UČNI NAČRT Srednje splošno izobraževanje 74:70

/



GLASBENI STAVEK /

Umetniška gimnazija - glasbena /

smer; modul A: glasbeni stavek 5

2

0

2

Umetniška gimnazija s slovenskim .

0

1

učnim jezikom na narodno mešanem .

3

območju v slovenski Istri - glasbena 1

smer; modul A: glasbeni stavek



1

UČNI NAČRT

IME PREDMETA: glasbeni stavek

Izobraževalni program umetniške gimnazije - glasbena smer; modul A: glasbeni stavek, izobraževalni program umetniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri - glasbena smer; modul A: glasbeni stavek:

obvezni predmet (560 ur)



PRIPRAVILA PREDMETNA KURIKULARNA KOMISIJA V SESTAVI: Vitja Avsec, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; dr. Inge Breznik, Zavod RS za šolstvo; Polonca Češarek Puklavec, Zavod RS za šolstvo; Aleksandra Gartnar, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; dr. Anja Ivec, Konservatorij za glasbo in balet Maribor; mag. Robert Kamplet, Konservatorij za glasbo in balet Maribor; Peter Novak Smolič, Konservatorij za glasbo in balet Maribor; dr. Gregor Pompe, Filozofska fakulteta; mag. Katarina Pustinek Rakar, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; mag. Črt Sojar Voglar, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; dr. Leon Stefanija, Filozofska fakulteta; dr. Urška Šramel Vučina, Šolski center Velenje, Gimnazija; David Veber, Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo



JEZIKOVNI PREGLED: Manja Žugman

OBLIKOVANJE: neAGENCIJA, digitalne preobrazbe, Katja Pirc, s. p.

IZDALA: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Zavod RS za šolstvo

ZA MINISTRSTVO ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE: dr. Vinko Logaj

ZA ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO: Jasna Rojc

Ljubljana, 2025

SPLETNA IZDAJA



DOSTOPNO NA POVEZAVI:

https://eportal.mss.edus.si/msswww/datoteke/ucni_nacrti/2026/un-glasbeni-stavek_um_gl_a-

um_si_gl_a.pdf

Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

COBISS.SI-ID 252931587

ISBN 978-961-03-1161-4 (Zavod RS za šolstvo, PDF)



BESEDILO O SEJI SS

Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na svoji 245. seji, dne 19. 6. 2025, določil učni načrt glasbeni stavek za izobraževalni program umetniške gimnazije (glasbena smer, modul A – glasbeni stavek) in izobraževalni program umetniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri (glasbena smer, modul A – glasbeni stavek).



PRIZNANJE AVTORSTVA – NEKOMERCIALNO – DELJENJE POD ENAKIMI POGOJI



Prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikuluma za vrtce, učnih načrtov ter katalogov znanj)





KAZALO


OPREDELITEV PREDMETA....................... 9

Namen predmeta .................................... 9

Temeljna vodila predmeta ..................... 10

Obvezujoča navodila za učitelje ............ 10

TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA.......... 11

1. LETNIK, HARMONIJA I ........................... 12

Štiriglasni strogi stavek s temeljnimi

elementi oblikoslovja ............................. 12

2. LETNIK, HARMONIJA II ......................... 14

Štiriglasni strogi stavek z elementi

oblikoslovja ............................................ 14

3. LETNIK, KONTRAPUNKT I ..................... 16

Od enoglasja do trojnega floridusa z

elementi oblikoslovja ............................. 16

4. LETNIK, KONTRAPUNKT II .................... 18

Triglasni motetni stavek z elementi

oblikoslovja ............................................ 18

VIRI IN LITERATURA PO POGLAVJIH ..... 20

Opredelitev predmeta ........................... 20

1. letnik, harmonija I ............................... 21

2. letnik, harmonija II ............................. 21

3. letnik, kontrapunkt I .......................... 22

4. letnik, kontrapunkt II ......................... 23

PRILOGE .............................................. 24





7


4

:

7

0

/

/

/

5

2

0

2

.

0

1

.

3

1



OPREDELITEV PREDMETA



NAMEN PREDMETA

Glasbeni stavek je splošni izraz za področje kompozicije in ga sestavljajo tri področja – kontrapunkt, harmonija in oblikoslovje.

Kontrapunkt obravnava razvoj vokalne polifonije predvsem v 15. in 16. stoletju po karakteristikah Palestrinovega sloga. Primeri, razprave in pravila so povzeti iz različnih praktičnih in predvsem teoretičnih literatur, ki v veliki večini temeljijo na klasičnem delu Kontrapunkt Knuda Jeppesena in Gradus ad Parnassum Johanna Josepha Fuxa. Obvladanje tega sloga znotraj strogih načel usposobi dijaka do zapisa večglasnih melodij v prefinjenem sozvočju ob ravnovesju oblike, ki nudi dobro pretočnost posameznih glasov. Šele ob spoznanju ozkih meja glasbe v vokalni polifoniji, predvsem zaradi dobre intonacije ter samostojnosti posameznih glasov, je obvladovanje tega sloga predpogoj za prefinjeno strukturo kompozicije 18. stoletja in dalje.

Namen poučevanja harmonije je razvoj sposobnosti za delo s temeljnimi elementi glasbenih harmonskih struktur, katere je na abstraktno−znanstveni način sicer težko doseči zaradi specifike umetnosti, umetnikov in obdobij. Zato poučevanje harmonije poteka na preprost in jasen način glede vertikalnih harmonskih struktur na osnovi durovih in molovih lestvic, z modulacijami, kromatiko in enharmonijo kot nadgradnjo. Obvladovanje harmonizacije basa in igranje generalbasa na klavirju je predpogoj za harmonizacijo melodije.

Oblikoslovje se ukvarja z razlago urejenosti ustvarjalnega glasbenega dela, ki sicer po nagonu temelji na neizčrpnih melodičnih, ritmičnih in harmonskih možnostih. Gre za najpomembnejše temeljne estetske zakone, ki so predpogoj za ustvarjanje in sprejemanje umetniškega dela, ko prepoznavamo novo v raznoliki, a vseeno enotni obliki.

Skupaj z ostalimi strokovnimi predmeti tako Glasbeni stavek celostno oblikuje glasbenika in mu ponudi orodja za boljše razumevanje glasbe pri procesih ustvarjanja in poustvarjanja. Razumevanje zgodovinsko in slogovno pogojenih načel večglasne glasbe ter gradnje glasbenih oblik omogoča kritični odnos do glasbene literature ter analitični pogled na vlogo posameznega glasbenika pri individualnem in skupinskem muziciranju. Ob skupinskem in individualnem reševanju harmonskih in kontrapunktičnih nalog se razvijajo v samostojne glasbene osebnosti ter tako pridobijo izhodiščna znanja za študij kompozicije, dirigiranja, muzikologije in glasbene pedagogike.



9





7


4

:

7

0

/

/

/



Pouk glasbenega stavka dijakom ponuja tudi osebnostni in socialni razvoj. Dijaki spoznajo pomen 5202 in lepoto skupnega dela, oblikovanja umetniških vsebin, pomen odgovornosti, zaupanja in .01 medsebojne pomoči. Tako pridobijo osebnostne odlike, ki so pomembne za vsakega poklicnega .31 ali ljubiteljskega glasbenega umetnika.



TEMELJNA VODILA PREDMETA

Dijaki na področju homofonije (harmonija) spoznavajo in usvajajo temeljne kompozicijske tehnike, ki so osnovane na štiriglasnih vertikalnih harmonskih strukturah. Skozi harmonsko analizo raznih kompozicij spoznavajo literaturo slovenskih in tujih skladateljev ter pridobljeno znanje povežejo s prakso.

Na področju modalne polifonije (kontrapunkt) se usposobijo napisati triglasni motetni stavek, katerega samostojno vodenje posameznih glasov v dobrem sozvočju z drugimi pričara polifono glasbo v strogem renesančnem slogu. Znotraj evolucijske melodične gradnje za ustvarjanje napetosti uporabljajo tudi disonance z ustreznimi razvezi ter z mislijo, da bo glasba ob izvedbi tudi intonančno čista, kar je tudi eden od pomembnih ciljev kompozicijske tehnike tega obdobja.

Na področju osnov oblikoslovja širijo in poglabljajo vednost o oblikovnih zakonitostih, kar je nujno potrebno za njihovo ustvarjalno in poustvarjalno tolmačenje. Analizirajo primere iz glasbene literature v oblikovnem pogledu za boljše razumevanje glasbenih slogov ter obdobij, pridobljeno znanje razumno uporabijo pri ustvarjanju in poustvarjanju.

Pri izvajanju pouka je zelo pomembno ozaveščanje dijakov o globljem pomenu poznavanja in uporabe vsebin glasbenega stavka pri ustvarjanju nove glasbe ter poustvarjanju že obstoječe.



OBVEZUJOČA NAVODILA ZA UČITELJE Spoznavanje nove snovi mora temeljiti na primerih iz glasbene literature, s pomočjo katerih učitelj smiselno poveže aktualne učne vsebine in cilje posamezne učne ure, medpredmetno povezuje snov z drugimi glasbeno-teoretičnimi predmeti ter hkrati širi dijakovo poznavanje slovenske in tuje glasbene literature.

Metode in oblike dela učitelj prilagaja potrebam in zmožnostim dijakov ter spodbuja medsebojno pomoč in povezanost dijakov v razredu.

Učitelj pri svojem delu uporablja partiture glasbenih del, učbenike, klavir in druge akustične instrumente, glasbene vilice, računalnik in druge avdiovizualne pripomočke (projektor, interaktivno tablo …), tablo z notnim črtovjem, notne zvezke in drugo strokovno gradivo ter sodoben profesionalni notografski program z midi klaviaturo.

V učni proces je potrebno vključiti tudi izvajanje zapisanih harmonskih in kontrapunktičnih nalog. Z dijaki tako za potrebe pouka lahko oblikujemo komorne pevske ali inštrumentalne zasedbe.



10





TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA


7


4

:

7

0

/

/

/



1. LETNIK, HARMONIJA I 5

2

0

2

.

0

1

.

3

1

OBVEZNO



OPIS TEME

Dijak na osnovi mešanega pevskega zbora ob zakonitostih posameznih pevskih glasov usvoji zapis strogega štiriglasnega harmonskega stavka v okviru diatonike. Pridobljeno znanje, skupaj s temeljnimi elementi oblikoslovja, uporablja teoretično in v praksi.



ŠTIRIGLASNI STROGI STAVEK S TEMELJNIMI ELEMENTI OBLIKOSLOVJA



CILJI

Dijak:

O: usvaja harmonizacijo podane melodije v sopranu in harmonizacijo podanega basa z generalbasnimi označbami v duru in v vseh kombinacijah mola (harmonični, melodični in naravni mol). Pri tem uporablja trozvoke, četverozvoke in dominantni peterozvok v osnovni obliki in obrnitvah v okviru diatonike z izjemo znižane šeste stopnje (moldur) ter uporablja tudi harmonsko tuje tone. Zapisuje in izvaja diatonične modulacije, do uporabe molove subdominante;

I: na klavirju izvaja kadence, harmonizira lestvice, izvaja generalni bas, igra harmonske vezave po nareku in se uvaja v improvizacijo;

O: spoznava gradnike glasbenih oblik ter enostavne in sestavljene pesemske oblike;



(1.1.2.1)

O: ustvarja in ureja digitalne vsebine v različnih formatih;



(4.3.1.1)

O: razume pomen vsakodnevnega gibanja za zdravje in dobro počutje;



(3.2.1.1)

O: presoja uspešnost doseganja zastavljenih ciljev in pri tem prepoznava priložnosti za nadaljnje učenje.



(5.3.5.2)



12

7

4

:

7

0

/

/

/



STANDARDI ZNANJA 5202. Dijak: 01.31 » pri harmonizaciji soprana in basa uporabi trozvoke in četverozvoke vseh stopenj v duru,

molduru in vseh kombinacijah mola, muzikalno in iznajdljivo;

» na klavirju zaigra kadence, generalbasno vajo, harmonske vezave po nareku, harmonizira

lestvice in improvizira;

» razume predstavljene gradnike glasbenih oblik ter pesemske oblike in jih analizira.



TERMINI

◦ harmonija ◦ tonaliteta ◦ funkcija ◦ stopnja ◦ funkcijska lestvica ◦ vodilni ton ◦ tritonus ◦ notacija ◦ akordične lege ◦ vrste gibanj dveh glasov ◦ paralele ◦ preskok in doskok ◦ harmonična shema ◦ harmonični ritem ◦ generalbas in označbe ◦ funkcijske označbe ◦ potek funkcij ◦ premeščanje ◦ melodična vezava ◦ svobodna vezava ◦ figuracija ◦ poudarjeni harmonsko tuji toni ◦ nepoudarjeni harmonsko tuji toni ◦ moldur ◦ stranske stopnje ◦ akordična območja ◦ sorodnost akordov ◦ veriga sekstakordov ◦ kadence ◦ četverozvok VII stopnje ◦ ostali četverozvoki ◦ harmonizacija v melodičnem molu ◦ akord z dodano seksto ◦ dominantni peterozvok ◦ diatonična modulacija ◦ motiv ◦ dvotaktje ◦ stavek ◦ perioda ◦ tema ◦ figura ◦ pasaža ◦ enodelna pesemska oblika ◦ dvodelna pesemska oblika ◦ tridelna pesemska oblika ◦ sestavljene pesemske oblike ◦ samospev ◦ dominantni četverozvok ◦ trozvok ◦ paralele ◦ stroga vezava



13





7


4

:

7

0

/

/



2. LETNIK, HARMONIJA II /

5

2

0

2

.

0

1

.

3

OBVEZNO 1



OPIS TEME

Dijak uporabo diatonike v strogem štiriglasnem stavku nadgradi s kromatiko in enharmonijo, teoretično in praktično. Pridobljeno znanje, skupaj z elementi oblikoslovja, uporablja teoretično in v praksi.



ŠTIRIGLASNI STROGI STAVEK Z ELEMENTI OBLIKOSLOVJA



CILJI

Dijak:

O: spoznava kromatično gibanje kot posledico širjenja tonalitete s stranskimi D, S in VII stopnjami;

O: spoznava alterirane akorde diatoničnega in kromatičnega tipa ter akordne zveze na osnovi stabilnih in labilnih alteracij, realteracij ter enharmonije;

O: diatonične modulacije nadgradi s kromatičnimi in enharmoničnimi ob uporabi vseh vrst poudarjenih in nepoudarjenih harmonsko tujih tonov;



(1.1.2.2)

O: harmonizira podano melodijo v sopranu ter podan bas z generalbasnimi označbami v duru in v vseh kombinacijah mola z uporabo alteracij, realteracij in enharmonije;



(1.3.4.2)

I: na klavirju izvaja kadence, harmonizira lestvice, izvaja generalni bas, igra harmonske vezave po nareku in se uvaja v improvizacijo;

O: spoznava renesančne in baročne polifone glasbene oblike ter suito, rondo in temo z variacijami;



(1.1.2.1)

O: pozna licence in spoštuje pravice avtorjev ter jih ustrezno citira.



(4.3.3.1)



14

7

4

:

7

0

/

/

/



STANDARDI ZNANJA 5202. Dijak: 01.31 » diatonične, kromatične in enharmonične zveze ustrezno uporabi pri harmonizaciji basa in

soprana ter pravilno izpelje vse vrste modulacij;

» muzikalno uporabi različne vrste harmonsko tujih tonov in je pozoren na ustrezen harmonski

ritem;

» razume predstavljene glasbene oblike iz obdobja renesanse in baroka in jih analizira.



TERMINI

◦ kromatika ◦ alteracija ◦ realteracija ◦ stabilne alteracije ◦ labilne alteracije ◦ prečje ◦ umetni vodilni toni ◦ izmiki ◦ stranske dominante ◦ stranske sedme stopnje ◦ stranske subdominante ◦ elipse ◦ alterirani akordi diatoničnega tipa ◦ alterirani akordi kromatičnega tipa ◦ mnogostranost alteriranih akordov ◦ harmonsko tuji toni ◦ frigijski akord ◦ napolitanski sekstakord ◦ zvečani akord na D in S ◦ zmanjšani četverozvok na II v duru ◦ italijanski akord ◦ nemški akord ◦ francoski akord ◦ nemško-francoski akord ◦ zvečani četverozvok z malo septimo ◦ kromatična modulacija ◦ enharmonična zveza ◦ enharmonična modulacija ◦ enojni zadržki ◦ dvojni zadržki ◦ trojni zadržki ◦ appoggiatura ◦ anticipacije ◦ orgelpunkt ◦ sekvence ◦ kanon ◦ ricercar ◦ invencija ◦ fuga ◦ fantazija ◦ preludij ◦ passacaglia ◦ ciaccona ◦ suita ◦ rondo ◦ tema z variacijami ◦ toccata



15





7


4

:

7

0

/

/



3. LETNIK, KONTRAPUNKT I /

5

2

0

2

.

0

1

.

3

OBVEZNO 1



OPIS TEME

Dijaki spoznajo osnove vokalne polifonije iz obdobja renesanse ter jo v triglasju uporabijo teoretično, praktično in analitično.



OD ENOGLASJA DO TROJNEGA FLORIDUSA Z ELEMENTI OBLIKOSLOVJA



CILJI

Dijak:

O: na podlagi temeljev vokalne modalne polifonije iz obdobja renesanse se uči oblikovati cantus firmus ter dvoglasne in triglasne kontrapunktične vaje v različnih disciplinah;



(1.3.4.2)

O: uporablja različne moduse z ustreznimi klavzulami in možnimi alteracijami;

I: kontrapunktične primere poje in jih izvaja na klavirju;

O: spoznava sonatno glasbeno obliko;



(1.1.2.1)

O: pri ustvarjanju in deljenju vsebin z drugimi uporablja digitalno tehnologijo ter pri tem upravlja s svojo digitalno identiteto.



(4.2.2.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» triglasni polifoni stavek v trojnem floridusu zapiše tehnično ustrezno in muzikalno;

» razume sonatno obliko in jo na primeru analizira.



TERMINI

◦ kontrapunkt ◦ cantus firmus ◦ metrum ◦ ritem ◦ notacija ◦ C ključi ◦ modusi ◦ kromatične spremembe ◦ klavzule ◦ nota repercussa ◦ nota finalis ◦ ambitus ◦ pikardijska



16

7

4

:

7

0

/

/

/



terca 5 ◦ floridus ◦ punctus contra punctum ◦ nota medianta ◦ avtentični tonski načini 202 ◦ plagalni tonski načini ◦ unisono ◦ istosmerno gibanje ◦ paralelno gibanje ◦ protismerno .01 gibanje ◦ antiparalelno gibanje ◦ stransko gibanje ◦ tritonusne paralele ◦ križanje glasov .31 ◦ višek ◦ antepaenultima ◦ paenultima ◦ ultima ◦ nota cambiata ◦ sinkope ◦ sonata da camera ◦ sonata da chiesa ◦ klasicistična sonatna oblika ◦ ekspozicija ◦ izpeljava ◦ repriza ◦ uvod ◦ coda ◦ sonata kot ciklična oblika ◦ portamento



17





7


4

:

7

0

/

/



4. LETNIK, KONTRAPUNKT II /

5

2

0

2

.

0

1

.

3

OBVEZNO 1



OPIS TEME

Dijaki spoznajo gradnjo renesančnega moteta na osnovi imitacije ter veščine uporabijo teoretično, praktično in analitično.



TRIGLASNI MOTETNI STAVEK Z ELEMENTI OBLIKOSLOVJA



CILJI

Dijak:

O: na podlagi temeljev vokalne modalne polifonije iz obdobja renesanse piše triglasni motetni stavek na podano ter tudi na svojo temo v treh epizodah, na osnovi naravne ter stretne imitacije;



(1.1.2.1)

O: v kompoziciji uporablja spretnost dvojnega kontrapunkta v oktavi, decimi in duodecimi;

O: primere izvaja na klavirju in se uči stilno improvizirati;



(1.3.4.1)

O: spoznava oblike za večje instrumentalne in vokalno-instrumentalne zasedbe;

O: spoznava orkestrske instrumente in njihove transpozicije, zasedbe orkestrov in postavitev partitur;

I: spoznava klasične komorne zasedbe,

O: razume pomen vsakodnevnega gibanja za zdravje in dobro počutje;



(3.2.1.1)

I: pozna licence in avtorske pravice, spoštuje pravice avtorjev in jih ustrezno citira;



(4.3.3.1)

I: se zaveda lastnega potenciala in odgovornosti za trajnostno delovanje ter ukrepanje na individualni in kolektivni ravni.



(2.4.3.1)



18

7

4

:

7

0

/

/

/



STANDARDI ZNANJA 5202. Dijak: 01.31 » triglasni motetni stavek v treh epizodah zapiše tehnično ustrezno in muzikalno;

» razume predstavljene glasbene oblike za večje instrumentalne in vokalno-instrumentalne

zasedbe, jih pozna ter analizira.



TERMINI

◦ dvojni kontrapunkt ◦ imitacija ◦ proposta ◦ risposta ◦ glava teme ◦ naravna imitacija ◦ stretna imitacija ◦ istosmerna imitacija ◦ protismerna imitacija ◦ rakova imitacija ◦ realna imitacija ◦ prosta imitacija ◦ tonalna imitacija ◦ augmentacija ◦ diminucija ◦ koncert ◦ uvertura ◦ simfonična pesnitev ◦ kantata ◦ simfonija ◦ opera ◦ balet ◦ oratorij ◦ pihala ◦ trobila ◦ tolkala ◦ godala ◦ simfonični orkester ◦ pihalni orkester ◦ godalni orkester ◦ brenkala ◦ inštrumenti s tipkami



19





7


4

:

7

0

/

/

/

5

2

0

2

.

0

1

.

1



VIRI IN LITERATURA PO 3



POGLAVJIH



OPREDELITEV PREDMETA

» Osredkar, J.: Glasbeni stavek – Harmonija I, Glasbeni stavek – Harmonija II, Glasbeni stavek

– Kontrapunkt

» Škerjanc, L. M.: Kontrapunkt in fuga

» Škerjanc, L. M.: Kontrapunkt in fuga II

» Vrhunc, L.: Glasbeni stavek: Oblikoslovje

» Škerjanc, L. M.: Oblikoslovje

» Bratić, T.: Muzički oblici

» Skovran, D. & Peričić, V.: Nauka o muzičkim oblicima

» Lebič, L. & Loparnik, B.: Umetnostna vzgoja

» Amon, R.: Lexikon der Harmonielehre

» Louis, R.: Schlüssel zur Harmonielehre von Louis und Thuille

» Louis, R. & Thuille, L.: Grundriss der Harmonielehre

» Heinze, L. & Krenn, F.: Musik und Harmonielehre

» Richter, E. F.: Lehrbuch der Harmonie

» Riemann, H.: Handbuch der Harmonie und Modulations Lehre

» Riemann, H.: Handbuch der Fugen – Komposition III

» Grabner, H.: Allgemeine MUSIKLEHRE

» Magdalenić, M.: Osnove tonskog sloga I in II

» Červenka, B.: Kontrapunkt u klasičnoj vokalni polifoniji

» Krämer, T.: KONTRAPUNKT (IN SELBSTSTUDIUM UND UNTERICHT)

» Bellermann, H.: Der Kontrapunkt (1901)

» Kühn, C.: Analyse lernen



20





7


4

:

7

0

/

/

/



» Bailey, D.: Improvizacija 5202.0 » Adlešič, M.: Svet zvoka in glasbe 1.31 » Michels, U./Kuret, P., Škulj, E.: Glasbeni atlas

» Devčić, N.: Harmonija

Interno gradivo v skladu z učnimi načrti, ki ga pripravijo učitelji sami.



1. LETNIK, HARMONIJA I

» Osredkar, J.: Glasbeni stavek – Harmonija I, Glasbeni stavek – Harmonija II

» Vrhunc, L.: Glasbeni stavek: Oblikoslovje

» Škerjanc, L. M.: Oblikoslovje

» Skovran, D. & Peričić, V.: Nauka o muzičkim oblicima

» Lebič, L. & Loparnik, B.: Umetnostna vzgoja

» Amon, R.: Lexikon der Harmonielehre

» Louis, R.: Schlüssel zur Harmonielehre von Louis und Thuille

» Louis, R. &Thuille, L.: Grundriss der Harmonielehre

» Heinze, L. & Krenn, F.: Musik und Harmonielehre

» Richter, E. F.: Lehrbuch der Harmonie

» Riemann, H.: Handbuch der Harmonie und Modulations Lehre

» Grabner, H.: Allgemeine MUSIKLEHRE

» Magdalenić, M.: Osnove tonskog sloga I in II

» Kühn, C.: Analyse lernen

» Bailey, D.: Improvizacija

» Adlešič, M.: Svet zvoka in glasbe

» Michels, U./Kuret, P., Škulj, E.: Glasbeni atlas

» Devčić, N.: Harmonija

Interno gradivo v skladu z učnimi načrti, ki ga pripravijo učitelji sami.



2. LETNIK, HARMONIJA II

» Osredkar, J.: Glasbeni stavek – Harmonija I, Glasbeni stavek – Harmonija II

» Vrhunc, L.: Glasbeni stavek: Oblikoslovje



21





7


4

:

7

0

/

/

/



» Škerjanc, L. M.: Oblikoslovje 5202.0 » Bratić, T.: Muzički oblici 1.31 » Skovran, D. & Peričić, V.: Nauka o muzičkim oblicima

» Lebič, L. & Loparnik, B.: Umetnostna vzgoja

» Amon, R.: Lexikon der Harmonielehre

» Louis, R.: Schlüssel zur Harmonielehre von Louis und Thuille

» Louis, R. &Thuille, L.: Grundriss der Harmonielehre

» Heinze, L. & Krenn, F.: Musik und Harmonielehre

» Richter, E. F.: Lehrbuch der Harmonie

» Riemann, H.: Handbuch der Harmonie und Modulations Lehre

» Grabner, H.: Allgemeine MUSIKLEHRE

» Magdalenić, M.: Osnove tonskog sloga I in II

» Kühn, C.: Analyse lernen

» Bailey, D.: Improvizacija

» Adlešič, M.: Svet zvoka in glasbe

» Michels, U./Kuret, P., Škulj, E.: Glasbeni atlas

» Devčić, N.: Harmonija

Interno gradivo v skladu z učnimi načrti, ki ga pripravijo učitelji sami.



3. LETNIK, KONTRAPUNKT I

» Osredkar, J.: Glasbeni stavek – Kontrapunkt

» Škerjanc, L. M.: Kontrapunkt in fuga

» Škerjanc, L. M.: Kontrapunkt in fuga II

» Vrhunc, L.: Glasbeni stavek: Oblikoslovje

» Škerjanc, L. M.: Oblikoslovje

» Bratić, T.: Muzički oblici

» Skovran, D. & Peričić, V.: Nauka o muzičkim oblicima

» Lebič, L. & Loparnik, B.: Umetnostna vzgoja

» Riemann, H.: Handbuch der Fugen – Komposition III



22





7


4

:

7

0

/

/

/



» Grabner, H: Allgemeine Musiklehre 5202.0 » Červenka, B.: Kontrapunkt u klasičnoj vokalni polifoniji 1.31 » Krämer, T.: KONTRAPUNKT (IN SELBSTSTUDIUM UND UNTERICHT)

» Bellermann, H.: Der Kontrapunkt (1901)

» Kühn, C.: Analyse lernen

» Bailey, D.: Improvizacija

» Adlešič, M.: Svet zvoka in glasbe

» Michels, U./Kuret, P., Škulj, E.: Glasbeni atlas

Interno gradivo v skladu z učnimi načrti, ki ga pripravijo učitelji sami.



4. LETNIK, KONTRAPUNKT II

» Osredkar, J.: Glasbeni stavek – Kontrapunkt

» Škerjanc, L. M.: Kontrapunkt in fuga

» Škerjanc, L. M.: Kontrapunkt in fuga II

» Vrhunc, L.: Glasbeni stavek: Oblikoslovje

» Škerjanc, L. M.: Oblikoslovje

» Bratić, T.: Muzički oblici

» Skovran, D. & Peričić, V.: Nauka o muzičkim oblicima

» Lebič, L. & Loparnik, B.: Umetnostna vzgoja

» Riemann, H.: Handbuch der Fugen – Komposition III

» Grabner, H.: Allgemeine MUSIKLEHRE

» Červenka, B.: Kontrapunkt u klasičnoj vokalni polifoniji

» Krämer, T.: KONTRAPUNKT (IN SELBSTSTUDIUM UND UNTERRICHT)

» Bellermann, H.: Der Kontrapunkt (1901)

» Kühn, C.: Analyse lernen

» Bailey, D.: Improvizacija

» Adlešič, M.: Svet zvoka in glasbe

» Michels, U./Kuret, P., Škulj, E.: Glasbeni atlas

Interno gradivo v skladu z učnimi načrti, ki ga pripravijo učitelji sami.



23





7


4

:

7

0

/

/

/

5

2

0

2

.

0

1

.

1



PRILOGE 3



24