»Slajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 3 krone, za pol in četrt leta razmerno; za Ogr-iko 4 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane za celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z oziram na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne štev. seprodajajo po 6 v. Uredništvo in uprav-lUtvo se nahajata v ftuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za '/•> Strani K 32, za V. strani K 16, za '/» strani K 8, za */,, sirani K 4, za '/»s strani K 2, za V«« strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Štev. 50. V Ptuju v nedeljo dno 13. decembra 1008. IX. letnik. L Prvaki pod bičom. Dne 4. decembra prišel je v državni zbornici tudi nemški poslanec V. Malik do besede. Njegove besede so bile v marsičem tako značilne, da jih moramo popisati. Padale so kakor bič po grbah naših prvakov. Malik je dejal: ,V državni zbornici je ljubljanski župan 11 v i bar kakor ovčica, doli v Ljubljani pa je krvoločni divjak. Poslanec dr. P1 o j je stavil glede zadnjih dogodkov najbolj zahrbtni predlog. Ta d r. P 1 o j j e b i 1 svoj »Jas nemški študent. Ko je dr. Ploj v Gradcu študiral, dokazal je svojo nemško narodnost, da je na ta način postai član nemškega društva za študente." Po teh besedah jo torej danes največji sovražnik Nemcev dr. Ploj svoj čas sam f e h t a-ril pri Nemcih dobrote in se delal za Nemca. Prepričani srno, da dr. I Moj tudi teh trditev ne bode ovrjrcl, kakor ni ovrgel trditev, katere je sprožil svoj čas posl. Stein prot njemu. Pač lepi značaj, ta Ploj . . . Malik je govoril nadalje: .,1'rvaškl v e 1 e i z d a j a 1 c i nastopajo drugače nego mi. (Poslanec Iro: Potovanje v Srbijo, izdajstvo vojaških tajnosti!). Govornik opozarja na potovanje poslanca Kloulača v Srbijo že v onem času, ko se je zgodil znani barbarični umor kralja Aleksandra. Govori se, da sta Kloufač in njegov sopotnik od tega potovanja neki „ spomin" vzela . . . Potem je govoril Malik o do-gedkih v Ljubljani in Ptuju. On sam je bil očividec ptujskih dogodkov. Posl. Korošec: Ja, voditelj ste bili! Posl. Malik: Tudi voditelj, ^kajti jaz 6© ne skrijem strahopetno, kadar treba tu biti. V Ptuj se je hotelo pripeljati slovenske kmete, da bi se nemško prebivalstvo izzivalo in to pod vodstvom prvaških luhovniko v." Posl. K r o y pravi dr. Korošcu: Sra-lujte se kot duhovnik! Vi huj-ikač! Posl. Korošec: Pustite stare fraze! Posl. Kroy: Vi farški hujskač! Medtem je skušal dr. Benko-Cvenkanič ojemu duhovniškemu prijateljčku pomagati. Ta možieelj, ki še danes ni pojasnil svoje po jercn" objavljene advokatske račune, je stal za posl. Malikom in vedno kričal in vpil. Končno ga je prijel napredni poslanec Einspinner pošteno za ušesa. Posl. Malik: Slovenci (namreč prvaki) so tisti, ki vedno izživljajo in so tudi krivi vseh nasilnosti. Posl. Benkovič: To ni res! Posl. E i n s p i n n e r: Ne lazite, Vi lini I! Posl. Malik je potem dokazal, da so vse akovičove trditve neresnične. In — ta slavni ako-Cvenkanič je — molčal. Posl. Einspinner: No, zakaj zdaj molčite, Vi fini gospod? Posl. Benkovič je zaklical Einspinnerju ko psovko. Kmalu bi prišlo do pretepa. Benko- Gvenkanič jih menda že dolgo ni dobil s pasjim bičem, ker je tako precizen. Nekaj poslancev se je vrglo vmes. Zdaj je zrastel Benkovicu greben in je zaklical: Naj prve govorite, Ipotem se pa za druge . potegnite. Posl. E i n s p i n i e r: Meni se ni treba skrivati pred Vam! V ste vendar najbolj „0 s r a n i k e r 1 c" v celi zbornici". Taka je bila razprava Popisali smo jo zato, ker je treba pomesti s terai širokoustnimi prvaki. P1 o j u se je reklo, da je žrl nemške groše in se delal Iz a Nemca, — naj torej dokaže, da to ni refe! Dr. K o r o š c u se je reklo, da je f a r š k i 8i u j s k a č in — kdo bi mu mogel ta lepi priimek odvzeti? — In dr. Cvenkaniču, s pasjim bičem tepenemu Benkovicu se je precej neoteseno in.vendar robato-odkrito reklo, daje „d e r drelkigste Kerl i m Pari am en te". . . Tako so sodi na !' prvaškik. pcilan-, cih. Ko bi se poznalo naše razmere tako natančno kakor jih poznamo mi, sodilo bi se še — ojstreje. Na vsak načni pa pravimo: Vbogo slovensko ljudstvo! Revno si in suša in slabe letinje in toča in mraz uničujejo tvoje blagostanje! Revno si, ti slovensko ljudstvo! In v domačiji ne najdeš dela, — tisočero tvojih sinov je prisiljeno, iskati si svoj kruh med avstrijskimi in inozemskimi Nemci! Vbogi Slovenci! Trumoma se morate izseljevati v Ameriko. Stoteri vidite bedo, ki prihaja nad vas in vaše družine ... In vaši zastopniki? V državni zbornici se jim je reklo, da so nekdanji od Nemcev pitani gospodje, da so hujskajoči farji in umazani „k e r 1 c i . . ." Vbogo slovensko ljudstvo! Na svojih lastnih prsih si rediš — gade! Vzemi meč, bojuj se, ne proti izmišljenemu nasprotniku v tujih narodih, temveč proti so vraga v lastnem taboru! Slovensko ljudstvo bode imelo srečo in bodočnost, ko' bode — pregnalo p r-vaške trote. Troje vrst železja je, ki vladajo svet. Meč nas ubrani sovražnika, ali bije tudi rane; kladivo vstvarja in dela, ali lahko tudi razbije; edino železo pluga prinaša vedno blagoslov. Le ako stori plug vedno svojo dolžnost, potem ostane vedno meč ojster, kladivo blagodejno, Plug je ohranil našim pradedem grudo. Železu pridružil se je še les. Ko je pričel plug delovati, bil je nasajen les križa, pod katerim počivajo narodi. Držimo zvesto, krepko roko na plugu, dvigajmo srca proti križu! Dr. Oertel. Politični pregled. Državna zbornica se je pečala z proračunskim provizorijom. Seveda je prišlo večina govornikov na hrupne dogodke v Ljubljani in Pragi govoriti. Večkrat bi prišlo v zbornici tudi kmalu do pretepa. Vzrok so bili znani hujskajoči panslavisti Kloufač, dr. Benkovič itd. Lep govor je imel tudi napredni nemški poslanec Marckhl. V Pragi je, odkar se je proglasilo preki sod (Standrecht) seveda mir. Poulična druhal pobija in ropa tamo tako dolgo, dokler se ji ne pokaže odločno pest. Zdaj, ko so postavili vislice, ji mir. Ali to niso zdrave razmere! 7 tednov je vlada mirno gledala, ko so češki divjaki uničevali tujo lastnino in pobijali. In ako se odstrani preki sod, bode prišlo pač kmalu zopet do bojev. Nikjer na svetu ne najdemo države, v kateri j« toliko viharjev kakor pri nas. In to v trenutku, ko bi morala biti država edina, ker ima toliko zunanjih soražnikov. Shod nemške agrarne stranke za Štajersko se je vršil 30. p. m. Sprejel je m. dr. po daljših razpravah sledečo rezolucijo: Kmetski poslanci naj preprečijo z vsemi mogočimi ered-. sivk.aprejcm--trg\js"iii,sks pugodbe z Srbijo, i.... škoduje ta kmetski eksistenci. Istotako naj nastopijo odločno proti vsakemu r.adaljnemu uvozu mesa in živine iz drugih balkanskih držav. — Tako je prav! Upamo, da bodejo tudi kmetski poslanci drugih narodov to stališče zavzeli. Nadomestne volitve v trgovsko in obrtno zbornico v Gradcu se vršijo v kratkem. Vojska ? I Ali pride do vojske? To je veliko vprašanje, katerega pretresavajo vsi resni politiki ne samo avstro-ogrske monarhije temveč tudi cele Evrope. Položaj je danes ta, da prihajajo iz Srbije vedno bolj nejasne in dostikrat neverjetne novice. Tako se čuje, da je tista stranka, ki hoče vojsko, najmočnejša, da ji stoji na čelu smrkovi srbski prestolonaslednik, ki je moralično in duševno popolnoma propadel, da hoče le-ta z oficirji kralja Petra prisiliti, da mu odda krono, da so se že vršili napadi in umori, da je zbrano tisočero srbskih prostovoljcev itd. Res je, kakor tudi ni bilo drugače pričakovati, da so razmere v Srbiji nevzdržljive. Kralj je slabotnež, ki je odvisen od svojih „dobrotnikov", oficirskih kraljemorilcev. Prestolonaslednik pa je zbesneli pobič, ki pač ne ve kaj dela. On popiva z oficirji in vpije na korajžo. Gotovo je, da se taka velevlast kakor je Avstrija, ne bode dala izzivati od takega pobiča. To bi bilo ravno tako, kakor da bi se brzovlak ostavil, ako zapoje petelin na gnoju. Kar se tiče Črnogore, je stvar približno ednaka. Jezike imajo ti pritlji-kavci velikanske in ko bi se z jezikom vojske delale, bi bila Avstrija že davno premagana. Zadnjič se je celo v časopisih bralo, da so Črnogorci pričeli obstreljavati dalmatinsko trdnjavo Kotar (Cattaro). Seveda je bilo to neresnično, čeprav ni izključeno, da bi se ravno tam vojna pričela. Najbolj neprijetno je razmerje z Italijo. Res je, daje Italija v t. zv. „trozvezi", ali ravno tako res je, da se na italijansko zvestobo ni dosti zanesti, to pa zlasti zato ne, ker je tam vlada prava dekla ljudstva. In Turčija? Ona je odgovorila na aneksijo Bozne in Hercegovine z bojkotom avstrijskega blaga; škodovati hoče torej avstrijski trgovini na gospodarskem polju. Rusija in nekatere druge velevlasti zahtevajo 2 - konferenco, na kateri bi se vse te zadeve rešile. Ako bi Rusija pričela trobiti v balkanski rog, morala bi priskočiti Nemčija Avstro-Ogrski na pomoč in evropska vojna bi nastala . . . Upajmo, da bodejo avstrijski diplomati to nesrečo preprečili. Za zdaj je na vsak način opaziti, da delajo vse prizadete države (tudi naša seveda) izredne vojaške priprave. Vedno več naročil prihaja na naš k m e t s k i koledar. Opozarjamo, da letos ne moremo napraviti še druge naklade. Kdor bi torej zamudil pravočasno koledar naročiti, ta je sam odgovoren, ako ga ne dobi. Koledar se dobi proti naprej-plačilu za vse skupaj 70 vinarjev. Dopisi. Sv. Barbara pri Borlu. Delovanje klerikalnega izobraževalnega društva pri Sv. Barbari (oziroma društvo Jakeca Rabuzeka) ima že več slabih uspehov. To društvo ima nalogo zatrjevati nemški jezik in nemški pouk na tukajšnji šoli. čeravno želimo kmeti, da bi se naj v šoli otroki nemški jezik podučevali. Pa žalibog, klerikalci, duhovniki, in prvaški učitelji ne pustijo tega si v glavo strti. Le malo potrpljenja in ...dosegli bomo mi kmeti našo željo. Bodemo že., vidlj, ali je dovoljeno hujskati proti nemškemu poduke? Koliko otrok se mora potlej ko šolo opustijo, žalovati in togotiti, da se niso svetovnega jezika priučili? To najbolj razvidimo. pri fantih kateri se. učijo kake obrti ali pa pozneje pri vojakih. Kako bi potrebovali nemščino za svoj stan, pa čisto nič ne razumijo. Tudi pri vinskih kupcih, ki so večinoma Nemci, bi potrebovali nemščine,; da- bi lahko svoje pridelke prodali. Letos žalibog še imamo dosti dobrega okusnega vina, pa ker pa Nemcev ni, še ga večinoma vsi posestniki imamo. Največ pa je krivo, da ne pridejo nemški kupci sem, to, .da se. preveč hujska od klerikalne in liberalne strani. Pa enkrat vendar naj bode konec temu hujskanju. Saj je za nas vse to v korist. Torej, bodite pametni vsi skupaj in ne bode. ga nobenega sovraštva več med vami. Tudi v svetem adventnem. času se. pa spokorite, da smemo po vrednem pričakovati rojstv našega gosp. Jezusa Kristusa. Opustite vse prepire in živite tako, kakor nas uči gospod Jezus Kristus. Ljubi Boga nad vse, svojega bližnjega pa kakor sam sebe. To s^'z,anom-nite dobro, in videli boste, da ne ',. bo"več prepirov.. Saj razumete kaj ne ? Bodite vendar ljudje pa ne živina. Toliko za zdaj, drugokriit več.. •' Prebrisan župljan,. . Frankolovo. Ur. Koderman. Prav izvrsto je bil naš bivši prevzetni in bahasti Kodermanč.ek v zadnjem Štajercu popisan. Tudi nas, ki emo ž njim vzrastli in narodno šolo obiskovali, je pozneje kot dijak vedno bolj vse preziral, ter se obnašal, kakor da bi že bil najvišo učenost in čast dosegel. Prav težko nam je bilo, ko sta se pred nekterimi leti njegov mirni in ljubeznivi oče in sestra od nas preselila v Polzelo, a veseli pa smo bili, ko smo se njegovega sina, tega ošabneža, znebili. Poznal je ta imenitnež .samo sebe, a druge je le kritikoval, ker se nismo po njegovih ukazih ravnali, ter nikoli dosti liberalni in slovenski bili. Ljubi oče ga je večkrat opominjal: „Le tiho in miren bodi sinček, ti še ne veš, kaj se reče kruh služiti" ! Skakal, divjal in hujskal je vedno se . svojo palčico, kakor da bi to že njegova služba bila. Srečen pa je bil, ker je imel izvanredno dobrega četa; nadučitelja. Četudi je ta njegov sin kot dijak zaradi svoje strogosti v šoli zakrivil, da se je dal oče prerano upokojiti, ter mu stem veliko škodoval, je vendar oče še vse za njega žrtvoval, da bi le sin svoj cilj dosegel. No pa sedaj ima v zahvalo pravega hujskajčega petelina. To se mirnemu očetu, dasitudi zvestemu Slovencu, gotovo ne dopade. Pa bo prišel čas, prej ali slej, ko se bo ta visoki g. doktor še rad ponižal. Sv. Martin pod Vurbergom. Vsak pošteni avstrijski državljan se je spominjal preteklo sredo, to je bilo na dan 2. dec. t. 1. da se je udeležil božje službe, ktere so se brale večinoma. po vseh cerkvah naše države. Komu pa ni bilo mogoče, se sv. maše udeležit, pa je z navdušenostjo klical proti Bogu: hvala Tebi, da si še nam ohranil našega vladarja, našega presvitlega cesarja.Franc Jožefa, kteri danes obhaja veličastni praznik 60-letnice svojega vladanja. Zato so se tudi naši dosluženi vojaki zbrali (namreč veterani), pod svojo zastavo, v sredi fare, v lepem številu. Posebno veselo bilo je videti taiste, kateri so že stali na bojiščih za svojega cesarja, za svojo domovino ; stem so pokazali navdušenost, in ljubezen do svojega vladarja, da so prihiteli ria ta. dan pod veteransko zastavo, in so pod zbranim poveljnikom korakali, še kot hrabri vojaki, proti cerkvi, in so tamkaj molili za njega Veličanstvo, da bi še ga ljubi Bog mnogo let nam ohranil kot vladarja. Ravno tako so tudi naši gosp. učitelji zbrali šolsko mladino pod svojo zastavico, s katerim so že kot otroci pokazali, da ljubijo svojega cesarja in mu hočejo biti zvesti in pokorni; zato so tudi zapeli po božji službi cesarsko pesem. Torej bodimo mu vedno tako zvesti, branimo mu njegovo podedovano krono v vsaki sili, stopimo rajli tudi takrat pod zastavo, kedar nas pokliče domovina pod orožje! Torej čestitamo k 60-letnici njega J Veličanstvu presvitlemu cesarju Franc Jožefu I. Vsi državljani ljubimo ga Našega Franca Jožefa, Združeni v edinosti, Dokler bo stala Avstrija! Viribus-Unitis. Slovenska Bistrica. Okrajna šparkasa v Slov. Bistrica obhajala je 2: t. m. 40 letni svoj obstoj in položila obenem temeljni kamen za cesarja Franc Jožef I. jubilejsko šparkasno poslopje. Ne moremo se popečati natančneje z zgodovino te šparkase. Ali najvažnejše-točke naj posnamemo slavnostnemu listu. Pod predsedstvom g. Kari pl. Formacher stavil je dne „12. junija 1867 na občnem zboru okrajnega zastopa g. dr. M. Uetitscheg »predlog daj se ustanovi okrajno špar-kaso. Predlog je bil eunoglasno sprejet. Od ustanoviteljev privoščila je) Usoda le g. V. Sterri-berger, da doživi 40 letnico tega zavoda in se udeleži slavnosti. Posldvati je pričela šparkasa '&. decembra 1868; bila je to 22. v naši kro-novini uresničena hranilnica. Tekom '40 let-Se je sprejelo skupno 10,525.059' kron vlog. kar je. dokaz zaupanja, ki ga ima šparkasa med prebivalstvom. Visokost hranilnih Vlog dokazuje prvič, da je šparkasa žmisel za štedenje med ljudstvom pospeševala, medtem ko je bila drugič v položaju, ugoditi potrebam po posojilih v izdatni meri. Bilo j i je mogoče, nabrati rezervni sklad, ki v zvezi s popolnoma varnimi posojili na zemljiščih in drugimi posojili daje popolnoma sigurnost, da so v šparkasi naloženi denarji varni pred Vsako nevarnostjo. Kadar je bilo treba pomagati proti bediin revščini, je bila šparkasa vedno prva ; podarila je v 'dobrodelne in splošne koristne namene v okraju Slov. Bistrica skupno 108.319'K. Ako se oziramo zdaj po preteku 40 let ha delovanje tega imenitnega zavoda, potein:' smelo trdimo, da je rešila guo gospodarsko nalogo, ki so si jo stavili ustanovitelji popolnoma in zvesta svojemu načelu..Šparkasa se bode i zanaprej razvijala. Ual Bog, da bi vedno cvetela in se razvijala v prid ljudstvu-v slov. bistriškem okraju! Vuzenice (Saldenhofen). Naš občinski predstojnik je menda za barve slep. 29. p. m. izdala je občina cirkular, v katerem se je prosilo, naj se hiše ob priliki j ubilejskih slavnosti naj ne okinča z narodnimi zastavami. Tudi tukajšni restavrater g: M. Germuth je razobesil v tem zmislu 1. t. m. črno-rumeno zastavo. Kako se je vsled tega začudil, ko mu je prinesel 2. t. m. zutraj hlapec občinskega predstojnika Antona Mravlak (občinske sluge pri nas nimamo, temveč sin predstojnika Hemerle deli to službo s hlapcem) to-lc pismo: — „Št. 950/2. G. M. Germuth, najemnik železniške restavracije v Vuze-nicali! — Nalaga se Vam tem potom, da odstranite takoj iz okna Vaše hiše visečo državno-nemško (črno-rdečo-rumenb) nacionalno zastavo, katero ste vkljub prepovedi občinskega urada razobesili; drugače se bode vporabilo druge korake. — Občinski urad Vuzenice, 2. 12. 1908. Župan: Mravlak." — Da naš župan ni posebni modrijan, je splošno znano, ali da je tako "slab v koledarju, da" nV zim razločiti ni-.i cesar3l8| od nemško-nacionalne zastave in da vidi 2 barvil za 3, tega se pač od njega ni mislilo. Morda tsj| je svoj želodec tako ž nmežerle in 8. labeljm*! napolnil, da mu je to v glavo udarilo. Ali opro-l stimo inu., Ali da njegov sin Hemerle niti dol 2 šteti ne zna, ko je vendar dolga leta hlače po šolskih klopeh v Mariboru trgal, to jo ž*J lostno in prava blamaža za občino. Kajti tij „narodnjaki'' so dobili na njih neopravičeno] pismo precej jasni odgovor, katerega si bodejo] pač zapomnili. Hahaha! Hajdin. Tnkajšno učiteljstvo je proslavljalo | s šolsko mladino 2. decembra zelo lepo cesarjev 60 letni jubilej. Ob V39. uri je bila slovesna sv.] maša, pri katerej so bili navzoči med drugimi] pobožnimi člani krajnega šolskega sveta s svojim] načelnikom g. Straschillom in občinski pred-] stojhiki z odborniki. Po sv. maši seje vršila) cesarjeva-jubilejna slavnost v šolskem poslopju v navzočnosti č. g. duhovnikov in zgoraj imenovanega oblastva. Po znamenitem govora g.| nadučitelja so otroci izmenoma popevali cesarsko) in domovinske pesmi in deklamirali na jubilej nanašajoče se pesmi. Po končanej slavnosti soj bili otroci pogoščeni. Pohvaliti moramo, da je bilo šolsko poslopje lično okinčano, da so otroci v cerkvi kakor v šoli krasno popevali in razumljivo deklamirali; zato gre učiteljstvu vsa čast in zahvala. Iz Rogoznice. Neki mož je roko podal nekemu Nemcu; za to dejanje so ga neke stranke ljudje skoro na vislice" obsodili. Ker pa je mož neboječ, si upa še naznaniti, da je celo Italjaiia, ki ni naše krone, roko podal in-sicer večkrat. In kaj še, še celo židovu, ki ni naše vere je roko, podal. Kaj bojo neki zdaj sklenili? Gotovo bojo rekli, da ta mož ni pri pravi pameti in da je iior, ker misli, da je res vsak njegov brat. Sedaj so pravo zadeli, ker smo si po Adama vsi brati, vsi otroci očeta, ki je v nebesih in vsi dediči.nebeškega kraljestva. A. H. Iz Polenšaka. Prosimo, gospod Šori, kje je red pri pošti ? Vi vedno -pravite, čo pride kdo p¥e
  • kmetskih posestev in 26 planš iz kmetskih rok. V istem razmerju je v letih 1880.—1900. vedno nazadovalo tudi število kmetskih posestnikov in prebivalvcev, kakor izhaja iz sledečega pregleda v ljubenskem sodnijskem okraju na Gornjem Štajerskem. Leto Kmetov Manj 1880 17.576 kmetov v odstotkih 1890 11.396 6180 35-6 1900 10.917 479_______4'2 6659 398 V letih 1903. in 1904. se je prodalo po podatkih deželnega statističnega urada kmetskih posestev nekmetom: 1903 : 255 posestev s 3823 ha 1904: 472 „ , 5211 „ Skupaj : 727 posestev s 7034 ha Od teh se jih je porabilo 80 od sto za love, torej odtegnilo kmetovanju. Temu zelo nevarnemu počenjanju ni smela dežela pustiti nadaljne oblasti; zato se je sklenilo ustvariti zakonita stredstva, ki bi vsaj nekoliko omejila pogozdovanje planš, ki so za našo živinorejo tako zelo važne in potrebne. Tukaj gre vendar za zelo veliko površino, ki pride v vpoštev. Naše štajerske planše zavzemajo 139.004 ha; od teh jih je 107.781 ali 77'7 od sto v rokah zasebnih lastnikov in agrarnih dražb. Kar zadeva postavo za varstvo planš samo, ki jo je štajerski deželni zbor sprejel 20. oktobra t. 1., je narejena po solnograškem vzorcu in na podlagi vladine predloge, ker je vlada osnutek postave, ki se je sprejel 22. marca 1907, zaradi nekih fornielnih nedostatkov vrnila deželnemu zboru. V naslednjem podajamo bistveno vsebino postave za varstvo planš: V § 1 se postavi kot prvo in temeljno načelo te postave, da se naj ohranijo sedaj obstoječe planše, t. j. planinska zemlja v tej vrsti kulture. Tukaj ne gre samo za zemljišča, ki so v zemljiškodavčnem katestru vpisana kot j planše, ampak tudi za tako zemljo, ki jo po dejanjskem stanju lahko smatramo za planšo. [ Postavne določbe so se raztegnile tudi na one - 5 ki so še le v teku časa. n. pr. z dovoljeno spremembo kulture, na novo nastale. V prvotnem, od štajerskega deželnega zbora [sprejetem osnutku je bila tudi določba, da se »morajo planše ohraniti planšarstvu pod vsemi [pogoji in v vseh razmerah. Na željo c. kr. [ poljedelskega ministrstva pa se ta princip ni v novo postavo. Merod-ijno je bilo pri tem mnenje, da gresta v tem slučaju Vpliv >s?avodaje in omejitev svobode razpolaganja z stjo predaleč. Ne bomo pa raziskovali, jeli to [stališče z ozirom na eminentno narodnogospo- | dirsko važnost tega vprašanja pravilno. Soglasno s tozadevnimi določbami logarske ■ z dne 3. decembra 1852 se nahaja v [postavi za varstvo planš tudi določba, da se na vsaka spremenitev planše v kako drugo [kulturo izvršiti le z dovoljenjem oblasti. Samovoljne spremembe kulture., kakor tudi vsa druga dejanja in nehanja, ki se ne strinjajo z rednim [■obratom planše, ki bi lahko obstanek planš spravile v nevarnost ali celo onemogočile, so prepovedane in se kaznujejo po § 18 postave \m varstvo planš od političnih okrajnih oblasti a denarno globo do 1000 K. Le v nujuih slučajih, 'ali če zahtevajo to važni narodnogospodarski oziri, se lahko spremeni planša v kako drago vrsto kulture. To dovoljenje daje planšarska komisija, ki ["sestaja iz zastopnikov namestnije in deželnega ■odbora in kateri predseduje vodja političnega urada (namestnik ali njegov zastopnik). Ta ■komisija pa ne sme samovoljno ravnati, ampak mora pri presojanju danih razmer vprašati politične okrajne oblasti (okrajna glavarstva) in planšarski odbor kot strokoven organ. V § i5. je določba, da se mora za planše • sestaviti načrt gospodarstva in statut, ki morata biti po § 11 uradno potrjeno in pod uradnim nadzorstvom. K tem planšam se štelejo vse ■občinske in skupne planše. Po § 4 spadajo pod to določbo tudi vse one zasebne planše, katerih lastniki so dobili iz javnih sredstev države in > podpore za melijorizacijo planš. Pristojna oblast lahko po §§ 2 in 4, [odstavek 2. postave za varstvo planš v posebnih slučajih tudi proti volji za to obvezanega lastnika povzroči sestavo gospodarskega načrta in statuta. Kaj pa je vsebina pospodarskega načrta in upravnega Statuta (pravil) za agrarne družbe P Odgovor na to vprašanje nam dasta §§ 5 in 6. ,Gospodarski načrt obseza na podlagi dognanega [trajnega pridelka dovoljeno skupno pašo in natančneje predpise o obsegu, kraju in načinu paše." Občinske in zadružne planše naj posamezni opravičenci rabijo ^sorazmerno". Gozpodarski načrt ima nadalje določbe o gospodarjenju s planinskim gozdom, o ločitvi planše in gozda, o dovoljenju paše po gozdu, o odvažanju krme in gnoja, o potrebnih pripravah za varstvo in gojitev planšine zemlje in o boljšem gospodarjenju s planšami. Statut o upravi, ki se naj rabi pri občinskih in skupnih planšah, mora obsezati „natančneje določbe o izberi in pravicah upravo, o pravicah in dolžnostih udeležencev oziroma upravičencev, « eventuelni oddaji v najem, o nastavi prodajnih pravic." Nadalje mora biti za vse pravne naslednike obvezen in imeti določbo, da se smeta gospodarstveni načrt in upravni statut sprementi le z uradnim dovoljenjem. Vse druge podrobnosti o gospodarstvenih načrtih in statutih bodo prišle r odredbah. Oba pomočka (gospodarski načrti in statuti) Bee morata po preteku vsakih 10 let revidirati. Čo so pri enem ali drugem potrebne spremembe, morajo odobriti od agrarnih oblastev, ki so bodo ustvarile po komasacijski postavi, ki jo bo sklenil deželni zbor (§ 7). Po § 8 so posebni kontroli podvržene one flanše, katerih lastniki so dobili za meliorizacijo podpora iz deželnih ali državnih sredstev. Meliorizacijske naprave mora vsakokratni lastnik ■ohraniti tako dolgo, „kakor se je to določilo pri podelitvi podpore z ozirom na velikost planše in važnost naprave". Ce se to ne godi, potem lahko poseže politična oblast vmes in ukrene na stroške lastnika vse, kar je potrebno, da se ohranijo meliorizacijske naprave. Samoumevno je, da ne velja ta določba le za zasebne, ampak tudi za skupne planše. Ta določba se v utemeljevanju podpira kakor sledi: „Po izkušnjah, ki so se naredile po posameznih deželah, v katerih obstajajo postave o agrarnih operacijah, je neobhodno potrebno, da se s pomočjo javnih sredstev izvedene meliorizacijske naprave ne le postavijo pod varstvo oblasti, ampak da dobi oblast tudi prisilna sredstva v roko, s katerimi lahko skrbi za ohranitev teh naprav." Okrajna oblast pa poseže vmes le na predlog ali nasvet strokovnih organov. V § 9 se govori o planšarski knjigi, ki jo mora voditi vsaka politična oblast. Pri vpisu v planšarsko knjigo odloča označba dotične parcele v katastru zemljiškega davka in splošen značaj, ki kaže v dotičnem posestvu planšo. Posebno važno je, da se bo za vsak političen okraj sestavil planšarski odbor, ki mora pri izvaujanju postave stati politični oblasti ob strani kot strokoven organ. Sestavi se iz strokovno izobraženih oseb dotičnega okraja. Kot strokoven svetovavec namestnije (političnega deželnega urada) fungira že omenjeni alpski svet. Obe korporaciji ne oddajata samo svojih mnenj, ampak smeta tudi staviti posebne predloge za varstvo planš. Važno nalogo izpolnjuje alpski svet s tem, da mora preiskati vse prošnje za podpore in staviti predloge o porabi in podelitvi podpor, ki jih dajeta država in dežela za povzdigo planšarstva. Nadzorstvo o uvedenih gospodarskih načrtih in statutih, nad ohranitvijo subvencioniranih meliorizacijskih naprav izvršuje politična oblast. Ta se za to poslužuje alpskega nadzornika in okrajnega logarskega tehnika. §§ 12 do 16 obsegajo posebne določbe o delnih pravicah na skupnih planšah, ki pa ne pridajo v vpoštev, ker se je sprejela postava o delitvi skupnih posestev in regulaciji ž njimi zvezanih upravnih in rabnili pravic. §§ 18 do 20 so popolnoma formalni in govore o kaznih, če se postava za varstvo planš ne izpolnjuje in dajejo za pravno postopanje nekatera navodila. Ostane nam samo še, da izrečemo upanje, da se bo namen, ki so ga izrekli naši poslanci v tej postavi, res v praksi tudi dosegel, namreč da se bodo ohranile naše krasne planše za potrebe našega kmetijstva in naše živinoreje. En koledar zastonj dobi vsakdo, kdor jih vzame deset. Naši prijatelji se naj torej zbirajo in naj skupno koledarje naročijo. Cena 1 koledarja 60 vin., s poštnino 70 vin. Razširjajte naš edini kmetsko-napredni koledar! ph Rešitev domačih živali v slučaja požara. Znano je, da vsak drugače miren in trezno-misleč človek zgubi glavo, kakor pravimo navadno, kadar začuje vpitje: „ogenj — gori!" Še hujše se pa razburi, ko ugleda goste dvigajoče se oblake dima in švigajoči plamen, ki žuga uničiti posestniku imovino in živino in si v istem hipu ne ve in ne zna pomagati. Dasiravno obstoje dandanes tu pa tam prostovoljna gasilna društva, kojih naloga je gasiti požar, vendar se ni mogoče zanesti, da bi dospelo za to izurjeno moštvo takoj ob izbruhu požara na lice mesta, zato smo primorani pogostoma pričeti gasiti z domačimi ljudmi in sosedi. Največ se doseže, ako se prične takoj in pravilno gasiti, kakor hitro se jo ogenj zapazilo. Stvar došlih ognje-gascev je potem dovršiti nadaljna rešilna dela. Vsakega dolžnost pa je, da priskoči na pomoč pri gašenju, in zastavi vse svoje moči v to, da pomaga rešiti svojemu bližnjemu njegovo imetje, posebno pa živino. Kdor pa hoče pomagati pri reševanju živali, mora vsaj doloma poznati njihove navade. Kar se tega tiče, priporoča Alojz Riedel v kmetijskem nemškem ogledu naslednje : Gotovo je že marsikdo zapazil, da silijo živali, ki smo jih izgnali o požaru iz hleva, nazaj vanj. To storijo pa iz naravnega vzroka, kajti one niso vajene razsvetljavi plamena, prestrašijo se vsled tega in iščejo že iz naravnega nagona pribežališča in zavetja tam, kjer so bile poprej. Istotako se je gotovo tudi že zapazilo, da se Živina, ki ni dovolj trdno privezana na vrvi in verige, odtrga ali tudi če ni privezana ob požaru ali če je drugače v nevarnosti, stisne na kup, stakne glave skupaj in se tako trdno tišči, da je ni mogoče spraviti narazen. Tako navado imajo posebno ovce in konji. Ker ni živina vajena izredni svetlobi, postane nemirna in plašna, in stiska se na kup, da se ubrani nevarnosti. Iz enakih vzrokov si je mogoče razjasniti, zakaj poiščejo živali o požaru najbolj oddaljen in teman kot v hlevu in zakaj jih ni mogoče spraviti z onega mesta. Ob požaru naj se ravna z živino tako-le: 1. Nikdar naj se ne odveze živina istočasno. 2. Naj se ji zaveže oči in pelje vsako posebej iz hleva, posebno pa je zavezati oči konjem. 3. Le v najskrajnem slučaju naj se odveze vsa živina istočasno, naj se pa takoj ena zgrabi in šiloma vleče iz hleva, druge pa naj se poganja za njo s palico in sunki. Nekateri priporočaju celo, naj se konje o jedla ali pa naj se jim obleče konjska oprava, ker gredo potem rajše iz hleva. Bolje je seveda, če se jim dene čez glavo mokra vreča, da ne vidijo svetlobe in plamena. Najlaže se spravi živino iz hleva ob požaru, ako ima isti več vrat, ki si stoje nasproti. V takem slučaju se jo izžene najlaže iz hleva, ako se odpre vrata, ki so na nasprotni strani od požara. Ako je hlev zidan na stebrih in so stene med istimi tenke, naj se prodre na nasprotni straui požara takoj velika luknja in izžene skozi isto živina iz hleva. Perutnina naj se polovi in dene v vreče ali pa naj se jo nese naravnost v kak varen prostor. Najtežje je rešiti prešiče, ker se jih mora povezati z vrvjo in vleči iz hleva. Najlažje se pozabi na panje s čebelami, če se jih ne odstrani za časa, zaduše čobele vsled dima in vročine. Preden se jih dvigne z mesta, naj se žrela zamaši in nese polagoma ter postavi na kak drug prostor, kamor ne prihaja dim in ne sega vročina. Ko se jih je postavilo na mesto, naj se žrela takoj odmaši, ker drugače se čebele zadnše. Pri vsakem rešilnem delu naj se skuša preprečiti vsak prevelik ropot, vsako klicanje in kričanje. Ravna naj se mirno in hladnokrvno, pazi pa vedno na se, da se ne pripeti kaka nesreča. Rešilnih del naj se ne poloti nikdo sam, ampak naj poišče, takoj še druga dve ali tri krepke osebe. Ko se ima spraviti živina iz hleva, naj se pokliče če le mogoče hlapca, ki živino oskrbuje, kajti živina pozna njegov glas najbolje in ga tudi rajše uboga.* Veliko oviro delajo pri reševanju živine vrata, kojih krila se odpirajo navznotraj, kajti če sluti živina pretečo nevarnost plane istočasno iz naravnega nagona k vratam. Ker se zaleti marsikatera za vratna krila, se vrata zapahnejo in izhod se zapre. Od zunaj je potem težje pomagati in ker ni mogoče spraviti živine za časa iz hleva, mora ista poginiti v njem vsled dima in vročine ali še celo zgoreti. Gospodarske. Čiščenje vina z beljakom. — Kakor je le znamo, je jajčji beljak tvar, ki se enako kakor riblji klej in želatina spoji v vinu s taninom v neraztopno oborino, katera je s.počctka kot nekaka rahla pena. Radi te lastnosti je jajčji beljak izvrstno sredstvo za čiščenje vin, ima pa obenem še marsikatere druge prednosti pred ribjim klejem in želatino. Jajčji beljak je namreč cenejši od poslednjih, in kar je glavno pri njem, je namreč to, da se zamore čistiti ž njim najboljša in najfinejša vina. brez strahu, da bi zgubila ista količkaj od svojega boketa ali dišečine. O vporabi beljaka v ta strokovnjak Anton dal Piaz v.Atlgeme nam naslednje: I beljaka in ra vin. Veliko pravilen nači pusti potem favadno se bi potem boljše pa je il Najbolje nekoliko ii jajca razbije, slednjega nan , če se ga pc ako se g; da se pen; je piše ne Wein-Zeitung« loči rumenjak od ivnost za čiščenje iprej pripravi na i stepe v sneg in . razteče. Ko se pa jajčji beljak tolče za čiščenje vina, se ne sme rabiti za to železne posode, ker bi dospelo lahko v beljak toliko železa, da bi ž nijim čiščeno vino počrnelo ali zatemnelo. Najbolje je, če se pretepe beljak z brezovo šibico ali metlico. Potem, ko se je beljak steplo v sneg in se ie pozneje raztekel, se ga kar stanjša z vinom in porabi z i čiščenje vina. Za čiščenje zdravega belega vina naj se v zame za vsak hehtohter 1 do 3, za črno 1 do 4 srednj e velika kokošja jajca. Opozoriti pa moramo, da se vi nu dostavljeni beljak iz vina ne izloči, kakor se ne izloči tudi riblji klej ali želatina, ako nima vino v sebi dov olj tanina ali čreslovine. Da pa nima vino dovolj tanina, poznamo najlaže, ako par dni pozneje vino, kateremi smo dodali beljaka, pogledamo. Če vino po — G — ■dodatku beljaka ostane čisto, je znamenje, da ni v njem dovolj tanina, če se je pa močno zgostilo, ga je v njem dovolj. V prvem slučaju se lahko pomaga s tem, da se doda vinu naravnost na vsak hektoliter 1 do 3 gr čreslovine (čstega tanina). Beljak, ki se prej ni oborili obori se po dodatku čreslovine in se na to izloči. V nekaterih slučajih se priporoča vzeti za čiščenje vian namesto svežega posušen beljak, ki se nahaja v kupičj v obliki belega prahu. Ta prah se kar raztopi v vodi in porabi potem za čiščenje. Za vsak hektoliter naj se vzame 2—8 gr tega prahu. Ali se sme rabiti šota za nastilj pri prešičih? — O tem piše potovalni učitelj Zollikofer v »Hanoverscher Landmnnn« naslednje: Da bi se rabilo za nastilj pri prešičih šoto, ni posebno priporočljivo, dasiravno se jo lahko brez vse skrbi rabi pri konjih in govedi. Že večkrat se je pripetilo, da so po šotnem nastilju prešiči zboleli in celo poginili, Posebno pa takrat, ko se drži prešiče vedno zaprte v hlevu, je nevarno, da se polotijo šote, ker jim primanjkuje zemlje, ki jo žro zelo rade. Pa tudi tedaj, ko se jim poklada preveč mehke in mokre klaje, se polotijo šote zelo radi. Prešiči, ki se jih spnšča vsak dan na pašo, se nažro peska in zemlje in pri takih se ni bati, da bi žrli šoto. Če se že hoče rabiti šoto za nastilj pri prešičih, ki ostajajo vedno v hlevu, naj se jim dene v hlev pesek ali zemljo. Sploh pa naj se skrbi pri prešičih, ki so vedno zaprti v hlevu, da imajo na razpolago vsaj pesek, zemljo ali pepel, ker je to njihovemu zdravju in lažjemu prebavljanju neobhodno potrebno. Mala množina šote je marsikaterikrat dobro sredstvo zoper drisko pri prešičih. Da bo lnr- petrolejka boljše svetila, naj se dene v posodo, v kateri se hrani petrolej malo množino v prah stolčene kafre. Košček kafre, velik kakor lešnik, zadošča za več tednov. Vlažna stanovanja. — Priprost način, da se dožene, ali je stanovanje, ki bi se nam dozdevalo vlažno in našemu zdravju škodljivo, obstoji v tem, da se duri in okna trdno zapre in postavi v sobo določeno količino sveže žganega, živega in v prah stolčenega apna. Fjp 24 urah naj se stehta apno vnovič; ako je postalo apno več nego za 1 odatotek težje, potem je taka soba, ker je prevlažna, našemu zdravlju v kvar in ne sme se bivati v nji. V taki sobi se morajo vrata in okna odpreti navskriž, da nastane močan prepih a poleg tega se ima postaviti v njo peč, ki se potem kuri s kokom. Po čem se spozna, že je krava breja ? — Če je ostala krava breja, se v prvi polovici brejosti ne da dognati, kajti če se potem, ko je bila pri biku, tudi več ne poja, se da iz tega le sklepati, da je ostala breja, toda gotovo ni še. Po petem mesecu brejosti se paže lahko tele otiplje, ako se položi roko na desno stran trebuha na lakotnico. Najlažje se tele očuti, če se, poloiivši roko na lakotnico, predloži žejni kravi škaf mrzle vode, da jo naglo pije. S tem, da pije, začno se gibati čeva in maternica in ž njo vred tudi sad v njej. Najbolj gotovo in brez vse nevarnosti se lahko dožene, če je breja ali ne, ako se nohte na kratko odreže in ogladi, namaže roko prav dobro z oljem in jo porine polagoma v mastnik. Ako se pritisne potem v mastniku navzdol, se lahko natančno prepriča, ali je sad v maternici ali ne. Ali se lahko poklada konjem ječmen namesto OVSa ? — Ječmen je težji m trši od ovsa, zato ga konji spočetka ne jedo radi, vsled tega naj se ga zdrobi in namoči v vodi ali celo skuha. Ječmen je sicer prav tečen in po njem se konj dobro redi, je pa težko prebavljiv in ne deluje nič kaj dobro na prebavila. Poklada se ga lahko konjem brez vse skrbi, meša naj se "ga pa" vselej tned druga krmila. Kak šem . krompir je za seme najboljši ? — Pri krompirju je tako, kakor pri vsakem drugein semenu t. j. čim večje ali popolnejše je, tolikanj bolje obrodi, zato predroban krompir ni sposoben za seme in če takega posadimo, le zamotamo. Ni pa neobhodno potrebno saditi najdebelejše gomolje, ampak najbolje je, te se posadi srednje debel krompir. Skušnje so pokazale, da če se dobi od debelega posajenega krompirja 100 k«, se dobi od srednjega 90 dd 95 in od drobnega le 60 do 65 kilogramov, poleg tega pa se dobi od debelejšega srednje debelega krompirja, ki se ga je posadilo, več debelega krompirja. Hijacintove čebule sadi vselej v zmes komposta in zemlje, ki se rabi navadno za cvetlice v loncih. Vzemi od vsake enako množino, zmešaj jih skupaj in primešaj tej zmesi piecej drobnega peska. Ko sadiš čebule v lonec, vsadi jih in pokrij z zemljo tako, da bo gledal le vršiček ali gornji del iz nje. Nato skopaj na vrtu primerno globoke jame, deni v te lonce z vsajenimi čebulami in pokrij jih z zemljo tako, da se loncev ne bo videlo iz nje Tam naj ostanejo lonci 5—6 tednov, potem pa jih vzemi iz zemlje, nesi jih v gorko sobo, kjer jih postavi na svetel prostor in jih po potrebi zalivaj. Koliko jajc znese kokoš? Na to vprašanje ni mogoče dati natančnega odgovora, kajti to odvisi od pasme, od oskrbovanja in drugih okolnosti. V jajčniku kokoši, ki pridno nese, se nahja 600 jajčjih zarodov in pri. normalnih razmerah t. j. če je kokos zdrava in če se jo pravilno obskrbuje, znese tudi nekako tako število jajc. Različno stare kokoši znesejo tudi različno število jajc in kakor poroča »Praktični kmetovalec« znese kokoš potem ko je pričela nesti." prvo leto 15—20, drugo 100—120, tretje 120—135, četrto 100—115, peto 60— 80, šesto 50—60, sedmo 35—40, osmo 15—20 in deveto leto 1 —10 jajc, toraj ves čas 496 do 600 jajc. Kadar kupuješ sadita drevesa, drži se naslednjih pravil: 1. Kupi le taka drevesa, ki niso bila po cepljenju pri tleh nad 6 let v drevesnici, ker drugače «o ostarela. 2. Glej, da bodo imela drevesca meter nad ženijo v obsegu vsaj 6— 8 cm. 3. Da bodo zamogla nositi vrh ali krono, naj se deblo primerno zožuje in naj bo pri tleh vsaj za tretjino debeljše nego tam, kjer'prehaja v vrhe. 4. Lubad naj bo gladka in zdrava. 5. Deblo naj bo ravno. 6. Drevesa naj imajo dovolj korenin in sicer 4 do 6 stranskih, ki se morajo raztezati na vse strani in morajo imeti mnogo sesalk. 7. Vrh naj ima 4, kvečem 6 mladik, ki morajo biti razdeljene enakomerno na vse strani. 8. Glej, da izbereš vrste, ki se jim bo zemlja in podneblje prilegalo. 9. Glej, da bo vrsta sadja taka, kakoršno rabiš ra svoje razmere. 10. Ne kupuj nikdar sadnih dreves na trgu, ker ne moreš vedeti, kaj kupiš, ampak kupi vselej v zanesljivi drevesnici. Opomba. Opozarjamo cenjene čitatclje naj opazujejo v bodočem letu natančno njive, obsajene s krompirjem. Nasi naročniki in čitatelji dobijo s 1. oktobrom .zastonj novi časnik „Illuslrirte Uhrenber-ichte* z nad 5000 podobami o urah, zlatemu in srebrnemu blagu znane fabrike ur Max Bobnel, Dunaj IV. SlargareleustraiMe 27;27. Pošljite tedaj VaS natančni naslov zgorajšni firmi, ki Vam bode to ilustrovano knjigo zastonj in poštnine prosto vposlala. Loterijske številke. Gradec, dne 28. novembra: 31, 47, 26, 55, 73. Trst, dne 5. decembra: 41, 83, 49, 19, 31. Učenka v starosti od 15 do 18 let, ki govori nemško in slovensko, še »prejme v neki trgovini z mešanim blagom v Celju. VtC pove uprava „Štajerca". 791 Prodam posestvo ki meri 23 do 21 oralov v lepi ravnini, les, njive, in travniki, sadonosnik, v katerem se je 20 polovnjakov mošta mi pre-šalo, in tri polovnjakc vina, hrami vsi v dobrem stanu, s ciglom krito, blizo farne cerkve in četert ure od železniške postaje. Cena 14.000 kron. Kdor zeli kupiti, naj se obrne pismeno ali ustmeno na uredništvo f ".Štajerca" v Pluju. 786 Pekovski učenec se takoj sprejme j>ri p. Franz Dobaj, Judenburg Zg. štajersko. Plačilni pogoji po sporazum- Ijenju. 783 ......—............... "V najem želim vzeti posestvo, na katerem so lahko 2 kravi in iioknj svinj redi. Naslov ne izve .v upravniStvu tega lista. 7*2 Posestvo veliko, lepo, krasna lega, pri glavni cesti, 1 uro oJ mesta, n:i prodaj. Hoata in fundus, vse v prav dobrem stanu. Vpraša se pod „ Progo gemišt verain Nr. 11", poste rest an te Celje. 784 4.000 ur-Milnic od falitne firme; preje K 4*—, zdaj K 2-40 komad s S letno garancijo. Pošlje po naprej- Blačilu (tudi marke) Max Itiihnel unaj IV. Margaretenstrasse slev. 27/27. 762 Pohištva! v veliki zalogi, kakor tudi matraee, divaui, olmje postelje, posteljne vloge, pod-Iglavuike itd. itd. po najnižji ceni, tudi na obroke, priporoča P. Srebra v Slariboru, Tegetthoffova centa 23. 642 Izgubil se je pes z dolgimi uSesi, odrezanim repom, noge, prša in polovica glave helo-pisani, Bute na ime „R»gOtf. Odda se proti dobri odškodnini vPtujuJlrand-gasse 3. 790 787 in malim gospodarstvom v trgu Vuzenice (Salden- hofen) se po ceni proda. Cena 15.000 K. Vpraša se pri g. Essij v Vuzenici (Saldenhofen). Oženiti 789 se želi mladenič in to na malo posestvo ; star je 29 let in zmožen slovenskega ter nemškega jezika; denarja ima 1.800 K gotovega kapitala. Prednost imajo dekleta od 21. do 29. leta ali vdove brez otrok; pošten in marljiv je. Vpraša se pod št. 102 v upravništvu »Štajerca«. Kovačnica (Hammervverk) velika, vjako dobrem stanu, izvrstno idoča v zelo obrtnem kraju, se .da pod ugodnimi pogoji v najem. Zraven je tudi stanovanje in njiva. Več se izve pri lastniku H. 0 0 b II i k, Zreče pri Konjicah. 781 Brata Slawitsch v Ptuju *» priporočata izvrstne šlvalm stroje (Nahmaschinen) po slev deči ceni: Singer A . . 70 K — I Singer Medinm90 , — J Singer Titanial 20 , — , Ringschifchen ........140 , — , Ringichifchen za krojače . . . .180 , — , Minerva A . . .......100 , - , Minerva C za krojače in čevljarje 160 , — , Howe C za krojače in čevljarje . 90 , — , Cylinder Elastik za čevljarje . .180 , — , Doli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. Najine cene so nižje kakor povsodi in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rate). Cenik brei-plačno. ješ V času od 11. do 16. januarja 1909 se bode na deželni sadjarski in vinograd šoli v Mariboru živinorejski tečaj. Ta tečaj ima namen, lastnikom živine, sinovom odnosno uslužbencim v kratki, poljud obliki priučiti najvažnejše glede krmljenja,; oskrbovanja govede in to praktično ter teoretid V prvi vrsti se pri temu ozira na razme kakoršne so v pokrajinah, ki gojijo sadje, — vinorejo. Število udeležencev se je določilo na Prosilci za sprejem v tečaj za živinorejo morejo po razmerju danih sredstev podp dnevno po 2 K dobiti. Da dobijo tako podp morajo izrecno naznaniti in po občinskemu pr> stojniku potrditi pustiti: 1. da so sami ubožni posestniki. 2. da so sinovi ali uslužbenci istih. To potrdilo priložiti je že naznanilu k in so mora obenem starost naznaniti. Prosilci, ki se ne potegujejo za podpoil naj to v naznanilu posebej omenijo. Tečaj obsega vsak dan 3 ure teoretične poduka in 2 uri praktičnega podučljivega de Podučni jezik je nemščina. Naznanila naj se vpošljejo do 1. janua podpisanemu ravnateljstvu. V Mariboru, decembra 1908. Ravnateljstvo deželne sadjarske in vinogradniške šole. Občinska hranilnica (sparkasaj t Ormužu Osnovana 1 1879 Ptitno hranilni* konto 81. prevzame vsak dan vloge, kapitalizira nedvignene obres polletno in plačuje rentni davek iz lastne Dovoljuje posojila_na zemljišča, .poslopja, menic (Wechsel) in vrednostne papirje pod najugodne šimi pogoji in zmerni obrestni meri ter daj* vsakega dopoludne radovoljno in brezplačno jaenila v vseh sparkase se tikočih zadevali. -78 Ravnateljstvo. Sprejme se Iružino s 4 do 6 delavskimi močmi v službo; plačilo možke K 160 in za ženske K 110 na da stanovanje in kurjava prosta. Ponudbe sprejeiL. oskrbništvo graščine Impolca, pošta Radna pr Sevnici, Kranjsko. Prostovoljna sodnijska prodaja posestva. Od c. kr. okrajne sodnije v Velikoveu so po naprošbi dedičev po Tomažu Skofič vlg. Murko in Pinkoch v sv. Ju a. W. v zapuščino zadnjega spadajoče premičnine ter Murkov realitelo v Sv. Jurju E. J 25 k. obč. Waisenberg ter Pinkisch\ posestvo E. J. 2S k. obč. Waisenberg javno proda. Ta poseslva imajo razmerja 45 ha 25 a 71 m1 in čisti hodek od 601 K 42 h; izkljičejo se skupno za li.000 K in znaSa vadij 1.400 K. Največjo ponudbo se od dneva prodaje s 5% obre staje; plačati se ima po eni tretini od dneva oddaje vsakih ; mesecev pri tukajšni sodniji. Kupec zamore tabujirne zahtevke znesku od 9974 K 59 h na račun najvišje ponudbe prevzeti. Pre. mičninc se le po ali nad cenjeno vrednostjo proti takojšnem« plačilu odda. Razprodaja se vrši na ponedelek 21. decembra 1908 dopoldne ob 9. uri na lici mesta v SL Jurju (St. Georgen a. W.1 Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejemajo. Ni poses ' zavarovanim upnikom ostanejo njih rubežne pravice brez ozira i prodajalno H čf .os. 797 lista pod št. >28.. Dva pivovarniška (brajerska) 792 učenca, najmanje 16 let stara in doslej nekaznovana, se sprejmeta na 2 letni učni čas pri prosti hrani in stanovanju z malo mesečno plačo. Naslov: Brauerei Miklauzhof, Koroško. Bukovi les v polenih, nekaj vagonov od Saldenhofna proda 790 fratlZ CleinSCicil, Tvimberg na Koroškem. 10 minut iz mesta Ptuja ž nekaj oralov zemljišča se takoj proda. Vpraša se pri upravništvu tega lista.. 796 ———^^————.^—————————————— „Triatnpf' Brez konkurence I Ni baiarsko blago! wWilUfflfy- Najvišjo odlikovanje: Odlikovana z veliko zlato mcdajlo, s častnim križcem, Dunaj 1904. 3 mesece za 1 krono. Povsod luč samo znovo popravljeno, edino res rabljivo in zanesljivo električno žepno lam po, znamka ,.TriumpP; kajti mi garantiramo, da zamorete svetiti s to lampo, katero napolnite le enkrat, pri vsakodnevni kratki rabi skozi [3 mesece. Tisočkrat najboljše dokazano. Ni igrača ali krama brez vrednosti kakor podobni fabrikati. . f. 707 AbSOlUfnO br8Z nSVarnOSti se labko in brez težave v žepu nosi. Neodvisna od vetra in vremena. Se lahko rabi; baterija se da i z me n j a t i. Nedoseženi efekt svetlobe! Najdaljše trajanje! Cena ene kompletne lampe............. . K 3-— 3 komadi.................. . K 810 Z povečevalno linzo 1 komad............. . K 4"— 3 komadi . . . ...... . . .,. . \ . ... . . .K 10-80 Dvojno-mocne nslnntestne baterije komad.......K 1 — V. trajnim (Stell-) kontaktom (obe roki prosti) kom. K 4 — in K 5-— Z pripravo za obesiti in trajnim kontaktom posebno praktično komad.............K o— in K 6 — Edina razpošiljatev proti povzetju samo po »Export-Union" Abt 92, Dunaj 55. Popolni ceniki tudi vseh drugih ednakih predmetov zastonj in franko. Priporoča svojo veiiko zalogo vsakovrstnih obuval, kakor moških, ženskih in otročjih čevelj domačega in tovarniškega dela po vsakovrstni .ceni Vse to se dobi in &upi pri gospodu Ivan Berna. Gospodska ulica št. 6 • Celja. 408 veletrgovina z mešanim blagom, vinom in žganjem v Poličanih priporoča p. t. občinstvo svojo bogato zalogo »bornega Špecerijskega blaga, kakor fine parne moke, vinberle, cibebe, kave, masti, jedilno olje, petrolej itd. kakor tndi zalogo raanufakturnega blaga, štofi, druki, platno itd. Nakupuje žitje, jajca, maslo in poljske pridelke. i»»i Nakup in prodaja dobra pristna natnrna vina en gros in dobro pravo žganje en gros in en detail. PozorI Čiiaj! Pozor1 Slavonska biljevina vrstno in z najbolj-' šim uspehom vpo-rablja proti zastarel lemu kašlju — boliB v prsih, — prehla-jenju v grlu, hripa' vesti, težkem dihanju, astmi — pljuč--nem kataru, suhem kašlju, tuberkulozi itd. itd. Delovanje izborno, vspeh siguren. Cena j« franko na vsako pošto za 2 steklenici 3 K 40 via., 4 steklenice 5 K 80 vin., po povzetju ali če se posije denar naprej. — Manj kot 2 steklenici te ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od: P. Jurišiča, *77 ekanaija v Pakracn It 300 (Slavonija.] T ptujskem mestnem sopar- nem •l Idrijo odsihmal kopele s hlaponam po slede-Stk- jako aniianih cenah. Vsak navaden dan ca I uri pspelian in vsake nedeljo in vsak praznik •t '/•H Uri tredpeldan za 60 vin.,,(30 krajcarjev.) 3n Vaistv« ptujskega mestnega kepellžča (Pettauar Badeanataltl Ceno perje za postelj ena kila sivega, slišanega K 2-—, na pol belega K 2-80, belega. K 4'—, prima mehke K 6*—, visoko prima, najboljša vrsta K 8'—, peresje (dauiien) sivo K 6'—, belo K 10"—, od 5 kil naprej franko f Gotove postelje Iz lesnega, rdeče, plave, rumeno ali belega Inleta (Nanking), ena tuhna, velikost 170X116 cm. z 2 glavnima blazinoma, 80X85 cm., dobro napolnjene, z novim, sivim, čistim, krepkim in tra;nim perjem K 16-'—. Napol-daune K 20-—, danne K 24-—, tuhna sama K 12—, 14—, 16—, glavne blazine K 3—, 2-50, 4—, pošlje po povzetju, zavoj gratis, od K 10'— naprej franko 7ŽS Max Berger, Deaohenitz št. 229, Bohmerwald. Kar. ne dopade, denar nazaj ali izmenjava. Cenik zastonj in franko. jejo skrbno pred vsako nečistostjo, kajti vsled te postane lahko najmanjša rana nevarna ia velika. Že 40 let sem se rabi omehkajočo Pragerske dimne* zavilo kot zanesljivo obvezno sredstvo. Ista varuje rane, zmanjša vnetje in bolečine, vpliva hladilno in pospešuj« sploh zdravljenje. t ■aF* razpošilja se vsak dan "aa_ lctla doza 70 vin., '/i 50 vin. po pošti preti na;eej-plačilu 3 K 16 vin. se pošlje franke* ■* doz, za 7 K pa 10 doz, in to na vse avstro-ogrske štacijone. Vsa dela zavitkov imajo postavno varstveno znamko. ===== Glavni depot: ===•• ' B. FRAGNER, c t dforni IUeiuL Apoteka •zum schwarzen Adler« Praia Kleineseite, Ecke der Nerudagase No. 203. Skladišče v apotekah Aitstro-Oorske. 5C Lancaster od K 26'—, flobert-puške od 0 K 850, pištole od K 2, samokresi 58? od 5'—. Popravljanje po ceni ===== Cenik s slikami franko. ===== F. Dušek, Opočno št. 104 na državni železnici, češko. I pred GSieparjsnJam! Opozarjam cenjene Citatclje lega lista, da posnemajo tujci v zadnjem času zopet mojo inzerate ter da .prodajajo navadne plehnatc ure, ki se jib tool po-vsu<1 po K 3—, kot prave „ieleM.ske KoskopP*. Prave „2eIezniSke Roskopf"-ure, katere prodajam 2e mnogo 1st v polno-zadovQljnost^c. K. državnii*»želez-nic, se dobijo le ?, zgorajsno varstveno marko po moji firmi in so vsa druga . naznanila navadne sleparije. Moja originalna ,,železniška Itaskupf*-koš ta brez sekundnega kazalca K, 7*—, s sekundnim kazalcem K S'—. S leta garancija. Se poSlje po povzetju Max Bohnel, Dunaj IV. Margaretenstrasse 27/27 nrar, sodn. zaprla, cenil nik il strokomjak Katalog s 6000 slikami zastonj in poštnine prosto. 69» Varstvena marka „Anker" Liniment Caspici comp. nadomestilo za ank8i*-pain-expeller -^sa je znano kot odpeljajoče, Izvrstno In bolečine odstranjajoče sredstvo pri preblalenju itd. Dobi se v vseli apotekah po 80 b, 1*40 m K 2-—. Pri nakupu tega. priljubljenega donačega sredstva naj se pazi na ortginalnc steklenice v škatljah z našo varstveno znamko „Ankeru, potem se dobi pristno to sredstvo. Dr. Rlchter-JeYa apoteka ,.zlati lev" it v Pragi, Elisabctstr. SL 5 nov. Razpošilja se vsak dan. 690 Pri letošnji draginji «e zamore Sledili ie pri dobrem nakupu. Pokrijte torej svojo potrebo na perilu za |ios!elj in telo, na oblekah z» gospode, dume in otroke, na potrebščinah za neveste samo direktno pri fabri-kantu. Pišite nam in pošljemo vam Maj&cSjša pssstssba razprodala S in poštnine prosto naš najnovejši krasno ilustrovani umetno tiskani rtnik. Iz njega priporočamo posebno: 44 «inarjB« ostanki (rest!) pri metru 44 vinarjev pri metru 6—12 m dolgi pi izvolitvi v lodnu, barhentu za obleke, flanelu za srajce, Stotih za zimsko obleko, cajg za postelj, oksford, plavi druk, pike, stotih za bluze, cajg za predpasnike, antlje, vse garantirano risto-barvno. Manjši resti 1—H m dolgi porajšnega blaga pri metru že po 40 vinarjev. /enake trikotne Krajec zelo gorke......od K 2 SO naprej Ženske triku I ne Iilače, mehke za zimo .... od K 1"0 „ Moške trikotne srajce z ovratnikom ali brez . od K 2*— „ I.adai mant.-lji za dečke, za 6-*li letne . . . od K 650 „ Noski lodiii inantelji za vsako velikost .... od K 11-40 ., Ženska zgornja krila, najboljši šnit.....od K 5-50 „ Dobre težke dekne ta konje, krijejo celega konja od K 3—- „ in mnogo druzega. Pišite po katalog na 683 Betsr. Reich&rf, fabrikanti Dornbirn 20, Yorarlterg Za bolnike! Za trpeče! Za zdrave! Proti še tako močnimi in zastarelimi slučaji: revme, gilita, boleznij žive, glavo- % in zobobola, bolečin v hrbtn in v mu- M skeljnilt, bedenja v strani, bolečin nog j|j napenjanju, se hvali splošno na mnogih klinikah praktično izkušeni, od ca. 10OO zdravnikov priporočeni, takoj bolečine od ji»3 stranjajoči Patent v vseh državah. Večkrat premijirano. Nedosežen v zdravilnem vplivu 1 Uspeh preseuečljiv I t_ez 15.000 zahvalnih pisem. — Ediua razpošiljatev in fabiika: Kemični laboratorij apotekarja S. Edelmann '$$$%&$ Franko-razpošiljatev od 5 steklenic naprej proti posiljatvi 6 K'—, po povzetju 20 vin. več. 10 steklenic franko K 10'—, 25 steklenic franko K 23—. 6oS katalog poSljem vsakomur brez plačila zastonj in prosto. Rook, pat a — Srefe. Roalt. 6 — Žel b. Rob. 7 — Sreb. dvojni «ant*Ij 8-— kron Budilnir« - 8'40 Svetla • iler. »•— Stolp. zvon. &'— kuhinj. ura 3.— iron Ura na pen-dclj 70 «jo. V— Slolp. KtOB, 9-— /.I^jJilnico »■ — Z godbo Original On,-pp.. Srttaffiiausen. ClashUltft, Helioa, Amalfa, c k. iekuieno, cd K 1H —; urelirao in zlat« bfag't po originalnih fabriskih cenah. 3 lfta paranvlja. Izmenjava ali denar nizaj. Max Bolmel, Dunaj IV. Margareteustraase 27/27 v lastni hiši. Zapriseženi ceuilelj in iir