/
Izhajajo 1. in 16. Tsaceg« mesec». Cena jim je za Oznanila se plsCujejo za enkrat 6, za dvakrat 9, celo leto 2 K., za poJ leta I K. — Naročnino in za trikrat 12 helerjev od kvadratnega centinjetra. dopise sprejema 1. Krajec v Novem mesiu.	Manjše kskiir 10 nem nlisegBjoće se ne sprejme.
Gospodarsko stvari.
Kako naj se izpraznjene vinske sode pravilno ohrani.
Kq se je iz soda, barigle, polovnjaka ali pa sodÈeka viuo potdČilo, in ima potem delj časa prazen ostati, mora se {ça praviiao sLrauiti do zopetne napolnitve. Ako se to ne stori, se taka posoda prav lahko tako pokvari, da zadobi vino pri zopctni napolnitvi, v njej kaj neprijetni I dull ali recimo kar naravnost, kaj neprijetni smrad po plesnobi, katera se v njej (v posodi) iignjezdi. Tako po plesnobi smrdeče vino imenujemo a kratka bomfasto vino. Ne more biti večje strokovne sramote za pridelovalca vina, kakor tudi za gostilničarja, kakor je ta, ako se v njegovi kleti tako bomiaato vino nahaja. Le malo manjša sramota pa je, ako se nahaja v kleti jednega ali druzega po puščobi soda smrdeče vino.
lioaifasto vino, kakor tudi po puščobi dišeče, dokazuje le ali popolno strokovno neraznnmost dotičnoga pridelovalea oziroma dotičnega gostilničarja, ali pa dokazuje tako vino skrajno ne-brižnost, zanikernost glede ohranitve prazne vinske posode. J^^lino prava shramba vinske posode, bodi si Bodov, barigel, polovnjakov ali pa sodčekov je ta: Sod, kateri ima vratca, se koj po izpraz-njenju odpre, spravi se iz njega gošča kar se je še v njemu naliaja, in potem se pošlje vanj jednega človeka s primerno kletarsko krtačo in seslo.*) Pomagač mu v sod vlije škaf čiste vode. moŽ v sodu pa s pomočjo sesle okolo in okolo soda vodo omeče, da ga tako splahnc. Ob enem ko 8 pomočjo ěešle sod splalinuje, ga pa tudi s krtačo čez in čez prav dobro odrgne. Ko postane voda grda, kalna, spolje se jo s seslo skozi vratca v podstavljeni škaf in pomočnik mu vlije drugi Škaf čiste vode v sod. S pomočjo šešlc in krtače porabi sod pereči človek to drugo vodo ravno tako kakor prvo, in tako se ponavlja
Take kletarske krtače ima v NoTem mest« goip. Fr. Perko v «logi, šeále izdeluje pa g.KIlssel, klepar.
vlivanje Čiste vode v sod in đrgnenje istega toliko časa, dokler ne pride iz soda tako Čista voda, kakorŠno se je vanj vlilo. Porabiti se mora toraj za to tri, štiri, da tudi do osem škafov vode. Ko je sod tako popolnoma čisto opran, spolje se zadnjo vodo iz njega, in človek se splazi ven. Čez dva ali tri dni pobere se vodo, kolikor se jo je nabralo na vampu soda s pomočjo gobe (sponge) ali pa čiste rute ven, in sod se zakadi prav dobro a žveplenim dimom, ter zapre in zabije. Zakadi se pa sod najpri-pravnejše takole; Vzame se po velikosti soda eno ali pa tudi dve trtici kletarskega žvepla, in siccr takega brez nanj potrošenih evetljic, ker cvetlice so le sleparija, druzega niČ. Tako kletarsko žveplo ima tudi g. Perko v Novem mestu v zalogi. Žveplene trščice se položi čez kos opeke žlebnika, v sredi se jih zažge, ter bitro v sredo vampa soda porine. Vratca se koj potem zapre, veho zabije.
Čez vsake dva meseca se mora potem za-kajenje ponoviti. Zato pa ni treba soda odpirati, ampak zakadi se ga s kadilnico (kakoršne g. Kiissel v Novem mestu izdeluje) ali pri vehi ali pa pri čepu ter zopet zabije. Ko se misli pa tak sod z nova z vinom napolniti, se ga mora odpreti, kak dan odprtega pustiti da se izzrači, potem pa more zopet človek vanj, da ga s čisto vodo, kletarsko krtačo ter seŠlo popolnoma izpere, ker sicer bi vanj natočeno vino po žveplu smrdelo.
To je edino prava shranitev vinskih sodov. V tako shranjenih sodih ne bo vino nikoli bomfasto in tudi ne pusto postalo. Vsaka drugačna sbranitevjenapaČna. Barigle, polovnjake in fiodčeke, kateri vratc nimajo, sbranuje se ravno tako, le s tem razločkom, da se jih, ker človek vanje zlesti ne more, ker vratc nimajo, s Čisto vodo toliko časa kota (plajha), da izteče iz njih popolnoma čista voda. Čez dva ali tri dni se jih pa s pomočjo kadilnice z žveplom dobro zakadi ter zabije.
Kako vinu, ki je bomfasto, bomfo odpraTiti.
To se zgodi prosto takole: Ko ni vino toliko hladno, da bi se olje v njem strdilo, vzame se popolnoma zdrav in čisto oprani sod. V ta 8od se bomfastega vina nekoliko odtoči in doda se nni nekoliko najfinejšega olja. Na to se zopet nekoliko bomfastega vina nato6i in nekoliko olja doda. Tako postopa ee tako dolgo, da je vae vino v drug sod pretočeno, ter da mu je vse olje dodano. Olja se pa vzame na vsak hektoliter vina četrt litra; toliko ga popolnoma zadostuje. Pretočeno ter z oljem zalito vino premeša se potem še s kakim kolom prav fino, in na to pusti se ga vsaj S dni na miru, na kar se olje šele odvzame. Odvzame se pa olje takole : Okolo véhe se napravi iz ilovice mali jez, tako, da se zamore olje le po jednem curku v podstavljeno skledo odtekati. Odtekanje olja primogoči se pa z zalivanjem soda z vinom čez veho.
Kako naj delnje vinarska zadruga v Novem mestu.
Vinarska zadruga v Novem mestu nam bo prinesla zaželjene koristi le v tem slučaju, ako bo prav zasnovana in svojemu namenu primerno urejena.
Ako jo hočemo prav zasnovati, je v prvi vrsti potrebno, da se oziramo na tukaj obstoječe razmere in dejanske naŠepotrebe. Ako tega ne storimo, je zastonj, da bi dobro uspevala, ker bi ji v tem slučaju ne dali zdrave podlage.
Ko bi se bilo pri vseh takih zadružnih podjetjih pretreslo nekoliko natančneje dejanske od-nošaje dotičnih krajev, v katerih so se ustanovile zadruge, gotovo bi se ena ali druga zadruga sploh ne bila ustanovila, ali bi se bila pa nekoliko drugače uredila, kakor se je to sedaj zgodilo.
Tudi v našem slučaju je posebno važno, da dobro preudarimo vse okolnosti, ki utegnejo vplivati na razvoj in napredek take zadruge, in zato se nam zdi potrebno, da odgovorimo pred vsem na sledeča tri vprašanja.
1.)	Ali naj deluje vinarska zadruga v Novem mestu le za majhen in omejen okraj, kakor delujejo tako imenovane vinicarske zadruge, ali naj pa deluje za več okrajev skupaj ali morda za eelo pokrajino našo.
2.)	Ali naj posluje na lasten račun aH na račun udov ali zadružnikov, in
3.)	ali naj kupuje grozdje ali vino, in le ©d zadružnikov ali ne.
Predno odgovorimo na stavljena si vprašanja, zdi se nam potrebno poudarjati, da naj bi
imela zadruga v naših razmerah kolikor mogoče proste roke nasproti udom svojim in obratno, da bi tedaj nekako podobno delovala kakor delujejo delniiške ali akcijske družbe. Zadružno delovanje se namreč pri nas še le pričenja in so valed tega njega koristi še dosti premalo znane, da bi kazalo, že sedaj nastopati z liog zna kako tesnimi medsebojnimi zavezami. Veliko boljše bode, da pojde zadruga svojim zadružoikom kolikor mogoče iz proste volje na roke, saj ji mora biti na tem ležeče, da spozuajo njeni zadružniki prednosti in dobrote takega skupnega delovanja. Še le potem, ako se utrdi stališče zadruge, ako pridobi zadruga s svojim poštenim in uspešnim delovanjem splošno zaupanje ljudstva in tudi potrebni kredit po vnanjih krajih, stoprav potem se lahko pravila izpremené in lahko se sprejmejo tudi taka določila, ki bodo bolj tesno vezala zadružnika z zadrugo in narobe. Prej pa ne!
V drugo se nam zdi potrebno naglašati, da naj bo pričetek zadruge bolj skromen in da naj se zadruga naravnim potom razvija do večje in izdatnejše delavnosti po pregovoru: „Iz malega zraste veliko". Takega ravnanja ne zahtevajo samo gmotne razmere naših Dolenjeev, ampak tudi previdnost, s katero se je treba poprijeti takih podjetij.
Ako preidemo sedaj kposameznim vpr a-Šanjem, povedati nam je pa sledeče mnenje.
Na vsak način je treba, da se ne omeji delovanje nase zadruge le na majhen okraj, ampak da deluje zadruga za celo našo pokrajino, ležečo ob Krki tja doli do Krškega, tedaj za novomeški, kostanjevški in krški okraj. IjC v tem slučaju, ko bi se ustanovila tudi v Krškem enaka zadruga, pripadel bi ta kraj seveda krški zadrugi.
Naša zadniga naj bi sprejemala za svoje člane vinogradnike iz vseh naštetih okrajev, raznn tega pa tudi druge gospodarje in sploh juridične osebe iz teh okrajev, ako bi bilo to v interesu t. j. na korist zadruge.
Tako imenovane viničarske zadruge, kakor-šnih je dosti na Nemškem, in katere so namenjene le za majhen okoliš, niso za naše razmere prikladne. Nam manjka za to potrebnih pogojev. Te zadruge so le tam na mestu, kjer se da grozdje «kupovati, kjer se nahajajo vinogradi blizo vasi v ravnih ali položno visečih legah in kjer je prepeljavanje grozdja po dobrih potih in vslcd bližine zadružne kleti zelo olajšano. Seveda je treba za take viničarske zadruge tudi še drugih pogojev, namreč za stvar vnetih vinogradnikov in sposobnih voditeljev po deželi, tedaj pogojev, katerih pri nas na deželi se povsod pogrešamo.
Na malem okraju tuđi ne dobimo pri naa potrebnih moči skupaj, in zato je treba delokrog zadruge na več okrajev razširiti, da lahko pričnemo B takim podjetjem. Sicer je pa tudi namen zadruge tak, (glej št. 1. Dol. Novic) da ae mora pritegniti več okrajev k skupnemu delovanju.
Glede drugega vprašanja, ali naj posluje zadruga nasvoj račun ali na računudov, bo vsaj za pričetek in najbrž tudi nekoliko let potem veliko bolje kazalo, da posluje popolnoma na svojo roko in na svoj račun, to se pravi, da kupuje vina in jih prodaja, podobno kakor kak večji vinski trgovec ali kaka delniška družba. Da bi zadruga poslovala na račun udov, to saj za sedaj ni mogoče, ker manjka tudi za to potrebnih pogojev. Naši vinogradniki, ki bodo pristopili k zadrugi, imajo namreč premalo zaupanja do takih naprav in do take skupne prodaje, in zato tudi ni pričakovati, da bi se ta način poslovanja sploh mogel uvesti. Ta način skupnega kletarstva je prav za prav le tam na mestu, kjer zadružniki oddajajo grozdje. Sicer bi bila pa naši zadrugi tudi roka preveč povezana, ako bi bila vsakemu zadružniku za svoje poslovanje posebej odgovorna, ne glede na to, da bi bilo tudi računovodstvo težavneje, kar ae vse saj za pričetek ne more priporočati.
Naša zadruga bi morala na svoj račun pristna in dobra vina kupovati in na svoj račun prodajati. Kar se pokaže koncem leta dobički^ porazdeliti ga bode med člane po razmerju opravilnili deležev, ki jih imajo posamezni zadružniki v rokah.
Na zadnje vprašanje, ali naj zadruga kupuje grozdje ali vino, in le od svojih zadružnikov ali tudi od drugih vinogradnikov, nam je odgovoriti pa sletleče:
V obče bode treba zadrugi vino v mostu kupovati, in bo gledati pri tem, da se bo kupovala le pristna in dobra kapljica, fl katero se bo lehko ustreglo vsim odjemalcem in zadovolilo razvajene pivce dolenjskega vina. Ko bi se pa dalo dobivati grozdje od zadružnikov, bi morala biti seveda zadruga za tako kupčijo pripravljena. Ker pa razmere niso po tem, in tudi ni tako kmalu pričakovati, da bi se odločili zadružniki za oddajo svojega grozdja, pečati so bo morala zadruga z nakupovanjem dobrih in pristnih vin. Da se pa pri taki kupčiji ne more vezati na to, da bi jemala vina od svojih članov, bo vsakemu jasno iz lehko umevnih razlogov. Zadruga bo tedaj kupovala vina, kjer jih bo dobila v pravi kakovosti. V prvi vrsti se bodo uvaže-vale seveda ponudbe zadružnikov, v drugi pa tudi one izven zadruge stoječih vinogradnikov.
Zadruga imela bo po tem takem proste roke T vinski kupčiji, kar je tudi namenu, katerega
ima zasledovati, popolnoma primerno, in potrebno saj toliko časa, dokler se ne utrdi njeno stališče in njen kredit.
Iz vsega navedenega vidimo, da bi vinarska zadruga slično delovala, kakor kaka večja vinska trgovina; njeno delovanje ima pa tudi tako biti, ako se držimo namena, katerega hočemo z vinarsko zadrugo doseči.
Prihodnjič hočemo še pojasniti, s kakimi sredstvi in v kakem obsegu naj bi delovala ta zadruga.	R.
Eake važnosti so žiTinorejBke zadrage za izboljšanje gOTejo živine na Molenjsltem?
(Govoril g, V. EoLrman pri obSnem zboru kmetijske podražni« DovomeSke.)
Ako ei hočemo pomagati do boljših dohodkov v gospodarstvu, potem je na vsak način potrebno, da napredujemo tudi v živinoreji in da obračamo na rejo lepe in dobre živine večjo skrb, kakor smo jo dosedaj obračali. Priznati moramo, da se je reja v zadnjem desetletju v marsičem na bolje obrnila, vendar nas čaka se precej dela, da spravimo našo živinorejo na tisto stopinjo, na kateri se nahaja pt> drugih naprednih deželah.
Da se bo naša Živina izboljšala, da bo postala več vredna za kupčijo in za užitek, pospeševati moramo njeno rejo zlasti v tem pogledu :
1.)	da bo postala živina v obče lepšega života in tudi bolj raščna;
2.)	da bo postala boljša za rabo ali za užitek, zlasti boljša za pitanje in za molžo;
3.)	da se bo zjednaČila, ne le po barvi ampak tudi po svojih telesnih lastnostih.
To mora biti naš cilj, po katerem nam je hrepeneti. Ako bo reja na ta način napredovala, potem ne bo naša živina dobra le za delo in za mesarja, ampak tudi za pleme, za pitanje in za molžo, in njena cena se bo ravno tako povzdignila kakor se je po drugih deželah, kjer redijo lepo in v vsakem ozira dobra živino.
Na izboljšanje naše Živine uplivata sedaj še najbolj država in dežela. Država podpira našo živinorejo s tem, da daje vsako leto subvencije ali denarne podpore, s katerimi kupuje kmetijska družba dobre plemenjake in prireja vsako leto tudi prcmovanja goveje živine. Ko bi bila državna podpora večja, tako da bi imela vsaka občina nekaj od nje, in ko bi se oddajali v posamezne kraje dosledno le biki naj-prikladnejšega plemena, gotovo bi bili uspehi takega pospeševanja še očitnejši in lepši, kakor so sedaj.
Tuđi naša dežela podpira živinorejo s podporami kakor država, razan tega pa tudi s postavo, katero je izdala leta 1890. S to poatavo skuaa dežela pred vsem to doseči, da bi občine skrbele zia potrebno število dobrih plemenjakov.
Vsa ta prizadevanja od strani nase države iu dežele pa ne morejo imeti pravega Tiapclia, ako se živinorejci sami ne po-pritnemo izboljšanja svoje živine, kajti na nas živinorejcih je največ ležeče, da se izboljša naaa živinoreja, in sicer je to ležeče na vsakemu posamezniku posebej kakor tudi na vseh Živinorejcih skupaj.
Vsak posamezen živinorejec bi moral skrbeti zato, da dobi v svoj lilev dobro živino in da pri tej živini tudi ostane, kajti nič ni bolj napačnega in za napredek živinoreje bolj neugodnega kakor je to, ako se lepa pleména živina pri prvi priliki zopet proda in ako se z živino sploh tako menjava, kakor je pri nas navada.
Naša reja mora postati bolj Stalna, sicer ne pridemo nikdar do zaželjenega cilja in nikdar do tistega napredka, katerega opazujemo po drugih krajih, kajti z veilnim menjavanjem spodkopujemo naprej in naprej podlago uspešnemu napredka.
Kakor je posameznim živinorejcem skrbeti, da redijo v svojih hlevih samo lepo in dobro živino, ravno tako in še bolj je vsim živinorejcem v posameznih občinah za to skrbeti, da ae redijo v občinah zares dobri in pripravni plemenjaki.
To skrb za dobre bike moramo imeti vsi prizadeti živinorejci, kajti ves nas trud in vsa naša prizadevanja v prospeh živine se ravnajo v veliki meri tudi po tem, kakšne ple-menjake redimo po naših krajih. Ta skrb je pri nas toliko bolj potrebna, ker imamo sedaj
firav za prav le raalo lepe plemene živine, malo epih krav, in smo zaraditega prisiljeni, da izboljšujemo živino s pomočjo lepo raščenih in dobrih plemenjakov.
Dosedaj je bila reja bikov prepuščena popolnoma posameznim živinorejcem.
Ako je bil dotični posestnik bika vnet in izveden Živinorejec, kateremu je bilo mnogo na tem ležeče, da je redil dobre in pripravne bike, potem je uživala to ugodnost cela okolica, kajti dobre lastnosti takih živali ao se razplodile po celi okolici.
V nasprotnem slučaju je pa trpela reja v celi okolici, in takih slučajev ni bilo ravno malo. Eazun tega smo tudi lahko opazovali, da ni bilo glede reje bikov nobene prave doslednosti in nobene stalnosti. Zdaj so se redili pri posameznih živinorejcih dobri zdaj slabi
biki, zdaj tega zdaj zopet drugega plemena. Pa se več! Le prepogostokrat se je zgodilo, da je v posameznih krajih sploh zmanjkalo potrebnih bikov.
Da pri takih odnošajili ne mors reja napredovati, je več kakor jasno.
Tem nedostatkom napraviti moramo prej ko prej konec, sicer ne pridemo z naso rejo nikdar do zaželjenega uspeha. Odpraviti moramo te nedostatke s tem, da se za rejo potrebnih bikov v bodoče nekoliko bolj pobrigamo, kakor smo se dosedaj.
Deželna postava za povzdigo reje goveje živine nalaga sicer občinam, da imajo one skrbeti za potrebno število dobrih bikov. S samo postavo pa ne bomo vsega dosegli. Tu treba^ da tudi sami vmes posežemo in da skrbimo, kolikor le mogoče saml za rejo potrebnih bikov. Ce je v kateri zadevi taka skupna skrb potrebna in tako zadružno delovanje živinorejcev opravičeno, je gotovo v tem slučaju, saj uživamo vsi skopaj koristi, katere imamo od reje dobrih bikov.
Kako uspešno napreduje živinoreja po takih krajih, kjer so se živinorejci združili in kjer skupno skrbe za dobre bike, to nam kažejo posebno Nemške dežele, Švica, Tirolsko, Koroško in Štajersko.
Tudi pri nas bo treba snovati take zadruge, in kolikor mi je znano, se je naša kmetijska družba že lotila tega dela.
Take zadruge se lahko napravijo za večje okraje ali pa tudi za posamezne občine; kjer so okolnosti ugodne, je se najbolje, da se ustanovi zadruga za dotično občino. Take zadruge delujejo najuspešneje, ker skrbe vzajemno in sporazumno z občino za dobavo potrebnih bikov.
Kadar pridemo pri nas do takih zadrug, potem bo tudi naša živinoreja lažje napredovala, ona bo pa tudi bolj podprta, ker jo bodeta država kakor tudi dežela gotovo izdatneje podpirali kakor dosedaj.
In v tem tiči tista važnost, katero imajo živinorejske zadruge tudi za izboljšanje goveje živine na Dolenjskem.
PoUtiénl pregled.
Pri volitvah v državni zbor dne 3. jan. so bili izvoljeni: V dolenjskih mestih in trgih
notar Planta n z 386 glasovi; v gorenjskih mestih dr. Ferjančič z 632 glasovi in v Ljubljani dr. Ivan Tavčar z 919 glasovi.
Na Črnogorskem dvoru zopet zaroka. Ugibajo namreč, da se grški princ Jurij, guverner Krete, zaroči s peto hčerjo črnogorskega kneza, ki je stara 20 let.
Ruski car je zopet popolnoma ozdravel ter zopet svoje delo nadaljuje, Mo6 ruake države je od dne do dne večja. Severni del Kitaja, Mandžurijo, so l^uai že zasedli, polotok Koreja je skoro tudi že ruski. Na Kitajskem Rusi politiko popolno na svojo peít uganjajo, ter se z nikomur ne vežejo. Car želi svojo deželo in ves svet osreati. V Hagu je bil svetovno zborovanje sklical, da bi s sporazum ljenjem vseh vlad vojske odpravil, toda to se mu je slabo posrečilo. Pregnanstvo v Sibirijo bo tudi odpravil, kar je bilo dosedaj veliko tiran&tvo. Za prospěli trgovine in obrta se sedaj na Ruskem veliko stori in ui daleč čaa,' ko bodo vse vele-mo&i imele pred Rusijo strah.
Ruski car je po najnovejših poročilih zopet nevarno obolel na plučili, ktir je najbrže posledica njegove prejšnje bolezni. Na ruskem dvoru «o v silnih skrbeli.
Vojna v južni Afriki se po malem še vedno nadaljuje in se lîoerci s kruto silo z Angleži borijo, posebno skušajo kolikor mogoče škode napraviti na železnU-i, mostovih in prehodih; slednjič, seveda se bodo morali vendar Angležem ukloniti, ako ne nastane kak nepričakovan preobrat. Novejša poročila naznanjajo, da so Angleži vojne že do grla siti, in si žele miru. Eden naj odličnejši h diplomatov je predlagal, da bi ustanovili „Južnoafriško zvezno državo" pod imenom „holandska republika," ki bi imela popolnoma svoje lastne šege, svoje lastno zako-nodajstvo, samo da bi stala pod vrhovno kontrolo Angleške. Predsednik Kriiger se s tem naklepom ne strinja in ga kar najodločneje zavrača. Stari mož, ki zdaj po evropskih dvorih lazi ter zaman posredovalcev išče, je nekoliko obolel, kar utegne glede na njegovo starost nevarno postati.
Vesti iz Kitaja. Hadovoljnost, s katero je vsprejela Kitajska pogoje miru, vznemirja vse poznavalce kineskih razmer in kineškega značaja, Kinezi so sc podvrgli vsem pogojem v nameri, da ob prvi priliki prekršijo pogodbo. To je njihova stara zvijača. Kineski dvor izjavlja, da sc tako dolgo ne more povrniti v Peking, dokler ne odidejo čete zavednih držav. — Rusi so sklenili pogodbo s Kitajci, po kateri prevzamejo Rusi vriiovno oblast nad najvažnejšimi pokrajinami v Mandžuriji.
Piše se nam:
Iz Radeike okolice. - [Nesreča,] Dne 10. t. 111. 30 Šli toimiiarji na strelue vnje v Kraki). Mej potjo od Radeć, kjer so prenoćili, se jim je pripeti^-nesreôa lîJizo vast Kompolje so se nnmreč »tiri kon ki 80 bili vpreieni v vojaški tovorni voz, splasi Na njih sta bila dva vojaka, katera sta vsled hudega dirjanja padla raz konj.
Kolo je hIo jednemu čez leyo nógo in jo tako} zdrobilo; dragemu pa Čez prsa, da je malo živ ostal.
Vojaški zdravnik je bd seveda takoj zraven, jih obvezal ter poslal t bolnišnico.
Preplašeni konji so dirjali kaka dva kilometra daleč, ter se podali na stransko cesto proti Savi, katera je bila pri kraju plitva in z ledom trdo pokrita.
Med dirjanjem sta se prva dva konja odpregla ter zavila. Druga dva pa sta se z vozom vred prekucnila v Savo na led.
Mnogo škode se je naredilo; voz se je ves polomil, konja pa sta ležala pod njim, da so samo zadaje noge izpod njega gledale. Med tem èaaom so vojaki piihiteJi in bi'zo konja reĚili pogina. F. R.
DomaČe vesti.
(Od likovanje.) Papež Leon X;il. je g. Ivan Mathinnu, tovarnarju pohištva v Ljubljani, podelil komturni križ c. k. viteškemn redu sř. Silvestra.
(Presvetli knez in škof A n ton Bon aventura) je diil za tukajšno dijaško kuhinjo 100 K.
(Gosp. Vojteh Škerlj,) sin gosp. sodnij-skega svetnika IvanaŠkerlja sprejetje za suplenta na novomeški gimnaziji.
(-{-Franc S n k 1 j e , ) C. kr. sodni avskultant T Novem mestu, sin dvornegaa svetnika in bivšega našega drž. poslanca umrl je 7. januarja po kratki bolezni let star na Dunaju pri svojih stariSih, ter so ga na lastno željo prepeljali tušem ter na ŠuiiLelsko pokopališče k večnemu počitku položili. Umevno je, da je naše mesto ta vest osupnila Mestno župimstvo je gosp. dvornemu svetniku kot bivšemu poslancn in častnemu meščanu svoje sožalje izreklo.
(f Umrl) je v Vaiaidinu dne 8. januarja P. Gabrijel Mežnaraič, rojen v Novem mestu 19. avgusta 1868, stopil v red kapueinov 29. septembra 1890.
(-[- Frančiška Kokalj) posestnica v Novem mestu, rojena v Tržiču, umrla je 24, dec. stara 79 let.
(Iz St. Jerneja.) Pri volitvi v občinski odbor, katera je bila 21. dec. 1900 izvoljen je^bil zopet dosedanji iupau gosp. Jožef Poljanec, iz Št. Jerneja in sicer v [letić; svetovalcem pa naslednji gospodje: Franc Novoselc iz St Jerueja; Jožef Marti nšič iz Brezja; Jožef Cerkovnik iz VerhpDlja; Anton Piletič iz Staievasi; Martin Metelko iz LeđeČts vasi in Josip Tavčar iz St. Jernei».
(Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu deCemb. 1900 je 219 strank ilažilo 63.254 K 71 h; 1-^9 strank vzdignilo 36 059 K 37 h; toraj veè vložilo 17204 K 34 h; Ifj strankam se je izplačalo posojil 33.250 K, sranje vlog 1605 044 K 98 h, denarni promet li)8.7U7 K 13 h.
(Sedmi letni izkaz cesar Franz Jožefov« bolnišnice usmiljenih bratov v Kan-diji pri Novem mestu nam zopet kaže, kako Človekoljubno in vspešno de ujeio usm Ijeni bratje — kako blagonosno bo delovali pri trpečih bolnikih zlasti T pretfklem letu 1900.
Sprejemali so bolnike moškega spola brez razločka narodnosti ali vere ter jih imeli 135ii. Med temi je bilo la74 rimsko-katolilkih, 12 grško-katoliških in 1 grški razkolnik. Kranjcev je bilo 1173, Hrvatov 43, Primorcev 27, Štajarce 18, Lahov 10, Korošci ii Ogri po trije; iz združenih držav severne Amerike in Nemčije po štiri; dva Moravč«, eden Nižeavstrijec in
•d«n »Ticar. Med 1352 je bilo 900 kmetov, 26 ao-nakinib uboicev i. t. đ. Preskrbovnliiiti đni vaeh "bolnikoy je bilo 24.317, torej priđe primeromji n» soega bolnika blizo 18 dui. Ozdravelo je izmed Tseh 1362 oskrbovanih 982, izboljšalo se 229, neozdravljenih je bilo izpuščenih 39, umrlo jih je 33 in ostalo v "bolnišnici ob koncu leta 1900 še 69.
Nož — pri večini bolnikov je to grozna beseda — nož se je rabil pri 3V2 bolnikih. Med temi jih je ozdravelo 343, zboljialo ae 23, v oskrbovanji oatalo 6, umrl je tedaj samo eden, in Še ta radi o^nojenja moíg^HQOT. Zaradi proste kile je bilo operiranih 56, a radi zadrgnjene 5. ; vsi so bili ozdravljeni. Nož torej res dela prav izvrstno v roki izvedenega zdravnika. Bezanje boli, to je res, ali boleéina trpi malo Časa, potem pa je bolezen izginila. Sicer se pa lahko, če ie ni drugače, bolnika omami, da nič ne Čuti.
Ozdravljenih je bilo od vseh bolnikov 72 63 odstotkov, ako odštejemo jetične in radi ostareloati umrle celo 76 59 odstotkov, izboljšanih blizu 17 od-atotkoT, in če odračunimo 6 bolnikov, ki bi se bili ozdravili, pa niso hoteli sprejeti zdravniške pomoči, ^ bilo neozdravljenih odpuščanih samo 2 45 odstotkov. Umrlo jih je, če odračunimo 4, ki so bili umirajoči prineâeni, lu 215 odstotkov. Trideset bolnikov je imelo vročinsko bolezen ali legar (tifua), od teh ni llibče umrl.
Ta kratek posnetek iz izkaza pač dovolj spri-řnje, kako vrlo delujejo usmiljeni bratje v polajsaiye trpečim, v korist dei^eli in občinam.
Goapod prijor sklepa svoje poročilo ;
Zahvaljujemo v svojem in v imenu ubozih bolnikov pred vsem visoki dei>.elni zbor za podporo, dalje tiste občine in posojilnice, ki so naa tudi v preteklem letu obilno podpirale, kakor sploh vse podpornike in dobrotnike s srčnim „Bog plati !"
NajprisrČnejšo ZHhvfllo pa smo dolžni svoji največji dobrotnici veleslavni kranjski hranilnici za letno podporo, posebno pa še odpust posojila, ki ga nam je dovolila ob priliki zidanja naše bolnišnice.
S hvaležnim srcem se spominjamo tudi znane dolenjske dobrotuice vele blagorodne gospe Josipine Hočevar v Krškem, ki je podarila velikodušno svoto, da se je napravil „bencinmotor" in vodna sesalka, za dar jej je naš zavod največjo zahvalo dolžan.
Ker se je v Gradcu bolnišnica našega reda pre-zidala, povečala in opravila po modernih predpisih, Bmo izgubili daljno pomoČ od provincije našega reda; ravno tako za bodoče leto odpadajo nabiranja zunaj Ikraujske dežele — zato gledamo nekako 3 strahom in skrbjo, kaj nam prinese negotova bodočnost.
Na svoje podpornike in dobrotnike pa se obračamo v novič z zaupno prošnjo, naj nam pošiljajo tudi T tem letu v prav obilni meri sredstya, da bomo mogli izvrševati svojo težavno nalogo. Samo po tem potu iiam bo mogoče, po potrebi skrbeti za siromake bol-Bike. Vsak blag dar pa bo obilno poplačal Gospod Bog.
Mi pristavljamo samo besede:
Dolî^.no6t vseh količkaj premožnih je, skrbeti za to, da ta prošnja ne ostane neuslišana,
(Novoletna veselica) tukajšne Narodne Čitalnice je vapela krasno. Vspored, v vsakem oziru mikaven, je obsegal nagovor gospoda predsednika, ki / je obrazložil zgodovino Narodne Čitalnice v preteklem Btdletja, ter v krepkih besedah voščil v novem stoletju »bilo sreče i društvu i društvenikora, nadalje — petje in godbo, ter dva šaljiva nastopa. Đolei^sko pevsko društvo ]e zapelo štiri lepe mešane zbore; v enem od
teh čnli smo po daljšem času zopet našega izbornega baritoniata g. G. 6. V. Šk. je zaigral s finim čutom in izborno tehniko težavno sblndbo M. Biucha ter pridodal na občno zahtevanješeprenežno Mendelsohnova vspavRiiko, Gospića M. M. se je izkazala v saraospevn kakor vrla moč, ki vzbuja še najlepše nade za prihodnost. „Lepi Izidor„ (g. Pr.) pa je vzbudil z avojo drastično komiko obilo smeha. Kaj pa naj rečemo o knpletih „Čez sto let"? Velikanski efekt je pričal, kako dobri so bili nekateri dovtipi o prihodnosti Novega mesta. Sledil je zelo aninriiran ples. Upajmo, da se bodo vse letošnje čitalnične prirediti e tako dobro in še bolje posrečile, kakor novoletna veselica.
(Narodna Čitalnica) v Novem mestu priredi dne 19. prosinca 1.1. zabavni večer s plesnim v^nčkoin. Vspored Je zelo ziinimiv. Naši diletanti vprizoré noviteti A. Aškei ca (Red sv. Jurja in Tujka), ki gotovo zaslužijo še kot take največjo pozornost. Gosp, slikar Ivan Vanpotič, naš rojak, ki je živel zadnje leto v Parizu, pa bode predaval o različnih znamenitostih svetovne razstave. Pričakovati je tedf^ opravičeno obile udeležbe in obile zabave.
( „ Dol. Sokol" ) napravi dné 26. januarja t, I. v prostorih Narodne Čitalnice v Novem mestu veselico a tambnranjem, petjem in igro, po kateri sledi ples. — Sodelovalo bo iz prijaznosti „Dol. pevsko društvo." NdtanČneji vspored bo naznanjen na vabilih. Podpirajmo vsestransko Čili naš „Dol. Sokol", da se bo zopet opomogel in ne pustimo, da bi to društvo a tolikim navdušenjem in tolikimi žrtvami ustanovljeno, propadlo. Vstopnice k veselici prodaja zndnja 2 dni pred veselico iz prijaznosti tvrdka Jakše&Mrvar na dan veselice pa se dobijo pri blagajni,
(V šoli Glasbene Matice v Novem mestu) je odslej pouk v petju ob četrtkih ob 11. uri dopoludne, ker je poprejšne ure navadno pouk na dekliški šoli. — Število učencev za vijolino se je zelo-pomnožilo, za pihalne nástroje se je privzel učiteljem g. kapelnik Emeršič.
(Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Novem mestu) je napravilo 6. ja* nuvarja lepo veselico obletnico s petjem in predstavljanjem prekrasne igre „Mlini pod zemljo" ali „zadnji dnevi poganstva v Rimu." Kakor po navadi je tudi letfis občinstvo počastilo vrlo društvo v tolikem številu, kakor se godi drugod le redkokedaj, prostor Je bil polen do zadnjega kotička poslušalcev izmed vseh slojev novomeŠčanov in tudi okoličanov. Materijalen vspeh je bil toraj gotovo prav ugoden. Pa tudi diuštvo Je pokazalo, da zasluži tako pozornost od slavnega občinstva. Na odru smo videli prav prilične nove kulise „podzemski mlini" delo gosp. mojstra Cibra in njegovega pomočnika gosp. Trpina, ki sta oba tudi člana rokodelskega društva. Tri pevsko točke so se izigrale natančno, kakor smo tega vajeni pri društvu. Hvala za trud pevovodji'gosp, O t okar j u pa tudi društvenikom. Igra „Podzemeljski mlini" je dolga in jako težavna. Povemo naravnost, da smo se bali, kako jo bodo pač predstavljali delavci, rokodelci. Ali izvršila se je zoper pričakovanje dobro. Nekatere reči bi bili pač žuleli bolje, aH splošen vtis je bil prav dober, nekatere uloge n. pr. Numida in drugi pa so se igrale izborno. Hvala Yam, vrli Člani I Le tako naprej v omiki pa tudi bolj in bolj v krščanski zavesti. Povoljen vspeh Vam nikakor ne izostane.
(Novaieleznicana Dolenjskem,) Želez-nično ministerstvo je v sporazumu z deželno vlado g. J, Pavlinu v Ljubljani dalo dovoljenje za tehnične
priprave v svrho zgradbe ozkotiroe železnice od trebanjske postaje mimo Mirne, St. Ruperta, Mokronoga in Pijave do Dvora pri St. Janžu.
(Holiinjska železnica.) Vlada je že izda lala načrt za drugo železniško zvezo a Trstom, ki ima biti dovršena 1. 1904. Gradila se bo na državne atroške ÍQ se deli vsa železnica na tri deler Tui-ska s 77 km. ies Karavanke 66 km. in Bohinjska do Trata s 14i km. dolgosti; atroiki bi znašali za prvo 60, za drngo 44, in za Bohinjsko 78 miljonov kron, Turaka železnica gre iz Schwarzbacha (Soliiograsko) jugozahodno do Mftllbruka (Koroško.) Iz Beljaka in Celovcu, je projektirana érta čez Karavanke; združi se pri Bareu-grabnn in drži do Jesenic Od tu dalje gre bohinjaka ieleznica podaljšana do Trsta
(Lepa starost.) V ČHtežu pri Trebnjem je umrl L2. t, m. najstarejši mož v naSej furi Andrej Grdan [Strnn)le] v 97. letu svoje starosti; rojen je bil leta laoi. Tudi dve ženici ste umrli ravno sedaj Btari po 81 let. Pai lepa starost!
(iz Ajdovice.) Leta 1900 je bilo tu rojenih 28, umrlo jih je 9, oklicev je bilo 15, poročemh pa 8 parov. — Na sveti veier je nastal ogenj v zidanici g. župana, ki stoji bliíii vasi, Ker je bila jako goata megla, zapazili so ogenj šele kesno, ko je bila streha ie v ognju in ao rešili v naglici samo nekaj sodov, T katerih so bile namočene Če.4plje za žganje. Škoda je precejšna. Sumi ae, da je zažgal nekdo Iz maščeTanju.
(Ne odlašajmo znaroĚevanjem cepljenih trt!) Vse naše vinogradnike opoz;trjarao danes na to, da se naj o pravem času zgla.sé za cejdjene trte, katere oddajajo subvencijoDirane trtnice naših kmetijskih podružnic, Posebno se obračamo s temi ■vrsticami do vseh gg. Župnikov in županov a prošnjo, da blagovoló po svojih močeh ]>ospeHevati prizadevanja teh deželnih podjetji in pomagati, da Be gospodarji o pravem času pobrigajo za potrebne trte. — Nekateri vinogradniki mislijo, da te trte niso tAko dobre kakor tiste, ki se v vinogradu na zeleno pre.cepijo. Ta miael je napaćna! To nam spnčujejo izkuHuje po niiňih in drugih krajih. Ako so cepljene trte dobro zaraščene in dobrih snrt, rastejo in rodijo ravno tako dobro kakor na zeleno cepljene. O tem se leliko prepričamo v Trski goii in po drugih vinskih goricah, k,er so se že sadile take trte in kjer 80 pe dosegli tndi že najlepši uspehi s takimi cep-Ijenknmi. — Z nakupom teh trt imamo ludi najlepšo piiliko da pridemo do dobrih sort, kakoršne priporočajo za nfise kraje naiii veséwki. Iz teh trtnic se namreč oddajajo sorte, ki dobro rastejo, ki bogato rode in dajejo prav dobra vina. Ne zamudimo tedaj ugodne prilike in naročimo potrebne trta prej ko mogoče. Cena trtJim je tudi tako nizko nastavljena, da jih lehko Tsnk naroči.
(Usmilimo se lačnih ti (i kov!) Z novim letoui smo dobili prav trdo zimo. Beda in mraz stiskata sedaj naše uboge tičke. Zaradi tega se obračamo do milosrčnega občinstva z lepo prošnjo, da naj blagovoli vsak po svoje skrbeti za te iivalice. Nastav-ijiijmo jim povsod, po vrtovih in drugod potrebnega iiveža, da se nam ohranijo čez zimo, saj je znano, koliko koristnega dela napravijo ti drobni tički v poletnem času in kako nas razveseljujejo s svojim ljubim petjem, — V Novem mestu 80 na državni cesti proti kolodvoru postavljene tri take mizice za pokladanje krme. Nosimo jim tjskaj potrebnega živeža, kakor prosa, ajde, koruzne moke, bučnega semena in semena «olnénih rož. Zlasti prosimo to naše p. n. gospe in
gospodične. Ako bo majnkalo živeža po teh mizicah, treba bo pobirati milodare, da se (»dvrne pomanjkanja in lakota od naših prijateljev in dobrotnikov. (Današnji list) obsega deset strani.
DaroW za novomeiko dljaiko knhliijo.
a. iapoik Antan Lovšin 1 E, g. dr. E. P&j&i£ 6 K, Neims-novimi g. kSiielM 10 K, (f. iupnik Mih. Saje 2 K, dobrotniki mest» in Kaudije 68 E 60 h, g. župnik Janez Babnik 29 K 78 h, prMvetli g. knez in ikof Antoa BonavenUira 100 K., goipodiin» n£iteiji«;a Hedriga Rosina mesto venca na grob prerano uiorlem itričnikn Fraisa âukije 10 K, gospa Uarija Golia, e. kr. sodu. svet,, soproga v isti namen 10 K, fJ. P. Beraarđ Vovk, dosluž. pTofenor 4 K,, glavna I. poiojilnica v Metliki 20 E.
	Loterijske itevilke.		
Trat 29,	decembra 19 65 89	29	90
Gradec 5.	januvarja 74 64 44	45	26
Tr«t 12,	„ 43 10 Íj4	16	90
Oddajři cepljenih trt.
Kmetijska podružnica v Noyem mestu odda is snbvencijonirane trtnice na pomlad
15.000 cepljenih trt
naslednjih vrst:
1.	Za heia vina: kraljevina, Inški rizling, beli burgundec, hruljasti španjol, zeleni silvanec, rdetí vrh, zeleni in rdeči veltlmec;
2.	Za Črna vina: portugalka in modra frnnkinja.
Trte so cepljene večjidel na riparijo portalis, le
deloma na rnpeatris montikola. — Cena tem cep^jenkam je določena na 10 h za I komad.
Prošnje za cepljene trte se sprejemajo pri podružnici le od vinogradnikov, ki imajo svoje vinograd« v okrajnem glavarstvu novomeškem, in sicer zadnji čaa do I februarlja 1901. Na pozneje dosle prošnje se ne bo oziralo.
Kmelljaka podružnica v Novem mestu, dne 12. decembra 1900,
(16)
V. Rohrman, načelnik.
Vteku mojega akoraj Sletnega službovanja v Metlitd imel aem piiliko se seznaniti tudi z rea pravimi možaki sodnega okraja metliškega, od katerih vs^ se nisem mogel <»sebno posloviti ob času mojega pre-meščenja v Kočevje, ter kličem tem potom: Bog Vas Živi in Vam daj ise dobi o! Ohranite me tako v dobrem spominu, kakor jaz Vhs!
KOCEVJE, v januariju 1901.
Anton Jonka,
C. kr. Daduficijal.
za gospoda na Glavnem trgu st. 94 je takoj za oddati. — Več se izve ravno tam.
GrrajšČina Bajnof pri Novem mestu
Išie
enega vavpta in enega vrtnarja.
Mestoa in meščanske garde pdiia v Budolfovem
imela je leta 1900 sledeĚe dohodke in izdatke: Dohodki.
Doneski podpornih članov in odstotki
zaslužka godbe.......1166 K 28 h
Podpi^ra mestne obfiine . . . . . 400 K — h
Skupaj . .ii:(J6Ka8h Stťoěki.
Plača kapelniku........H60 K — h
Vaje, mirozOTi oh sobotah in pogrebi
ninrlih podpornikov...... 786 K 90 h
Muzikalije..........24 K 46 h
Na raćuti instrumentov se jo plavalo . 210 K — h
Skupaj . . ^lïl K 36 h Primanjkuje toraj 5 K 08 h.
Rařun so pregledali in v redu naŘli řg-A. Weiea. M- Mramor J. PIntar. J. Jazbec.
Ker 90 bili instiuraenti že zelo slabi, bilo je treba naroČiti Bovih in popraviti stare, vsled tega ima godba Ěe sai K 88 h dolga.
Podpisano vodstvo se najuljudneje zahvaljuje slavni mestni občini kakor tudi vsem (inigim podpornikom za dfisedanjo naklonjenost ter uljudno prosi, da isti blagovolijo se nadalje podpirati godbo, ker bi sicer ne bilo možno isto vzdrževati v dobrem sianjn kakor dosedaj.	L. Kcpai.
(17)	DRdpnročnik meetne ganh in voditelj godbe.
V najem za ve6 let sb
kovaciiica
(22-1)
Več pove lastnica A. pl. Fichtenau.
Na prodaj je iz proste roke
__.
(19-1) ■
Jos. Medved, Novo mesto I
opozarja	H
Ženine in neveste
z kovaškim in klučavničarskim orodjem; puleg je tudi stanovanje, vert, njiva i. t. d — Zaslužek je aumo na losestvn do 300 kron na leto. Prosilci nnirajn biti zprašani za kovanje konj.
Đ^uftuska k^bariea^
zanesljit'a in vešča v gospodinjskem go.ipodai'jenju sprejme se takoj ravno tam.
se poizve pri oskrbniS'vu Praschnikar,evlh pi 838tev, Mekinje pri Kamniku. Gorenjsko.
Ilv0}0; staKdvanj.
Eno obstoječe iz štirih sob z izgledom na gluvni trg ter z vsimi potrebnimi prostori, za najemnino 250 gld. Drugo stanovanje obsega tri sobe prnti D' Igi ulici, ter velja z vsemi potrebnimi prostori 200 pld.
Iliiiiirni^tl
se o priliki ljudskega šletja pri podpisanem uiada sprejmejo za več tednov, tlačilo 2 K 40 h na dim. Več se iiîvé pri podpisanem uradu,
C, kr. okrajno glavgrstvo v Rudolfovem,
dne V2. januarja 1901.	(ifj)
«iTi/ix'-utiîii olstojeĚe iz dveh sob, kuhinje, OiailUVdliJI.^, kleti m drvarnice je oddati pn Franc 'J v Křndi|i St 18.	{291-4)
Kovaciiico (iiiin v najem
Hii pa ludi sprejmem
izurjenega pcmocnika proti primerni plači. Kovačija je popoliit-riia v riobrcm stanu na vodi narejena, — Več Franc Glavan, Gorenji Kot, poŠta Dvor jiri Žnieiiheikii	(7-2)
^ j'rniLt'ino šolsko izobrazbo se sprej-UtíLjlil Ij y prodajalno A Gtistin v Novem
rrest«.	Ciii)2-4)
GrajĚĚina Srebrniće pri Noyem mestu sprejme takoj
velicega hlapca ali yavpta
srednje starosti, katei'i je v enaki lastnosti že drugje služi) in ima dobra sytrifevala.	(21—1)
V Žilbji vuKi št. 29 z vrtom in kozolcorn,
vse v dobrem redu. — Več pove lastnik ravno tam.
TTnvn^Tli/»«! ^ Beialiiiu, nova, in z novim ilA/T ai^lill^Oi orodjem opremljena, je takoj v
najem oddati. Franc vitez Langer v BeršUnu. (;3)
Mlin na tri te gaje
pri Brežicah đa t najem Jože Poček, Zakot it 2.
Naznanilo !
Slavnemu občinstvu uljudno javljam, da pridem
S žganjarskiiDi kupreninii kotli
na sejem o sv Artonu, t j. 22. jan. 11. v Novo mesto.
Kdor kaj potrebuje, naj pride k novemu moslu, k hiši g Hočevar-ja,
ivan Murgiè, kotlar v Samoboiu
Glavna slovenska hranilnica in posojilnica,
registrovana zadruga z neomejeno zarezo, piaarska	h.^ št.
sprejema in izplačuje hranilne vloge in
obrestuje po od dne vložitve do dne vzdige
brez odbitka in brez odpovedi.
Hranilnicne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje pretrgalo. (38_24)
lir Hiša	Hiša na Dol. Prekopi št. 30,
na Ratežu tik državne ceste, priprtJ^na aa gostilno, se da takoj v aajem. Kavno tako ae da v najem velik vinograd in travnik. — Natančneje pove poobla-Bčenec Davorin Frantic v Novem mestu. C3Q3 - 3
Njiva v najem.
_ Na mestnem poiju poleg Polakovega travnika je y najem oddati njiva za (isem mernikov posetve. — Ponudbe pri opravnistvu „Dol. Novic".	(28i-i)
poita št. Jernej Je ni prodaj ali v najem za oddati.
V hiši je prodajalna. Posestvo z vsemi gospodarskimi prostori je bivša last Franc Eeceljeva. Odda se po potrebi tudi zemljišče. Vse v dobrem stanu in pod ugodnimi pogoji.	(898-3)
® ^ sobami, kuhinjo, kletjo in OtdiUOVaUje ^rtom se 1. oktobra odda
V Kandjji it 9.


NMnaiijBiE. da lin»«i v Zftlocl vtóBo friàno lu trpeíuo M/lro Vïake TTBte zs «Mtlt. Eoupode diihoviLik«.
t krojnikl mnjHfrr, Kwvo mrnt», Vcllhl tře At.
priporoía a. preS. duhováíini v iïdslovon.iB vwBliovi-Ktup oTilelíc, poaebno
Jfi^' talarje, površnike itd. "^ïJ
po najokusnejSeiu in tinjnovejŘem kroju, — Izdelujem vsako, v tO Btioko Bjiftdajoíe delo natanňno po meri,
PTÍporoftara 90 jireć. duhovSSim, da mo hlngovoli poi^astiti s cenjenimi naioíiii, zagotovi j a) oí, da bodem vedoo skrbel, dft iiroÈim vsako ' naroiilo v najveíjo ííndovoijnost jircćastitih naioínikov.
SJav, p. tt. obćiuBtvu priporoĚaai avojo dobro urojeno
krojaško delavnico, v kateri dolajo najholjío ilelavuko moíi; jsaforej se jamfii ïa eleprntno, _ lepo ill jnodunio ixvrSit.ev nsroňil, kakor tuđi /ató, da bb vBaka
¥ moji delavnici cai'ejoua obleka lepo priJtigra.	.
Tiiđi »Ibv, p. n obi[t]«trii na-Ennnjftin, da jinam v zalogi vgaïe TrstB iiioiierne Atofe t«r tndi neprs-niûÉiJ'v tiroUnl loden zs baviloko. Tiidi im»m narfjeno hnvilok.
VPBke vslikoiti za Btwjjodeln daiSk» po ulzk! c«qI.
VtjaUltl ZUižiU« »lOl


Ter se ni níhče za najemnika prodajal-( nice v Novem mestu, Ljubljanska cesia \ st. 37 oglaail, odprl bom ondat vsled spodbude trgovskih prijateljev po novem letn zopet
Z raznimi navadnimi in finimi l(oàa-rami, otrcčjimi vozički, reáčeti, siti, žimo, morsko travo, âkafî, otročjimi igračami, s svečami, kakor tudi z milom (žaifo)
na drobno in debelo,
z najboljšim priporočanjem
y. Ruhrmiinu,
(2-2)	v Novem mestu,
oior! V prodajalni Vazoo!
pri kresiji v Novem mestu ^
prodaja se
S/9" po znižanih conah
najboljâa moka iz znamenitega mlina Vinko Majdiča iz Kranja in sveži kvas, roz'ne, vam-perne, cibebe. rožiče, najfinejši iaj, rum, âni špirit, najfinejši namizno in jedilno olje, vinski kis, kava, riž, miU iu spluh vse špecerijsko bLgo, ravno tako vaake vrste železno in kuhinjsito pjsado, vsake vrete steklenice, svetilke in porcelan.
V tej prodajalni se dobi tudi prav vredno železno in drugo blago, kakor lopate, sekire, ključavnice, verige (kettie), košarice, platno za srajce, porhat, nogavice, rokavice, vsake vrste obluke za mužke in ženske itd. Slamo obtiDstvo vabi v prepričanje.
Za preku^ce in gostilničarje so se posebno znižane cene.
Podpisani naznanja ob enem, da skupuje vsaki petek kosti in staro železo, tudi predivo v večjih množinah kupi, pač se mu mora vzorec prej doposlati.
Za obilen obisk se priporoča ter zago-tovlja najboljšo in točno postrežbo
Z vsem spoštovanjem
(206-3)	Franc Pleterski.
Krojaški pomočnik
za boljša dela se vsprejrae tr»jiio pod ugodnimi pogoji. — Več se izve pismeno itli ustmeno v trgovini Josip Wokaéa na Dvuru, Duleiijsito._(b—S)
W-fanfWtin ïo ^ Njvem mestu, Križatijska ^tdUUVcUlJC, uiic^ 8t. 150 obstoječe iz ireh ali petih sol), potrebnih prostorov in vrLa je oddati s I. februarjem 1901^_ _(274—6)
Dna za tar a?
Gozdarski urad na Ruprći^rhu oddaja ZHćenši s 1. novemb. bukove drva, na dom postavljene po 5 K 20 h kul)ičnt meter. -- Naročila sprejme gozdarski mojster gosp. Kretlnszky v Karidiji v novi Kastelcovi hiái. _ <245-7)

nez im
"^s^ najstarejsa in največja
^ 'mmlh nlma
šivalnih strojev
T Ljubljani Danajaka cesta St 13,
Zastopnik za Dolenjsko Friderik Skušek,
trgovec v Metliki. (210—36)
Noto mmto: Odgovorni uredaik, izdajatelj, iMtnik in tiaku J. Krajec.