243
Dejan Gabrovšeki
Vrstni red stavkov v slovenski večstavčni povedi
Prispevek se ukvarja z vrstnim redom stavkov v slovenski večstavčni pove-
di: proučuje možne vrstne rede stavkov in njihove omejitve za posamezna 
razmerja. Izhodišče predstavlja dvostavčna poved, vrstni red pa proučuje-
mo glede na položaj vezniškega stavka, to je stavka, v katerem veznik je ali 
bi lahko bil. Možni vrstni redi so štirje: vezniški stavek stoji pred nevezni-
škim stavkom, vezniški stavek deli nevezniški stavek, vezniški stavek stoji 
za nevezniškim stavkom, nevezniški stavek deli vezniški stavek.
Ključne besede: nematično dopolnilo, parenteza, podredje, priredje, 
skladnja, stavek
The Clause Order in a Slovenian Multiclause Sentence
The article deals with the clause order in Slovenian multiclause sentences: 
it examines possible clause orders and their constraints for specific relati-
onships. The starting point is a two-clause sentence, and the clause order 
is examined in relation to the position of the conjunction clause, that is, 
the clause in which the conjunction is or could be. There are four possi-
ble clause orders: the conjunction clause stands before the non-conjuncti-
on clause, the conjunction clause is embedded within the non-conjunction 
clause, the conjunction clause follows the non-conjunction clause, and the 
non-conjunction clause divides the conjunction clause.
Keywords: supplementary clause, parenthesis, subordination, coordinati-
on, syntax, clause
Jezik in slovstvo, 70(4), 243–263
DOI: 10.4312/jis.70.4.243-263
1.01 Izvirni znanstveni članek
i ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša; dejan.gabrovsek@zrc-sazu.si; 
https://orcid.org/0000-0002-4995-1814
244
Dejan Gabrovšek | Jezik in slovstvo, 70(4) | 2025 | 243–263
1 Uvod
Prispevek obravnava vrstni red stavkov znotraj slovenske zložene povedi. 
Za vrstni red stavkov bomo uporabljali termin stavčni red. Vezniški stavek 
je tisti stavek, ki ga uvaja veznik. V brezvezjih je to tisti, v katerega bi 
veznik z najmanjšo možno pretvorbo lahko vstavili. Drugi stavek (tj. sta-
vek brez veznika) je nevezniški stavek. Primarno bomo obravnavali zvezo 
dveh stavkov, tj. dvostavčje. Kot posamezno enoto obravnavamo celotni 
stavek – ne glede na besedni red znotraj stavka.
Lastnosti in omejitve stavčnega reda glede na posamezna razmerja še dodat-
no potrjujejo, da večstavčna poved ni preprosto sestavljena iz več enostavč-
nih povedi: večstavčna poved in znotraj nje dvostavčje je samostojna enota 
– tako strukturno kot tudi pomensko. Vsak stavčni red ima svoj pomen in 
vlogo: tudi ko je zamenjava stavkov možna, to vsaj delno vpliva na pomen, 
lahko pa tudi na uvrstitev dvostavčja v sistem večstavčne povedi – če npr. 
parentetični stavek premaknemo za nevezniški stavek, dobimo priredje.
Na pomembnost proučevanja vrstnega reda stavkov in povedi znotraj be-
sedila je opozoril že Breznik (1908a, 1908b), kjer opozarja, da so pravila v 
tedanjih slovničnih razpravah (npr. osebek je pred povedkom, dajalnik je 
pred tožilnikom …) umetna in da v jeziku ne veljajo (Breznik 1908b: 259). 
Stavčni členi se namreč razporejajo glede na želeni poudarek govorca, to-
rej je besedni, s tem pa tudi stavčni red odvisen od vsakokratnega besedila.
Namen članka je raziskati predvsem strukturne možnosti in razlike v stavč-
nem redu. Časovni odvisniki in soredja niso obravnavani, saj zaradi poseb-
nih pravil in pomenskih odtenkov zahtevajo obravnavo v svojih prispevkih.
2 Temeljni principi gradnje dvostavčja
Če hočemo razumeti, kakšen je stavčni red in kaj nanj vpliva, moramo 
najprej razumeti, kako gradnja dvostavčij poteka. Obstajajo tri možnosti: 
vstavljanje, dodajanje, poudarjanje1 (Gabrovšek 2023a: 19–20).
1 Poudarjanje v članku ni obravnavano, saj je definicijsko za soredja.
245
Vrstni red stavkov v slovenski večstavčni povedi
2.1 Vstavljanje
Vstavljanje2 je način povezovanja, pri katerem je en stavek vstavljen v 
drugega in mu je s tem strukturno in pomensko podrejen.
(1) Kdor prvi pride, prvi melje.
Vstavljeni stavek je vedno restriktiven, vstavljanje pa poteka s pomočjo 
odnosnice. Vstavljanje je torej omejeno na podredja – na stavčno izražene 
stavčne člene (Gabrovšek 2024c; Žele 2016b: 81). Podredni stavek se ne 
veže neposredno na matični stavek (oziroma na njegov povedek), ampak 
na odnosnico. Shematično to lahko prikažemo tako: nadredni stavek + od-
nosnica + veznik + podredni stavek. Gre torej za posredno tvorjenje dvo-
stavčja. Ker je hierarhija med stavkoma izrazita, stavka z vidika strukturne 
in pomenske samostojnosti nimata enakega statusa, zato se tudi ne moreta 
povezovati neposredno. Odnosnica tako deluje kot most med stavkoma 
(Gabrovšek 2023b; Žele 2017: 88). Podredno zloženo dvostavčje tvori 
eno temo in remo (Toporišič 1982: 163, 2004: 660; Žele 2016c, 2018: 60, 
2025a, 2025b). Posledica vstavljanja je dokaj prost stavčni red v dvostav-
čju, zato so podredja obravnavana pri vseh vrstah stavčnih redov, kar za 
razmerja, tvorjena z dodajanjem in poudarjanjem, ne velja. Stavčni red je 
prost le z vidika, kje vse lahko odvisnik stoji, sicer pa je določen s temat-
sko progresijo vsakokratnega besedila (Badurina 2013: 304; Žele 2018, 
2025a, 2025b). Stavki so znotraj povedi razporejeni po tematski progresiji, 
sama stavčnočlenska vloga pa na pomen celote nima večjega vpliva. Ena 
od posledic je tudi, da lahko katafora postane anafora in obratno brez (iz-
razitejše) spremembe pomena (zgled 2 : 2a). To pri ostalih tipih ni možno 
(Gabrovšek 2024a).
(2) Ker ga predsednik ni želel uporabljati, so Mehičani prodali 
letalo.
(2a) Mehičani so prodali letalo, ker ga predsednik ni želel uporabljati.
2 Lehmann (1988: 184) uporablja pomenljiv pojem integracija.
246
Dejan Gabrovšek | Jezik in slovstvo, 70(4) | 2025 | 243–263
2.2 Dodajanje
Nevezniškemu stavku se dodaja vezniški stavek, ki dodaja novo, struktur-
no neobvezno informacijo. Vezniški stavek ni restriktiven.
(3) Poslal sem že 500 prošenj, a vedno sem dobil le negativne 
odgovore.
Prototipno dodajanje poteka med celotnim prvim in celotnim drugim 
stavkom. Shematično to lahko prikažemo tako: stavek + (veznik) + sta-
vek. Gre torej za neposredni način povezovanja, edini strukturni element 
pri povezovanju je veznik, prislov ali členek.3 Dodajanje je definicijsko 
za razmerja, ki niso podredja in soredja, torej se podredja od nematič-
nih dopolnil ločijo (tudi) po tem (Gabrovšek in Krvina 2025). Vsak 
stavek ima svojo temo in remo, stavki se dodajajo na podlagi tematske 
progresije.
3 Stavčni red
Možni stavčni redi so: 
1. vezniški stavek stoji pred nevezniškim stavkom, 
2. vezniški stavek deli nevezniški stavek, 
3. vezniški stavek stoji za nevezniškim stavkom, 
4. nevezniški stavek deli vezniški stavek.
Vsi stavčni redi v vseh razmerjih slovenske večstavčne povedi niso možni, 
to pa je povezano tako s pomenom razmerja kot tudi s stopnjo odvisnosti 
povezanosti stavkov v dvostavčju (Gabrovšek 2023a) – višja kot je stopnja 
odvisnosti, večja je verjetnost, da je možnih vrstnih redov stavkov več. To 
velja zlasti za podredja, ki so najizrazitejši primer hierarhije med stavko-
ma: ker je en (matični) stavek hierarhično pomembnejši, lahko v razmerju 
do odvisnika stoji kjerkoli, vez med njima pa je vseeno jasna. Na splošno 
velja, da je tudi v razmerjih, kjer sta možna vsaj dva stavčna reda, eden 
3 Možna (in pogosta) so še druga povezovala, zlasti skupni stavčni členi, anafora in elipsa.
247
Vrstni red stavkov v slovenski večstavčni povedi
pogostejši.4 Zaradi poenostavitve prednostno obravnavamo le dvostavčja 
– več dvostavčij se znotraj povedi permutira na različne načine, ki pa so s 
tu predstavljeno tipologijo tudi pokrita.
3.1 Vezniški stavek stoji pred nevezniškim stavkom
Ta tip je značilen za podredja, možen je tudi v nekaterih nematičnih dopol-
nilih in soredjih, v preostalih razmerjih pa ne. Za ta stavčni red smo zglede 
s podrednim veznikom na začetku povedi iskali s kodo: <s> [tag="R.*|L"]? 
[tag="Vd|Z[zv].*"]. Ukaz ni idealen, saj z njim ne najdemo dvostavčij znot-
raj večje zložene povedi, predvidevamo pa, da lahko z njim razmerja in last-
nosti odvisnika pred matičnim stavkom raziskujemo dovolj natančno.
3.1.1 Podredja
Pri podredjih je vezniški stavek hkrati tudi odvisni stavek. V ta stavčni red 
uvrščamo tudi zglede, kjer pred odvisnikom stoji odnosnica (5), saj je del 
istega stavčnega člena in jo je v večini primerov možno izpustiti – v zgle-
de, kjer ni izražena, pa jo je možno vstaviti.
3.1.1.1 Vezljivi odvisniki
Vezljivi odvisniki se na tem mestu pojavljajo dokaj redko. Izstopa osebkov 
odvisnik z veznikom kdor, saj izraža živega, praviloma človeškega ude-
leženca, kar je tudi prototipni osebek (Žele 2001: 75).5 Pojavljajo so tudi 
vsebinski predmetni odvisniki, a so v primerjavi z enakimi predmetnimi 
odvisniki veliko redkejši (gl. poglavje 3.3.1.4). Tema je torej z odvisnikom 
izražena redkeje, saj je v temi preferiran konkretni osebek – izražen s sa-
mostalniško besedno zvezo.
4 Natančnih pogostosti različnih stavčnih redov, kjer jih je možnih več, ne navajamo, saj je 
velika večina veznikov, po katerih bi položaj vezniškega stavka v razmerju do nevezniškega 
lahko ugotavljali, večpomenskih – in je zato nemogoče natančno ugotoviti, kako pogost je 
stavčni red posameznega razmerja. Glavne tendence položaja podrednih veznikov in s tem 
vezniških stavkov prikazujemo v poglavju 5. Razmerje med različnimi stavčnimi redi je 
smiselno obravnavati v člankih, ki podrobneje proučujejo določeno razmerje (Gabrovšek in 
Krvina 2020; Grošelj 2020, 2021, 2023; Pavlović Jovanović in Spasić 2024).
5 Je pa zanimivo, da je glede na raziskavo v (Gabrovšek 2023a) ravno za osebkov odvis-
nik z veznikom kdor značilna najvišja stopnja odvisnosti, medtem ko za nižje stopnje 
odvisnosti – kar zlasti velja za priredja – tak vrstni red ni možen.
248
Dejan Gabrovšek | Jezik in slovstvo, 70(4) | 2025 | 243–263
(4) Kdor prvi pride, prvi melje.
(5) Tam, kjer ni teniškega igrišča, si lahko pomagamo z mini teniško 
mrežo.
3.1.1.1.1 Predmetni odvisnik
Predmetni odvisniki na začetku dvostavčja so redki, kar kaže na težnjo po 
postavljanju vsaj vršilca dejanja na začetek. Vsekakor pa ravno zgled (7) 
dobro kaže, da je v temi udeleženec, o katerem govori rema. Odvisnik z 
udeležensko vlogo vsebine navadno stoji za matičnim stavkom (gl. pog-
lavje 3.3.1.4). Ko tak odvisnik stoji na začetku, se navadno navezuje na 
predhodno poved.6 To kaže predvsem zgled (7).
(6) Kdor noče vedeti, mu nihče ne more dopovedati.
(7) Nina Vengust bi se celo uvrstila v finale, če ne bi napravila na-
pake pri vaji s kolebnico. Da so slovenske tekmovalke odlično 
nastopale, dokazujeta tudi priznanji, ki sta ju dobili Nina Vengust 
in Dušica Jeremič od mednarodne gimnastične zveze.
3.1.1.1.1.1 Premi govor
V primerjavi s preostalimi vsebinskimi odvisniki je premi govor na začet-
ku dokaj pogosto: verjetno je razlog v izpostavljanju vsebine, saj je po-
membneje, kaj je povedano, kot kdo je to povedal. Na to kaže pogosto 
postavljanje pomembnejše vsebine na začetek, kar smo opazili že večkrat 
– izrazito tudi pri izpostavljenem stavčnem členu (gl. poglavje 3.2.4).
(8) »Čestitam soigralcem in trenerjem,« je povedal Dragić.7
(9) Trčilo je pet osebnih in tovorno vozilo, poroča uprava za zaščito 
in reševanje.
3.1.1.2 Prislovnodoločilni odvisniki
Prislovnodoločilni odvisnik na začetku dvostavčja dejanje natančneje 
umesti v katero od okoliščin (Bardzokas 2024): to velja zlasti za čas, kraj 
in vzročnost, način pa je redkejši. V primerjavi z vezljivimi odvisniki so 
6 O tem že zelo jasno govori Breznik (1908a: 224) v svoji razpravi o besednem redu: on 
se sicer omejuje na besede, ugotovitve pa veljajo tudi za odvisnike.
7 [word="\""][]?[lemma="reči|povedati|zapisati|izjaviti"]
249
Vrstni red stavkov v slovenski večstavčni povedi
prislovnodoločilni odvisniki na tem mestu pogosteje: kot kaže tabela 2, je 
prvih najpogostejših deset veznikov na začetku povedi prislovnodoločilnih 
vsaj v enem pomenu.
Tipičen primer umestitve dejanja v čas predstavlja veznik odkar (s sopo-
menko (od) kar), saj dejanje matičnega stavka umešča v konkretni čas, zgled 
(10). Podoben primer je veznik preden, ki izraža zadobno dejanje glede na 
matični stavek, zgled (11). Najprej se zgodi dejanje v matičnem stavku in 
nato dejanje v odvisnem stavku, a je odvisnik s preden pred matičnim stav-
kom dokaj pogost.8 Ko odvisnik postavimo na začetek, informacijo v njem 
poudarimo – poudarek celotne povedi je torej na klobasah in ne na masti.9
(10) Odkar potujemo vsi trije skupaj, uživam še bistveno bolj.
(11) Preden damo klobase peč, jih prelijemo z vročo svinjsko mastjo.
(12) Da bi lahko zmagoval v Evropi, moraš svoj posel zares dobro 
poznati.
3.1.2 Nematična dopolnila10
Položaj vezniškega stavka pred nevezniškim je za nematična dopolnila 
manj običajen – deloma zato, ker večinoma izvirajo iz oziralnih prilastko-
vih odvisnikov, deloma pa zato, ker se pomensko, delno pa tudi strukturno, 
približujejo priredjem. Ta stavčni red je zato možen le za izprislovnodolo-
čilne stavke – za če in kjer11 pa je obvezen.
(13) Kjer sem jaz videl samo neobljudenost, so oni videli ogromno 
znakov življenja.
(14) Če so očitki tožilstva jasni, pa vprašanje, kam je izginil obtože-
ni, ni.12
8 To omenjamo predvsem zato, ker tak stavčni red v priredjih ni mogoč, gl. poglavje 3.3.4.
9 Tudi zato je preenostavno ali celo napačno trditi, da v odvisnik postavimo manj po-
membno informacijo.
10 Nematično dopolnilo je stavek, ki ga uvaja prvotno podredni veznik, pomen pa je sis-
temsko pretvorljiv v katerega od prirednih razmerij (Gabrovšek 2019; Gabrovšek in 
Krvina 2025).
11 Kjer se v nematičnih dopolnilih obnaša na dva načina: kot izoziralni – v tem primeru 
stoji za nevezniškim stavkom – in kot izprislovnodoločilni – v tem primeru stoji pred 
nevezniškim stavkom (Gabrovšek 2023a: 226).
12 [word="\."] [word="Če"] [] {1,6} [tag="Gg.*"] [] {,3}[word=","] [word="pa"][] {,3} 
[tag="Gg.*"]
250
Dejan Gabrovšek | Jezik in slovstvo, 70(4) | 2025 | 243–263
3.2 Vezniški stavek deli nevezniški stavek oziroma gnezdenje
Ta stavčni red je najočitnejši znak hierarhije med stavkoma (Gabrovšek 
2024c: 79): vezniški stavek je v nevezniškega vstavljen. Vloge gnezdenja 
so pri različnih razmerjih sicer različne in zato obravnavane pri posame-
znih razmerjih. Pogoj za gnezdenje je, da je pred vezniškim stavkom vsaj 
ena polnopomenska beseda, in ne le odnosnica (prim. poglavje 3.1.1).
3.2.1 Podredja
Ta stavčni red dobro kaže, da je odvisnik stavčni člen ali del stavčnega 
člena matičnega stavka, saj lahko stoji na vsakem mestu, kjer bi sicer stal 
besedni stavčni člen (Žele 2018: 68). Gnezdenje je predvsem torej posle-
dica tematske progresije znotraj enega stavka. Za prilastkove odvisnike je 
tak stavčni red obvezen, zgled (16) (Benić 2024), razen če odnosnica stoji 
na zadnjem mestu stavka – položaj prilastkovega odvisnika je torej odvi-
sen od položaja odnosnice v matičnem stavku. Pri preostalih odvisnikih je 
ta stavčni red dokaj redek, a ne nemogoč, zgled (15).
(15) Kljub globoki gospodarski krizi lahko, kdor ima pet minut časa, 
drugim krade čas in zapravlja državni denar.
(16) Razlogi, zakaj nekdo zboli za epilepsijo, največkrat niso znani.
3.2.2 Nematična dopolnila
Gnezdenje je možno le pri izoziralnih dopolnilih, zlasti pri vezniku ki, saj 
se, kot smo opazili že večkrat, nematična dopolnila strukturno obnašajo 
enako oziroma zelo podobno kot prilastkovi odvisniki.
(17) Prodaja pohištva, ki v skupni prodaji predstavlja slabo deseti-
no, se je povečala za četrtino.
3.2.3 Parenteze
Za parenteze je gnezdenje definicijsko: če bi vgnezdeni, tj. parentetični 
stavek postavili na konec, bi praviloma dobili priredje. Parenteze preki-
njajo govorni tok: govorec v prvi stavek vstavi nov stavek, preden konča 
prvega (Piper idr. 2018: 14; Vičar 2011). Parenteza stoji takoj za besedo 
ali delom stavka, na katerega se nanaša in prinaša dodatno informacijo ali 
komentar o njej; deluje torej podobno kot nematično dopolnilo: to je tudi 
251
Vrstni red stavkov v slovenski večstavčni povedi
razlog, da parenteza in izoziralno nematično dopolnilo ne moreta stati na 
začetku povedi.13 Parenteza (v zgledu (19) večstavčna) se lahko vriva tudi 
med odnosnico in odvisnik: v zgledu (19) ločuje odnosnico od prilastko-
vega odvisnika.
(18) Dolgouhe jazbece vrečarje, mednje uvrščamo le dve vrsti, ime-
nujemo tudi bilbiji.
(19) Podobnik izpostavlja tisti del dogovora – ta govori o tem, da 
bodo koalicijske partnerke zavrnile vložene interpelacije, če so te 
neutemeljene – ki ga razume drugače, kot ga razumejo v LDS.14
3.2.4 Izpostavljeni stavčni člen
Stavčni člen, ki je obema stavkoma skupen, je izpostavljen na začetku 
dvostavčja (Gabrovšek 2024c: 80). Stavčni člen oziroma udeleženec, ki je 
skupen obema stavkoma, se premakne na začetek dvostavčja. To je podtip 
gnezdenja.
3.2.4.1 Podredja
Izpostavljeni stavčni člen je pogost zlasti v neoziralnih prislovnodoločilnih 
odvisnikih. V oziralnih odvisnikih se pojavljajo le sporadično, če sploh, nji-
hova uvrstitev k izpostavljenemu stavčnemu členu pa je vprašljiva (21).15
(20) Rastlina, če ni negovana, neha roditi plodove.
(21) Svet, kar zadeva človeške moči v njem, je utemeljen na hudobiji, 
absurdu in norosti.16
13 Vičar (2011) parenteze sicer obravnava precej širše in kot parenteze razume tudi kon-
strukcije, pri katerih parenteza stoji pred nevezniškim stavkom ali za njim.
14 Zgled tudi dobro kaže razliko med načinoma tvorbe večstavčne povedi vstavljanjem in 
dodajanjem: vstavljanje (podredja) prinaša v razmerju do odnosnice restriktivno infor-
macijo, dodajanje (v tem primeru parenteza) pa prinaša novo, dodatno informacijo v 
razmerju do nanašalnice. Zato se v tem zgledu vlogi odvisnika in parenteze ne izključu-
jeta, temveč dopolnjujeta, saj vsaka enota informacijo izraža na svoj način.
15 Podobno velja za nematična dopolnila: ker smo našli zgolj sporadične zglede, ki bi 
potencialno ustrezali pogoju, ga navajamo tu, in ne v posebnem poglavju: Cirkus, kar 
vrhunski šport skorajda že je, se mora vzdrževati sam.
16 <s> [tag="S.*"] [word=","] [tag="Zz.*"]
252
Dejan Gabrovšek | Jezik in slovstvo, 70(4) | 2025 | 243–263
3.2.4.2 Priredja
Izpostavljeni stavčni člen je pogost v ločnih in stopnjevalnih priredjih. Mo-
žen je le, če je veznik dvodelni, kar kaže na strukturno omejenost. Skupni 
stavčni člen oziroma udeleženec – teh je lahko tudi več, zgled (22) – se 
postavi pred prvi veznik. Ta primer je kombinacija izpostavljenega stavč-
nega člena in linearnega stavčnega reda, ki je za priredja definicijski stav-
čni red (gl. poglavje 3.3.4).
(22) Evropski parlament ga ali sprejme ali zavrne.
(23) Novice ni niti zanikala niti potrdila.
3.3 Vezniški stavek stoji za nevezniškim stavkom
Ta stavčni red je možen v skoraj vseh skupinah slovenske večstavčne po-
vedi. Najznačilnejši je za dodajanje in znotraj njega za priredja ter za pri-
dano propozicijo. Posebnost tega stavčnega reda je, da je za več razmerij 
edini možni in s tem za ta razmerja definicijski – če bi stavčni red zamenja-
li, bi dobili drugo razmerje ali neslovnično dvostavčje.
3.3.1 Podredja
Ta tip je možen pri vseh podredjih, zato ne obravnavamo vseh skupin, 
ampak predvsem tiste, ki kakorkoli izstopajo.
3.3.1.1 Povedkovodoločilni odvisnik
Tu osebek (samostalnik) stoji na začetku, odvisnik je povedkovodoločilni 
in stoji na koncu dvostavčja. Ta možnost je najpogostejša, obraten stavčni 
red je veliko redkejši.
(24) Moja napaka je bila, da sem opozoril nase.
(25) Inšpektor je, kdor poklicno sistematično pregleduje, spremlja 
potek ali razvoj česa, zlasti kakšne dejavnosti.
253
Vrstni red stavkov v slovenski večstavčni povedi
3.3.1.2 Osebkov odvisnik
Vsebinski osebkov odvisnik – enako kot vsebinski predmetni odvisnik – 
praviloma stoji za matičnim stavkom: obraten stavčni red ni nemogoč, je 
pa redkejši (Gabrovšek in Žele 2019: 492). Tu udeleženska vloga vsebine 
prevlada, kar se kaže tudi pri preostalih vsebinskih odvisnikih. Prevladu-
jejo konstrukcije prislov + biti + odvisnik. Oziralni osebkov odvisnik je na 
tem mestu zelo redek, zgled (27).
(26) Pomembno je le, da je zdrav.17
(27) Razumi, kdor more.
3.3.1.3 Načinovni odvisniki
Načinovni odvisniki v primerjavi z drugimi skupinami odvisnikov za ma-
tičnim stavkom stojijo veliko pogosteje (Žele 2016a: 42) – vsaj nekate-
re podvrste načinovnih odvisnikov pa lahko stojijo celo le za matičnim 
stavkom.
(28) Iskanje poženemo tako, da v orodni vrstici kliknemo gumb za 
novo iskanje.
(29) Vse bo teklo tako, kakor da se ni nikoli zgodilo nič posebnega.
3.3.1.4 Vsebinski predmetni odvisnik
Vsebinski predmetni odvisniki izrazito pogosto stojijo v remi (to velja tudi 
za vsebinski osebkov odvisnik), saj je poudarek na vsebini sporočanega, 
matični povedek pa izraža okoliščino nastanka vsebine, izražene v odvisni-
ku. Ta stavčni red je značilen tudi za premi govor, zgled (31).18
(30) Mislim, da ima klub najboljše mlade igralce v ligi.
(31) Selektor je zadovoljno dejal: »Želja po uspehu nas je pripeljala 
do te zmage«.
17 [tag="R."][]{,3}[lemma="biti"][]{,3}[word=","][word="da"]
18 Pri premem govoru je razmerje med tem stavčnim redom in med vezniškim stavkom 
pred nevezniškim (gl. poglavje 3.1.1.1.1.1) nemogoče natančno določiti, vsekakor pa 
velja, da sta povsem običajna oba.
254
Dejan Gabrovšek | Jezik in slovstvo, 70(4) | 2025 | 243–263
3.3.2 Nematična dopolnila
Za nematična dopolnila je, razen izjem, to dokaj običajen stavčni red in 
kaže na približevanje priredjem tudi na strukturni ravni, kar še zlasti ve-
lja za primere, ko se nematično dopolnilo nanaša na celotni stavek: to je 
značilno zlasti za veznik kar. Po pogostosti izstopa veznik ki (Gabrovšek 
in Krvina 2025; Žele 2016c: 303). Na to, da pri zgledu (32) ne gre za pri-
lastkov odvisnik, kaže tudi, da je ki-stavek od nanašalnice (Češka) odda-
ljen – veznik je tu na mestu, ki je tipično za priredja (Gabrovšek in Krvina 
2025: 288).
(32) Češka je pomembna zaveznica Kijeva, ki je sprejela številne 
ukrajinske begunce.
(33) Plačati mora stroške kazenskega postopka, medtem ko so ga 
plačila povprečnine oprostili.
3.3.3 Pridana propozicija
Med pridane propozicije uvrščamo dvostavčja, pri katerih je ločilo dvop-
ičje ali podpičje, občasno tudi vejica (Gabrovšek 2023a: 236; Petr 1987: 
535; Žele 2013: 21).19 Termin propozicija uporabljamo, ker so odsotna ti-
pična povezovala, kot je veznik, glavno povezovalno vlogo pa imajo kata-
fora ter skupna rema in tema. Pomensko so ta razmerja zelo blizu pojasnje-
valnemu razmerju; drugi stavek se praviloma nanaša na zadnji stavčni člen 
prvega stavka. Drugi stavek konkretizira, pojasnjuje prvega ali pa našteva 
možnosti glede na prvi stavek (Petr 1987: 535). Pomembna je vloga nana-
šalnice v prvem stavku, saj se drugi stavek nanaša nanjo. Veznika v tem 
razmerju ni. Katafora je v tem tipu obvezna (Gabrovšek 2024a: 120) – za-
menjava vrstnega reda stavkov bi bila neslovnična ali vsaj nenavadna. Za 
pridane propozicije je to edini možni stavčni red. Pridana propozicija se 
lahko nanaša na samostalnik, zaimek, odvisnik ali celotni stavek (Bron-
skaja 1969: 239).
(34) Šah ima fantastično lastnost: ne pozabiš ga igrati.20
(35) Prava težava je nekje drugje: zahteve je treba podpreti z resni-
mi in prepričljivimi dokazi.
19 Primeri, ki jih lahko pretvorimo v odvisni govor, sodijo med vsebinske odvisnike.
20 [tag="S.*"] [word="\:"]
255
Vrstni red stavkov v slovenski večstavčni povedi
3.3.4 Priredja
Ta stavčni red je za priredja edini možni (Halliday in Matthiessen 2014: 
379), določa pa ga ikoničnost (Belaj in Tanacković Faletar 2020: 115; 
Gabrovšek 2024č, 2024b: 77; Žele 2018: 68), ki je tudi ena temelj-
nih lastnosti priredij – značilna je zlasti za zaporednost dejanj (Krvina 
2019). Na splošno velja, da je za priredja značilna linearnost: v prvem 
stavku so vse (nove) informacije izražene s polnopomenskimi besedni-
mi vrstami, v naslednjih pa so ponovljene informacije izražene z zaim-
ki ali elipso: katafora in katalipsa21 sta možni le sporadično (Gabrovšek 
2024a, 2024b; Haspelmath 2004: 35, 2007; Orešnik 1992: 73; Quirk 
1985: 922). Stavčni red je zamenljiv le izjemoma, in sicer le v prime-
rih, ko stavki niso v časovnem zaporedju in predvsem če nimajo po-
novljenih udeležencev: taki primeri so prototipna priredja in spadajo k 
vezalnemu in ločnemu priredju. Četudi vrstni red stavkov zamenjamo, 
stavčni red ostane enak, saj veznik ostane na istem mestu, tj. na sredini 
med stavkoma.
(36) Te dni so končali ureditev poti, očistili skale in kamenje, jo utr-
dili ter opremili z novimi tablami. (Krvina 2019: 78)
(37) Vdovina pripoved je nesmiselna, torej mora biti sokriva pri mo-
ževem umoru.22
3.3.4.1 Brezvezje
Poleg premega govora, pridane propozicije in parenteze so brezvezja 
zelo značilna tudi za priredja. Značilna so zlasti za vezalno priredje, mo-
žna pa tudi v vseh ostalih (Bronskaja 1969: 217); je pa zlasti pri prirednih 
brezvezjih težje določiti, za katero priredje gre. Zelo pogosto kot konek-
tor nastopa členek, zlasti pa: ta vedno stoji v vezniškem stavku, le da ne 
na začetnem mestu, ki je za veznik definicijsko.23
(38) Žive meje iz tise so strogo obrezane, trava je redno košena.24
21 Vzvratna elipsa.
22 [tag="Gg.*"][]{,3}[word=","][word="torej"][]{,3}[tag="Gg.*"]
23 Tudi zato je tudi pri brezvezju smiselno govoriti o vezniškem stavku.
24 [word="\."] [] {,3} [tag="Gg.*"] [] {,3} [word=","] [tag!="V.|Z.*|D."] [] {,3} [tag="Gg.*"] 
[] {,3}[word="\."], negativni filter: [tag="V.|Z.*|R.*"], negativni filter [word="\"\»|\«"]
256
Dejan Gabrovšek | Jezik in slovstvo, 70(4) | 2025 | 243–263
(39) Vzmetenje res ni več mehko, je pa zato nagibanje karoserije v 
ovinkih toliko manj očitno.25
3.4 Nevezniški stavek deli vezniški stavek
To je najredkejši tip večstavčne povedi, saj je med vsemi večstavčnimi 
razmerji možen le v premem govoru, kjer je odvisni stavek prekinjen z 
matičnim. Veznik v odvisnem stavku ni možen. Ta stavčni red deluje po-
dobno kot parenteze: preden se en stavek konča, se že začne drug, le da je 
v tem primeru drugi stavek strukturno pomembnejši, tj. matični.
(40) V vsaki državi, je opozoril, je vsaj 20 odstotkov tistih, ki lovijo 
meglo.
(41) »Če se prav spomnim,« je rekla, »je bil sinoči že peti na 
preizkušnji«.
4 Primer permutacije več kot dveh stavkov
Tu na kratko obravnavo primere z vsaj tremi stavki v eni povedi. Možnosti, 
v kakšnem zaporedju so povezane pri tri- in večstavčnih povedi, je veliko, 
zato vseh posebej ne obravnavamo, ampak navajamo le izbrane tipe. En 
matični povedek ima lahko več odvisnikov, ki se lahko razporedijo okoli 
povedka, zgled (42), ali pa zaporedno (torej ne priredno) za povedkom, 
zgleda (42–43). Tu ne obravnavamo sicer pogoste možnosti, ko je več od-
visnikov priredno povezanih med sabo in v razmerju do matičnega poved-
ka skupaj tvorijo en stavčni člen. Zaporedno lahko povežemo oziralni in 
vsebinski prilastkov odvisnik, pri čemer je oziralni vedno na prvem mestu, 
zgled (43). Odvisnik ima lahko tudi odvisnik znotraj sebe, ta možnost pa 
se lahko ponavlja. Pri tem ne gre za dodajanje, ampak za večkratno vsta-
vljanje, zgleda (44–45). Celotna poved je lahko zapleteno zložena iz več 
dvostavčij, število pa ni omejeno slovnično, ampak predvsem smiselno: 
koliko informacij je še smiselno izraziti znotraj ene povedi, da ta zaradi 
dolžine ne postane nerazumljiva.
25 Zveza zato pa ima varianto zato pa: prva stoji na vezniškem, tj. začetnem mestu v 
stavku, druga pa za prvim stavčnim členom (Gabrovšek in Krvina 2022: 580). Tako se 
dobro kaže, kako ima lahko vrstni red besed znotraj besedne zveze vpliv na njen polo-
žaj v stavku in na skladenjsko vlogo in besednovrstno opredelitev. 
257
Vrstni red stavkov v slovenski večstavčni povedi
(42) Ko je potica pečena, jo pustimo, da se ohladi, preden jo 
narežemo.26
(43) Zgodovinski podatek, ki ga navajajo Knjige kraljev, da je 
odpravil višine, je vključen v opis.
(44) Dejal je, da ga tudi očetovo preživetje zavezuje, da se bojuje za 
to, da se takšna tragedija ne ponovi.
(45) Kdor hoče kaj vedeti o tem, kam gre naša pot, ko se zdi, da je 
vsega konec, se lahko posveti temeljnim delom.
5 Vpliv hierarhije med stavkoma na število možnih stavčnih 
redov
Kot smo že omenili v poglavju 2.1 Vstavljanje, višja stopnja povezanosti 
stavkov v dvostavčju omogoča več možnih stavčnih redov: v podredjih so 
možni vsi stavčni redi – čeprav niso možni vsi v vseh tipu podredja – v 
nematičnih dopolnilih so možni trije od štirih, v preostalih razmerjih, z 
izjemo soredja, je možen le en stavčni red.
Pri vstavljanju vrstni red stavčnih členov (torej tudi odvisnikov) določa 
tematska progresija, pri dodajanju pa stavčni red izrazito teži v linearnost 
– torej da vezniški stavek sledi nevezniškemu, kar je za priredja in pridane 
propozicije obvezno. Parenteze odstopajo od priredij ravno v tem, da to 
linearnost kršijo: eno informacijo izrazimo, še preden končamo z drugo. 
Pri dodajanju tematska progresija vpliva predvsem na besedni red znotraj 
stavka. Tematska progresija pri dodajanju deluje povezovalno in določa, 
kaj bo v neprvih stavkih izraženo z zaimkom, veznikom ali elipso in kaj 
ne. Vezniški stavek (torej praviloma neprvi stavek) pri dodajanju predsta-
vlja prostor (anafora, elipsa, nova vsebina) za razvoj tematske progresije, v 
podredjih pa je njen kazalec, saj stoji na mestu, kot ga tematska progresija 
določi – zato pri dodajanju vezniški stavek pred nevezniškim stoji le redko.
Tabela 1 vsebuje prikaz vseh možnih stavčnih redov: možnost posame-
znega stavčnega reda za določeno razmerje je označena s ✔, V = vezniški 
stavek, N = nevezniški stavek.
26 V tem zgledu sta tudi dva časovna odvisnika: ker se glede na podtip razlikujeta, pravila 
o izključevanju pomenskih vlog v podredju ne kršita (Gabrovšek 2023a: 49; Orešnik 
1992: 20; Žele 2001: 73).
258
Dejan Gabrovšek | Jezik in slovstvo, 70(4) | 2025 | 243–263
vstavljanje dodajanje
podredje nematično 
‍dopolnilo
pridana 
propozicija
parenteza priredje
padanje stopnje odvisnosti od leve proti desni (∞ > 0)
V+N ✔ ✔
N+V+N ✔ ✔ ✔
N+V ✔ ✔ ✔ ✔
V+N+V ✔
Tabela 1: Prikaz možnih stavčnih redov glede na osnovne skupine slovenske 
večstavčne povedi
V tabeli 2 prikazujemo razporeditev najpogostejših podrednih veznikov 
in s tem stavkov, ki jih uvajajo, na začetku povedi in na sredini povedi: 
le ti dve mesti iščemo zaradi omejitev korpusnega iskanja. Večina pri-
merov navedenih podrednih veznikov sodi v odvisnike, nekateri (zlasti 
z medtem ko in ki ter ostalimi oziralnimi zaimki) pa tudi med nematična 
dopolnila.
Statistika je zelo osnovna in kaže le okvirno sliko najpogostejših vezni-
kov: vsekakor pa se kažejo nekatere razlike v položaju veznikov in s tem 
vezniških stavkov:
1. Da-stavki izrazito težijo na neprvo mesto v povedi (6,92 % : 
32,46 %).27
2. Ki-stavki lahko stojijo le na neprvem mestu, pred veznikom ki 
mora biti vsaj odnosnica. Na neprvem mestu je zelo pogosto ka-
teri v predložnih zvezah – tu v vlogi prilastkovega odvisnika ali 
nematičnega dopolnila.
3. Časovni, pogojni, vzročni in dopustni odvisniki so zelo pogosto 
na začetku povedi, zlasti je velika razlika pri vezniku če (25,67 % : 
2,88 %), manjša pa pri ko in specializiranih veznikih (medtem ko, 
potem ko). Ti odvisniki izražajo okoliščino dogajanja, ki velja za 
celo dvostavčje ali poved (npr. čas, vzrok dogajanja). To kažejo 
tudi redkejši časovni vezniki (npr. odkar (0,37 % : 0,10 %)).
27 Na prvem mestu je naveden odstotek pojavitev na začetku povedi, na drugem mestu 
odstotek pojavitev na neprvem mestu.
259
Vrstni red stavkov v slovenski večstavčni povedi
4. Na neprvo mesto so omejeni tudi redkejši vezniki, ki tu niso na-
vedeni, npr. češ da, ki sodi med nematična dopolnila.
vrstni red veznik na začetku 
povedi
odstotek veznik na 
sredini povedi
odstotek
1 če28 25,67 da 32,46
2 ko 14,16 ki 31,50
3 kot 10,76 kateri ≈ 5,00
4 ker 9,36 ko 4,58
5 da 6,92 kot 3,27
6 čeprav 5,45 če 2,88
7 medtem ko 1,57 kjer 2,81
8 tako kot 1,13 ker 2,68
9 potem ko 1,11 kar 2,57
10 kadar 1,04 kaj 1,08
Tabela 2: Pregled najpogostejših podrednih veznikov na začetku in sredini povedi
6 Zaključek
Prispevek prikazuje temeljne možnosti stavčnega reda v slovenščini. Ti 
so štirje: vezniški stavek stoji pred nevezniškim, ki je značilen predvsem 
za podredja, v ostalih razmerjih pa je redek ali nemogoč; vezniški stavek 
deli nevezniški stavek, ki je možen v podredjih, nematičnih dopolnilih in 
obvezen za parenteze; vezniški stavek stoji za nevezniškim, ki je obvezen 
za pridane propozicije in priredja, možen pa tudi v vseh ostalih razmerjih; 
nevezniški stavek deli vezniški stavek, ki je možen le pri premem govoru.
Članek želi opozoriti, da je stavčni red samostojen problem besednega 
reda. Stavčni red glede na način gradnje besedila pomembno sooblikuje 
sporočilo povedi, njegove omejitve pa so tako strukturne kot pomenske, 
saj ima vsaka sprememba stavčnega reda vpliv na pomen, v večini razmerij 
pa lahko povzroči neslovničnost povedi.
28 Odebeljeno označeni vezniki se pojavljajo v obeh stolpcih.
260
Dejan Gabrovšek | Jezik in slovstvo, 70(4) | 2025 | 243–263
Zahvala
Članek je nastal kot del projekta Z6-60182 Raziskava podredij v slovenski 
večstavčni povedi, ki ga financira Javna agencija za znanstvenorazisko-
valno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije. Dr. Domnu Krvini 
se zahvaljujem za dragocene komentarje pri pisanju članka, dr. Robertu 
Grošlju pa za idejo za vsebino petega poglavja.
Vira
Center za jezikovne vire in tehnologije. (b. d.). Gigafida 2.0: Korpus pisne stan-
dardne slovenščine [Korpus]. Viri CJVT. https://viri.cjvt.si/gigafida
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. (b. d.). Slovarski portal 
Fran. ZRC SAZU. https://www.fran.si
Literatura
Badurina, L. (2013). Red sastavnica na razini složene rečenice i teksta. Rasprave 
Instituta za hrvatski jezik, 39(2), 299–310.
Bardzokas, V. (2024). Procedural structures: The case of sentence-initial subor-
dinate clauses. Journal of Pragmatics, 229, 80–92. https://doi.org/10.1016/j.
pragma.2024.06.007
Belaj, B. in Tanacković Faletar, G. (2020). Kognitivna gramatika hrvatskoga jezi-
ka. Knjiga treća: Sintaksa složene rečenice. Disput.
Benić, M. (2024). Odnosna rečenica: Semantički pristup. Jezikoslovlje, 25(1), 
1–68. https://doi.org/10.29162/jez.2024.1
Breznik, A. (1908a). Besedni red v govoru. Dom in svet, 21(5), 222–230.
Breznik, A. (1908b). Besedni red v govoru. Dom in svet, 21(6), 258–267.
Bronskaja, A. A. (1969). Stavčna brezvezja v slovenskem knjižnem jeziku. Jezik 
in slovstvo, 14(8), 239–246.
Gabrovšek, D. (2019). Tipologija nestavčnočlenskih nematičnih dopolnil v slo-
venščini. Jezikoslovni zapiski, 25(2), 83–96. https://doi.org/10.3986/JZ.25.2.5
Gabrovšek, D. (2023a). Slovenska zložena poved z vidika stopenj odvisnosti [Dok-
torska disertacija]. Univerza v Ljubljani.
Gabrovšek, D. (2023b). Vloga odnosnice v slovenski podredno zloženi povedi. 
Jezik in slovstvo, 68(3), 43–55. https://doi.org/10.4312/jis.68.3.43-55
261
Vrstni red stavkov v slovenski večstavčni povedi
Gabrovšek, D. (2024a). Backwards Anaphora and Backwards Ellipsis in Slove-
nian Multi-Clause Sentences. Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies, 16, 
111–137. https://doi.org/10.3986/16.1.05
Gabrovšek, D. (2024b). Criteria for Coordination in Slovenian Multiclau-
se Sentences. Slavistica Vilnensis, 69(1), 67–86. https://doi.org/10.15388/
SlavViln.2024.69(1).5
Gabrovšek, D. (2024c). Criteria for Subordination in Slovenian Multi-Clause Sen-
tences. Jezikoslovlje, 25(1), 69–95. https://doi.org/10.29162/jez.2024.2
Gabrovšek, D. (2024č). Ikoničnost v priredjih. V J. Vogel (ur.), Podoba v sloven-
skem jeziku, literaturi in kulturi (60. SSJLK, str. 90–100). Založba Univerze v 
Ljubljani. https://doi.org/10.4312/SSJLK.60.90-100
Gabrovšek, D. in Krvina, D. (2020). Veznika dokler, dokler ne: Raba, pomen in 
vpliv na vid dejanj, ki jih povezujeta. Slavistična revija, 68(3), 335–352.
Gabrovšek, D. in Krvina, D. (2022). Skladenjsko razmerje med istoizraznim prislo-
vom in veznikom – opis glede na njuno mesto in funkcijo v povedi ter obravnava zlasti 
v SSKJ. Slavistična revija, 70(4), 573–589. https://doi.org/10.57589/srl.v70i4.4083
Gabrovšek, D. in Krvina, D. (2025). Nematična dopolnila s poudarkom na vezni-
ku ki in kriterijih za njihovo določanje. Slavistična revija, 73(2), 277–294. https://
doi.org/10.57589/srl.v73i2.4237
Gabrovšek, D. in Žele, A. (2019). Tipologija stavčnočlenskih odvisnikov v slo-
venščini. Slavistična revija, 67(3), 487–507.
Grošelj, R. (2020). Bolgarski zamenjalni odvisniki v slovenščini: Prevodni pog-
led. Jezikoslovni zapiski, 26(2), 129–144. https://doi.org/10.3986/JZ.26.2.09
Grošelj, R. (2021). Bolgarski odvisniki neuresničenega dejanja in njihove slo-
venske prevodne ustreznice: skladenjska primerjava. Jezikoslovni zapiski, 27(2), 
67–84. https://doi.org/10.3986/JZ.27.2.04
Grošelj, R. (2023). Prevajanje italijanskih izključevalnih odvisnikov v slovenšči-
no. Jezik in slovstvo, 68(4), 203–214. https://doi.org/10.4312/jis.68.4.203-214
Halliday, M. A. K. in Matthiessen, C. M. I. M. (2014). Halliday’s introduction to 
functional grammar (4th edition). Routledge.
Haspelmath, M. (2004). Coordinating constructions: An overview. V M. Haspel-
math (ur.), Typological Studies in Language (str. 3–39). John Benjamins Publi-
shing Company. https://doi.org/10.1075/tsl.58.03has
Haspelmath, M. (2007). Coordination. V T. Shopen (ur.), Language Typology and 
Syntactic Description: Volume 2: Complex Constructions (str. 1–51). Cambridge 
University Press. https://doi.org/10.1017/CBO9780511619434.001
Krvina, D. (2019). Zaporednost dejanj in njen vpliv na rabo glagolskega vida v 
slovenščini. Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies, 12, 75–93. https://doi.
org/10.3986/sjsls.12.1.05
262
Dejan Gabrovšek | Jezik in slovstvo, 70(4) | 2025 | 243–263
Lehmann, C. (1988). Towards a typology of clause linkage. V J. Haiman in S. A. 
Thompson (ur.), Typological Studies in Language (str. 181–226). John Benjamins 
Publishing Company. https://doi.org/10.1075/tsl.18.09leh
Orešnik, J. (1992). Udeleženske vloge v slovenščini. SAZU.
Pavlović Jovanović, J. in Spasić, N. (2024). Сложени везник као што као везник 
поредбених и поредбено-начинских реченица у административно-правном 
стилу српског језика пете деценије ХIX века [Složeni veznik kao što kao ve-
znik poredbenih i poredbeno-načinskih rečenica u administrativno-pravnom sti-
lu srpskog jezika pete decenije XIX veka]. Slavistična revija, 72(3), 291–306. 
https://doi.org/10.57589/srl.v72i3.4196
Petr, J. (1987). Mluvnice češtiny 3. Academia.
Piper, P., Alanović, M., Pavlović, S., Antonić, I., Nikolić, M., Vojvodić, D. P., 
Popović, L., Tanasić, S. in Marić, B. (2018). Синтакса сложене реченице у 
савременом српском jезику [Sintaksa složene rečenice u savremenom srpskom 
jeziku]. Matica srpska.
Quirk, R. (ur.). (1985). A Comprehensive Grammar of the English Language. 
Longman.
Toporišič, J. (1982). Nova slovenska skladnja. DZS.
Toporišič, J. (2004). Slovenska slovnica (Četrta, prenovljena in razširjena izdaja). 
Obzorja.
Vičar, B. (2011). Parenteza v novinarskem in parlamentarnem diskurzu. Medna-
rodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta.
Žele, A. (2001). Vezljivost v slovenskem jeziku: S poudarkom na glagolu. ZRC, 
ZRC SAZU.
Žele, A. (2013). Slovenska besedilna skladnja z jezikovnosistemskega vidika: Te-
meljni pojmi. Samozaložba.
Žele, A. (2016a). O Razlikah med priredno in podredno izraženim razmerjem. 
Jezikoslovni zapiski, 22(2), 31–44. https://doi.org/10.3986/JZ.22.2.6972
Žele, A. (2016b). Odvisniki v slovenščini: Vsebinski odvisniki in nepravi prislov-
nodoločilni odvisniki. Slavistična revija, 64(2), 81–94.
Žele, A. (2016c). Tipologija odvisnikov v slovenščini: Merila. V E. Kržišnik in 
M. Hladnik (ur.), Toporišičeva obdobja (Obdobja 35, str. 299–306). Znanstvena 
založba Filozofske fakultete.
Žele, A. (2017). Razmerje osebek proti osebkov odvisnik v slovenskih povedih. 
Slavistična revija, 65(1), 81–97.
Žele, A. (2018). O aktualnostnočlenitveni stavi v slovenščini. Jezik in slovstvo, 
63(2–3), 59–73. https://doi.org/10.4312/jis.63.2-3.59-73 
263
Vrstni red stavkov v slovenski večstavčni povedi
Žele, A. (2025a). Besedni red v kontekstu členitve po aktualnosti. Jezik in slo-
vstvo, 70(4). 219–242. https://doi.org/10.4312/jis.70.4.219-242
Žele, A. (2025b). Besedni red v slovenščini. Slovenska akademija znanosti in 
umetnosti.