspehu, h kateremu ga je zavedla zmaga nad loki in puščicami v Abesiniji, sem izgubil vso privlačnost in dostopnost za fašistično doktrino, pa se je kolonel očividno ohladil in naši razgovori so postali odslej formalnejši. Videl sem ga še nekajkrat v vroči debati s komunisti, ki so imeli svoj prostor na drugem koncu v kotu, pa so morali že večkrat poseči vmes Nemci, da ni prišlo do hujšega-
Ne vem, če sem že omenil, da je bilo med nami tudi nekaj Nemcev. Dva od njih sta bila pobegnila pred nekaj mesci iz KZ Franschette, dospela s “hi-kingom” do tirolske meje, kjer se jima je poskus bega ponesrečil. Kakšen bo sprejem v KZ in koliko telesne- kazni jih čaka, je ta dva člana bivše Hitlerjeve mladine sicer nekoliko skrbelo, vendar bo tudi to minulo! Eden od njih je bil dober boksar in je nastopal v tekmah za KZ po okoliških mestih. Če bi bil nekoliko bolje hranjen, da bi dobile njegove mišice vsaj nekoliko maščobe, bi bil lahko šampion mušje teže, posebno ker je bil neobčutljiv za udarce in drzno pogumen v napadu. Drugi Nemec je po polomu 1945. leta nekako ušel ujetništvu, vstopil v francosko tujsko legijo in sko-i’o tri leta pogojene 5 letne službene dobe prestal, ko ga je v Tunisu prilika zanesla na norveško ladjo, ki je imela odpluti v Italijo. Svetolasi fant se je malo ločil od norveške posadke, vendar je pa moral v Italiji zapustiti ladjo, nakar je padel v roke karabinjerjem in bil za KZ 1 Fraschette kot tujec brez potnih listin določen. Tam sta prišla z boksarjem skupaj in se odločila za beg, ki se jima je ponesrečil.
Od obeh je bil Werner, boksar, živahnejši. Pripovedoval nam je, kako je v tem KZ, ker smo bili vsi hudo radovedni, kaj nas tam še čaka. Posnemal je razne funkcionarje tega taborišča prav dobro, tako da smo se nad njim dobro zabavali.
Omenim še enega Nemcev, ki je bil begunec iz ruske cone v Nemčiji. Tudi njega je Sibirija čakala, ker ni hotel večletne pogodbe za delo pri Rusih podpisati kot tehnik strojne branše. Razen tega, da se umakne Sibiriji, ga je vabila v Italijo in na beg ljubica, zaročenka, hči bo-1 gatega italijanskega trgovca, katero se je seznanil in zaročil
Proge že v družini! — v Washington Park Zoo v in tehta 40 funtov.
Zebra Molly s svojini sedem ur starini mladičem predstavlja, Milwaukee res lep motiv za fotografa. Mladič je visok 30 inč
za časa svoje vojne službe v Grčiji. Bila je starejša od njega, kakor smo videli po slikah in kasneje tudi osebno, ko je prišla večkrat, da je vodila razgovore za njegovo osvoboditev. Po nekem italijanskem zakonu namreč, so razni begunci dosegli prostost in italijansko državljanstvo, po poroki z Italijankami. Ravno ko sem jaz odhajal iz Fraschette, tega letovišča z razglednimi stolpi, — kakor so Italijani prikazovali ta KZ, pa so zamolčali straže s strojnicami na stolpih— se je Fritz pripravljal na poroko s svojo zarjavelo devico. Ker niso mogli pod zaščito International Refugee Organization, kamor smo se mi zatekli, nisem kasneje nič več slišal o Nemcih in njihovi usodi.
Kakor Italijani so tudi Nemci razmišljali o svojem položaju Boksar Werner je tako-le modroval:
“Obračajte stvari kakor hočete, samo mi Nemci smo kos Sovjetom. Če bi bile vse naše sile koncentrirane na vzhod, bi mogli držati komunistične armije v šahu, in če ne bi napravilo vodstvo tako strahotne napake z iztrebljevanjem celih narodov. Da smo dali Ukrajini svobodo, ko so nas s pozdravi sprejeli, bi to postala naša Mažinotova linija, ki bi pa tudi držala. Tako pa so bile nebrojne napake logična predpostavka, da je vse končalo v taki propasti. Zapad nam ni mogel zaupati, da se vodstvo še enkrat ne pogodi s Sovjeti — diktature so okretne j še kot demokracije — pa je pač prišlo, kakor je moralo priti.”
Ne bi si mogel misliti, odkod tem mladim ljudem tolika razgledanost in politična zrelost. Če pa človek pomisli, kaj je vse že za njimi in koliko so imeli časa za razmišljanje o storjenih napakah, uvidi, da tudi tem mladim ljudem ni moglo ostati prikrito, kar je bilo sedemnajstletnim v njih zaslepljenosti nemogoče uvideti.
‘Sedemdeset milijonov ne morete zapreti v tak živi jenski prostor, kot ga ima danes Nemčija. Ta sila mora priti do izbruha in eksplozije, če se je ne kanalizira v koristne smeri. Če bi bilo končano s tem, kar so nam komunisti Sovjeti povrnili za naša dela na vzhodu, ki še
MALI OGLASI
Iščejo stanovanje
Srednje star zakonski par želi dobiti 3 ali 4 sobe s kopalnico. Kdor ima kaj, naj pokliče UT 1-0964.	(226)
Hišo v najem
Dvodružinsko hišo vzamem v najem in sicer v okolici od E. 55. St. do konca Collinwooda. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v uredništvu Ameriške Domovine, ali pokliče HE 1-0628._______________(225)
DEKLETA in ŽENE
Še je čas, da si izberete fino “STERLING” zimsko suknjo ali FUR COAT direktno iz tovarne po veliko nižjih cenah, kakor kje drugje, pri
Benno B. Leustig-u
1034 Addison Rd.
EN 1-3426
Samo pokličite me, da Vas peljem v tovarno.
Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo
MANDEL DRUG
15702 Waterloo Rd.
Cleveland 10, Ohio
Most — Vino
Pri nas dobite dober mošt na galone ali sode — svež od preše, kakor tudi najboljša ameriška vina.
Willoughby Winery
ANTON HUSMANN 1 Erie Rd. — tel. WI 2-1343
(228)
šlo. Pa je njihov račun neprimerno večji in raste iz dneva v dan. Narod se vije v obupu, mora dobiti orožje, da doseže svoje izgubljene meje, svojo lastno zemljo, in da maščuje krivice, sicer . . .”
Kaj bi bilo sicer, nisem slišal, ali pesti boksarjeve so bile sklenjene, da so se belili členki, iz oči pa mu je sijal ogenj fanatizma, kakor so ga pokazali Hitlerjevi mladinski regimenti, ko so tisoči teh sedemnajstletnih, drli pred sovjetske strojnice, ne da bi trenutek pomislili na svoja mlada življenja. Nisem več pustil priti do takega konca v naših razgovorih, videl sem, da ta mladina kaže resno in trdno voljo postaviti stvari na pravo mesto, vendar pa je tudi odločena upoštevati razmere, skratka, da se je naučila nekaj v svojih burnih in krvavih mladih letih. Kot petnajstletni dečki so bili iztrgani iz šole in svojih družin in za svoj kasnejši krvavi posel predani drilu na kasarniških dvoriščih, pa so ostali raztreseni po vsem svetu od Sibirije do Sahare. (Dalje prihodnjič)
SELO DOBIJO
AIRCRAFT MACHINE MILLING MACHINE ENGINE LATHE CARBIDE TOOL GRINDERS TOOL REPAIRMEN TOOL ROOM MILLING MACHINE
Visoka plača od ure.
Employment urad odprt dnevno od 8:30 a.m. do 4 p.m.
Ob sobotah od 8 do poldne.
The Cleveland Pneumatic Tool Co.
3781 E. 77 St.
(blizu Broadway)
(228)
Izvežbani vozniki
za “dump trucks,” stari okrog 45 let; dobra stalna plača. Vprašajte na
1449 E. 66 St.
(225)
Ženske za lahka tovarniška dela
Soba 110 1200 W. 9 St.
MRS. RICKETS
(225)
Moški pomagači
za splošno tovarniško delo Plača od ure
CLEVELAND BRASS MFG. COMPANY 4606 Hamilton Ave.
(224)
TAPCO
Sprejemamo izučene operatorje in one, ki bi se učili za
Automatic Screw Machine Turret Lathe Milling Machine Shapers
Surface Grinders Tool Grinders Broaches Forging Press
Dobra plača od ure Idealni delovni pogoji Prosilec mora biti pripravljen delati vsak šift.
Employment urad odprt vsak dan od 8 dop. do 4 pop. ob sobotah od 8 do opoldne
THOMPSON
Products (o.
23555 EUCLID AVE.
(233)
r
FRAN DETELA:
ZBRANI SPISI
VELIKI GROF
Zgodovinski roman

Tako pripravljen' na vsak slučaj je pripovedoval strmečemu Lenartu osupno novico. Ta si je mel roke in izpraševal hlapca na vse strani in mu ukazal, naj se kolikor možno velikokrat snide z Manli-jem in kar le more, pozve od njega. Bogat dar je odškodoval Boštjana za strah, ki ga je prebil.
Vrlega Lenarta pa je tako raz-
UNDERFIRED^
A. J. Budnick & (o.
PLUMBING & HEATING
6631 ST. CLAIR A VE.
Bus. Tel-: UT 1-4492 Residence: PO 1-0641
burilo to razodetje, da je kar tekal.po sobi sem ter tja. Kaj je storiti? Pomagati? A če iz-podleti? — Nekako pust čut je obšel tudi Lenarta pri tej misli. —In če se posreči? Grofova vojska bo odveč in grof tudi in doktor Lenart tudi; kajti hvalo bodo peli Eizingerju in kar bi bilo neznosno, Manliju. Grof bi bil Eizingerjev in Lenart Manlijev pomagač: dvoje petih koles. On, najboljši jurist, bi držal lestvo takemu Manliju. Nikdar! —Sami naj poskušajo! Če se jim ponesreči, to nam nič mari. Za nas nič slabega, dobrega pa tudi nič. A srečen izid, brez našega delovanja, tega se je bati. Ei-zinger rešitelj bi postal varuh, prijatelj, vladar mladega kralja; Manlij kraljevi svetovavec; on, Lenart, pa ponižni tajnik zasebnega grofa. Na noben način se to ne sme zgoditi.
Urno je zlezel naš doktor v praznično opravo svojega dostojanstva in se napotil z Boštjanom kakor Merkur, njegov priljubljeni bog, z Martom — takega si je pač Boštjan tega malika mislil — v cesarski grad naravnost k svetovavcu Neiper-gu. Dolgo se je mudil ondi in še dlje kakor zadnjič ga je spremil svetovavec, mu stresel roko in zatrjeval, da njegovo veličanstvo ne bo nikdar pozabilo njegovega plemenitega ravnanja in ga prosil, naj mu skoraj da priliko, vrniti mu to veliko uslugo. Lenart pa je ponosno govoril o tej malenkosti in kako pač ni mogel drugače ravnati, kajti kakor njegov gospod sovraži tudi on vsa kriva pota in niti s sovražnikom ne postopa drugače nego naravnost in pošteno.
Določeno nedeljo pa se je čuječnosti svetovavca Neiperga posrečilo zajeti malone vse zarotnike. Na dvoru je rasel Nei-
OBLAK MOVER
Naša specielnost je prevažati klavrje in ledenice. Delo [garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupa-|njem do vašega starega znanca
JOHN OBLAK
1146 E. 61. St.	HE 1-2730
|	PERUTNINA	|
(g)	17330 BROADWAY, MAPLE HEIGHTS	(©)
(g) V zalogi imamo vedno očiščene piščance in na kose zre- © © zane ter vseh vrst perutnine. Se priporočamo za svatbe, © ® bankete in razne druge prilike. Pridite in si izberite.' (§)
|	ANDY HOČEVAR in SINOVI	|
{g)Tel. v trgovini Montrose 2369; na domu Montrose 1368-W{g)
SK PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA FENDERJEV. OGRODJA IN ZA BARVANJE AVTOMOBILOV.
SUPERIOR BODY & PAINT CO.
6605 ST. CLAIR AVENUE
PRANK CVELBAR, lastnik.
pergov vpliv in Ungnadov enakomerno padal. Lenart je bil sicer povabljen k cesarski mizi in mnogovrstno odlikovan, a hudo ga je jezilo, da opreznega Manlija ni bilo moči ujeti. Kakor bi mu krivico delal, ker se ni dal zasačiti, ga je sovražil Lenart sedaj še bolj in njegovi vohuni so ga iskali po mestu mnogo marljiveje od cesarskih stražnikov.
“Če mi da vaša vzvišenost,” je obljubil črez nekaj dni Neiper-gu, “dvoje vaših služabnikov, vam pripeljem hudodleca žive-
ga-’
“Kolikor jih hočete, zlati moj prijatelj!” se je razveselil baron in mu dal pooblastilo, da sme zapreti Manlija, kjerkoli ga dobi.
Dan potme je prišel Neiperg sam srečo voščit in se zahvaljevat Lenartu, da je svojo obljubo tako točno izpolnil. Ponudil mu je, naj stopi po vojski v cesarsko službo, ker mu je cesar zelo naklonjen. “Pod mojim pokroviteljstvom”, je dejal, “vas čaka lepa prihodnost.”
Ošabnemu možu pa je svetovavec s tem pokroviteljstvom slabo postregel in Lenart je menil, da ni nezadovoljen v svojem stanu in da tako lahko še več koristi cesarju, če ugladi pot do miru, ki bi bil njegove-
mu gospodu ravno tako na prid kakor cesarju. “O, da bi Ungna-da ne bilo!” je vzdihnil Lenart in z njim je vzdihnil Neiperg. “In na kaj se zanaša vendar ta človek, ki priganja cesarja vedno k vojski? Na Podjebrada? Ta vendar ne more o pravem času priti na pomoč.”
“Težko, kajti sovražnikov pričakujemo od dne do dne; kar je pa poslanstvo šlo do češkega gubernatorja, da sklene zvezo, tega je komaj pet dni.”
“Res! Pet dni,” je potrdil Lenart.
“Vi že tudi veste?” se je začudil svetovavec.
“Oh, vse mesto že govori. In kdo je bil že odposlan?”
“No, to bi si lahko mislili,” je opomnil oni s porogljivim smehom. “Neizogibni Ungnad, Jurij Ungnad, brat našega Salomona, čigar predrznost* bi bili vi lehko hudo kaznovali. Kajti veste, koga je poslal z bratom? — Onadva potepuha, Caheja in Viljema, ki ste vas napadla. Tako sta se odtegnila kazni in cesarski svetovavec jima je pomagal.”
“O, jaz jima še nisem odpustil!” je dejal Lenart. “Samo če bi mi vaša vzvišenost hotela povedati, kdaj se vrneta, da ju primem.”
(Dalje prihodnjič)
-AND THE WORST IS VET TO COME —in najhujše šele pride
Nova glava pri ECA. — William Chapman Foster star 53 let, ki je doslej pomagal Paulu Hoffmanu pri ECA, bo v novembru predložen kongresu za Hoffmanovega naslednika.
SPOMNITE SE S KAKIM DAROM SLOVENSKIH BEGUNCEV!

JV a znanilo in JZ/ahniala
Neskončno žalostnega in potrtega srca naznanjamo vsem dragim prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustila naša dobra in ljubljena hčerka, sestrica in vnukinja
Trene Uasbeck
(JAZBEC)
ki nas je zapustila v najlepši dekliški dobi ter odšla v nebeške višave po dolgih letih muk in trpljenja dne 8. okt. 1950. Naša nepozabna Irene je bila rojena v Clevelandu, Ohio, 24. nov. 1923 in k večnemu počitku smo jo položili 12. okt. 1950 iz cerkve sv. Kristine v družinsko grobnico na Kalvariji poleg njenega dobrega očeta.
Naša dolžnost je, da se na tem mestu prav iskreno zahvalimo Rev. A. L. Bombachu ter Rev. Teknipp in Rev. Fontaine, za opravljeno pogrebno sv. mašo. Iskrena zahvala Rev. Bombachu in Rev. Teknipp, ki sta prišla v Johnson pogrebni zavod molit ob krsti naše drage pokojne hčerke in sestrice. Še posebna zahvala naj velja Rev. Teknipp, ki je obiskoval našo dobro Irene v bolnici in na domu.
Iskreno se zahvaljujemo društvom in sicer: sv. Kristine št. 219 K. S. K. J. in Slovenski dom št. 6 SDZ ter podružnici št. 32 SŽZ za molitve ob krsti v pogrebnem domu ter za spremstvo na njenem zadnjem potu. Še posebna zahvala naj bo izrečena Slovenski dobrodelni zvezi, katere je bila naša Irene članica, za stalno plačevanje bolnške podpore ves čas njene dolge bolezni, prav do njene smrti.
Naša posebna zahvala naj bo izrečena teti in stricu pokojne, Rozaliji Kompare in John Yurkas ter istotako vsem našim sorodnikom za vso pomoč, ki so jo izkazovali naši Irene ob času njene dolge bolezni ter nam stali ob strani ob času njene smrti in pogreba.
Iskreno se zahvalimo sosedom Irene Birt in njeni hčerki Diane za prijateljske obiske dnevno pri bolniški postelji naše hčerke. Ravno tako Sisters of St. Christine’s, Fathers of the Blessed Sacrament, njenim sošolkam iz Shore High šole za prijazne obiske v bolnici in na domu. Ti obiski so bili za našo Irene kot sončni žarki, ki razženejo vse meglice in ljubko obsevajo zemljo.
Iskreno se zahvalimo Walter Jackshaw, ki nam je dal svoj avto na razpolago tekom tedna pogreba.
Naša iskrena zahvala naj bo iz-
rečena vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrazili sožalje nad izgubo naše edine in nepozabne hčerke. Iskreno se zahvljujemo vsem, ki so darovali za sv. maše in cvetlice, ter vsem, ki so obiskali našo nepozabno hčerko, ko je ležala na mrtvaškem odru, vsem, ki so molili ob njeni krsti, in vsem, ki so se udeležili pogrebne sv. maše, ter vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti do groba. Naša prisrčna zahvala naj bo izrečena tudi vsem, ki so obiskovali našo Irene na domu ali v bolnici ter vsem, ki' so jo tolažili ter njej ali nam kaj dobrega storili tekom njene bolezni in ob smrti. Prav lepa hvala nosilcem krste, ki so našo nepozabno hčerko nosili ter jo položili v hladni grob.
Naša i skrena zahvala naj bo izrečena našim dragim sorodnikom, ki so prihiteli iz daljnih mest, da se poslovijo od naše hčerke na mrtvaškem odru ter da jo spremjo na njeni zadnji zemeljski poti in sicer: njena teta Rose Kompare in hčerka Rozi iz Oneonta, N. Y., njena teta Mary Pirc in hčerka Mary iz Long Island, N. Y., stric John Yurkas in soproga Helen iz Brooklyn, N. Y., Andrew in Jeanette Ferenchak iz Plainfield, N. J., ter Andrew Yurkas, soproga Mary in hčerka Mamie iz Alliance, O.
Naša večna zahvala naj velja vsem, ki so darovali za sv. maše, poklonili tako lepe vece ter dali svoje avtomobile na razpolago ob pogrebu.
Dolžni smo izreči iskreno zahvalo pogrebnemu zavodu Johnston za vso naklonjenost ter izvrstno odpremo pogreba.
Vsakemu posebej in vsem skupaj še enkrat naš iskreni: Bog povrni za vse!
In ti, naša ljubljena in nikoli pozabljena hčerka in sestrica, počivaj sladko poleg svojega dobrega očeta in lahka naj ti bo rojstna gruda ameriška. Tvoji dobri in čisti duši naj bo večni mir, ki naj Ti ga dodeli dobri Bog za vse trpljenje tu na zemlji in za vso Tvojo ljubezen in vdanost do svojih. Naj Ti bo dobri Bog plačnik za vse.
Tvoji žalujoči ostali:
1 ■'? ■ • ■ ■
AGNES JASBECK, mati, FRED in STANLEY, brata.
Euclid, Ohio, 15. novembra 1950.
Oddali bomo 350 puranov!
V CERKVENI DVORANI SV. LOVRENCA
V DNEVIH 17., 18., 19. IN 20. NOVEMBRA
Začetek vsak dan ob 7 zvečer, v nedeljo od 3 popoldne naprej
PRIDITE TER ODNESITE DOMOV RAZNE DOBROTE, KI JIH IMAMO NAKUPKENE PRAV ZA VAS!