izhaja vsak pelet. □ □ Uredništvo to uuravnišlvo: Kopitarjeva ulica St. 6. BMBEaBIHIEl Bini 1=1 lnlE=lLntte=] Naročnina znaša: celoletna ..14— Doluletna.. „ 2— Četrtletna.. „ r-Posamezna št. „ o*to BCSSC£II=lBaQ |[®ir®iiwi[ft[Mi[M][sj| GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA. Stev. 20. V Ljubljani, dne 17. aprila 1914. Leto IX. Nova rudarska nezgodna postava. Sedanji ministrski predsednik grof Stiirgkh je poslal državni zbor počivat. Odgodil ga je. Deluje zdaj le socialno politični odsek, tudi delegacije bodo zborovale, sicer pa živimo zdaj v popolnem absolutizmu, ker vlada grof Stiirgkh s paragrafom 14. Vlada %i dovoljuje proračun, vojaške novince, nove bosensko - hercegovske železnice se bodo tudi zgradile po paragrafu 14. Do zdaj ni bilo običajno, da bi se s paragrafom 14. uveljavljale tudi socialne postave, a grof Stiirgkh je v veliko žalost industrijcev le uveljavil s paragrafom 14 nezgodno zavarovanje rudarjev, ki so ga rudarji, kakor znano, že dolgo vrsto let vedno zahtevali. S to postavo je napravljen odločen korak naprej na delavskem postavodajalnem zavarovalnem polju, kjer smo v primeri z Nemčijo in tudi drugimi državami, ki že desetletja skrbe za delavstvo v slučaju starosti, zelo nazaj. Naj grof Stiirgkh le tako naprej vlada in še socialno zavarovanje s paragrafom 14., četudi na žalost velike industrije, uveljavi. Delavstvo mu bo gotovo hvaležno. Grof Stiirgkh je uveljavljenje rudarskega nezgodnega zavarovanja v uradni »Wiener Zeitung« (Dunajski časopis) tako-le utemeljil: Današnja »Wiener Zeitung« objavlja cesarsko odredbo, ki določa, da se rudarji splošnemu nezgodnemu zavarovanju pritegnejo in se tako izpolni dolgoletna želja rudarjev. Sicer se je že tudi dozdaj ob nezgodah za rudarje postavno skrbelo, a dotične dajatve bratovskih skladnic niso zadoščale. Provizije, ki so jih dajale bratovske skladnice, so namreč zelo zaostajale za rentami (renta = odškodnina) splošnega nezgodnega zavarovanja. Dobivali so poškodovanci rente v slučaju popolne delovne nesposobnosti, niso jih pa dobivali v slučajih, ki jih je več, kakor slučajev popolne delonezmožnosti, ko so poškodovanci le deloma za delo nesposobni. Rudarji so to stanje smatrali za zapostavljanje nasproti drugemu industrijskemu delavstvu, ki je že skozi 25 let zakonito za slučaj nezgod zavarovano in to tembolj, ker ravno delo v rudnikih ogro-žujejo velike nezgodne nevarnosti. Od-pomoč je bila zato potrebna. Že leta 1904. objavljeni »načrt za preosnovo in izpopolnitev delovskega zavarovanja« je predlagal, da naj se raztegne nezgodno zavarovanje tudi na rudarje; ravno to le organizatorično izpreme-njeno predlaga tudi državnemu zboru predložena vladna predloga o socialnem zavarovanju. Z ozirom na stanje razprav o predlogi glede na socialno zavarovanje ni pričakovati, da se rudarsko nezgodno zavarovanje neposredno reši, je vlada oziraje se na splošne želje leta 1913. vložila zakonski načrt, ki se peča z ureditvijo te zadeve. Z nekaterimi izpremembami je to predlogo poslaniška zbornica sprejela, a ker je bil državni zbor medtem odgoden, se nezgodno zavarovanje ni moglo parlamentarno rešiti. (Gosposka zbornica namreč ni mogla postave rešiti, dasi je bila že po komisiji gosposke zbornice rešena.) Pravi namen te postavoda-jalne posebne akcije, da se ta preosno-va hitro reši in uresniči, bi bil ob daljšem čakanju preprečen. Cesarska naredba, ki uveljavlja nezgodno zavarovanje rudarjev, slove v prosti prestavi: CESARSKA ODREDBA DNE 7. APRILA 19141 • nezgodnem zavarovanja rudarjev. Temeljem § 14. ustavne postave o državnem zastopstvu z dne 21. decembra 1897. državnega zakona št. 141. odrejam: § 1. Nezgodna zavarovalna dolžnost po določilih postave z dne 28. decembra 1887. drž. zakona št. 1 iz leta 1888. se raztegne na vse nadzorstvu rudarskih oblasti podvrženih rudnikov (§ 5. splošne državljanske postave) in na podjetja, ki so z njimi v zvezi, kakor tudi na vrtilne obrate pridržanih mineralij (§ 3. splošne državne postave), nadalje na obrate, ki prideljujejo gorski vosek (ozokerit) in asfalt (§ 19., odstavek 1. postave z dne 9. januarja 1907., drž. zak. št. 7.) 8 2. Zavarovanje se izvede po posebnem zavarovalnem zavodu (Nezgodna zavarovalnica rudarskih delavcev). 1 Obsežena v danes, 8. aprila 1914, izdanem XXXVI. kosu državnega zakonskega lista pod št. 80. Pri tem zavodu se morajo zavarovati tudi dozdaj v zmislu določil § 19., odstavek 2. postave z dne 9. januarja 1907., drž. zak. št. 7 pri pokrajinskih nezgodnih zavarovalnicah zavarovani delavci in obratni uradniki podjetij za pridobivanje nafte (zemeljsko olje, gorsko olje, petrolej, gorska smola), nadalje se morajo pri tem zavodu zavarovati delavci in obratni uradniki tistih nezgodnemu zavarovanju podvrženih de-lovršb, kfVterih uslužbenci pripadajo kaki bratovski skladnici v zmislu § 11. postave o bratovskih skladnicah z dne 28. julija 1899. drž. zak. št. 127, po členu I. postave z dne 17. septembra 1892. drž. zak. št. 178. Razveljavi se pa § 11., odstavek 2. in § 49., odstavek 2. postave o bratovskih skladnicah, v kolikor tičeta nezgodnega zavarovanja. Delavci in delovršbeni uradniki, ki so pri kaki bratovski skladnici le v zmislu § 10., odstavek 2. postave o bratovskih skladnicah le v omenjenem obsegu zavarovani (manj upravičeni člani) se izločijo iz provizijske blagajne bratovske skladnice, ko se uvede zavarovanje s to odredbo. §3. Na nezgodno zavarovanje rudarjev se smiselno uporabljajo določila postave z dne 28. decembra 1887., drž. zak. št. 1 iz leta 1888 z dne 20. julija 1894., drž. zak. št. 168 in z dne 8. februarja 1909., drž. zak. št. 29, z izjemami, ki se v naslednjem navajajo. § 4. Tretjino članov po predpisu § 12. postave o nezgodnem zavarovanju z dne 28. decembra 1887., dr. zak. št. 1 iz leta 1888., načelstva, ki se mora ustanoviti, imenuje minister javnih del sporazumno z notranjim ministrstvom iz oseb, ki poznajo gospodarske, tehnične in higienične razmere rudarstva. Načelstvo voli iz svoje srede načelnika in dva podnačelnika, in sicer tako, da po eden teh fukcionarjev pripada vsaki treh načelstvenih kurij. «5. Odškodnine, ki gredo upravičencem, določa poseben odbor treh članov, v katerega odpošlje vsaka treh načelstvenih kurij enega v posebnem glasovanju izvoljenega zastopnika in enega namestnika. V slučaju potrebe se lahko pokličejo tudi osebe, ki ne pripadajo načelstvu. Če odsek soglasno ne sklene priznanja ali odklonitve kakega zahtevka ali se ne zedini na višino zahtevka ali če to kak član odseka zahteva, sklepa končnoveljavno načelstvo zavoda. Tistemu, ki zahteva odškodnino, se lahko v takem slučaju in sploh v slučajih, ko se odškodnina ne more določiti takoj po smrti ali ko se uveljavi upravičenost odškodnine, lahko načelstvo z navadno večino prizna začasne odškodnine. §6. O sedežu, organizaciji, notranji upravi in o poslovanju nezgodnega zavarovalnega zavoda rudarjev obsegajo podrobnejša določila zavodova pravila, ki jih potrdi notranje ministrstvo za javna dela. Osobito se mora določiti, kako se odmerjajo in plačujejo zavarovalni prispevki, kako izvajajo aktivno in pasivno volilno pravico člani, kako se volijo zastopniki v načelstvo in v razsodišča, o obsegu pravic načelstva, ožjih odsekov in vodilnega uradnika, o mogoči ustanovitvi poslovalnic (ekspozitura), o predpogojih za izpremembo pravil. Prva pravila izdela notranji minister sporazumno z ministrom javnih del potrebne začasne odredbe za vživi-tev zavoda. S 7, Bratovskim skladnicam lahko nezgodno zavarovalni zavod prepusti, da posredujejo glede na promet med obratnimi podjetniki in zavarovanci na eni in z zavodom na drugi strani, osobito se jim lahko prepusti sodelovanje pri nezgodnih poizvedbah. Bratovske skladnice so dolžne, če so pozvane, da tozadevno sodelujejo. Zavodova pravila obsegajo podrobnejša določila. Bratovske skladnice imajo za svoje sodelovanje pravico, da se jim povrnejo dejanski izdatki in da se za posredovanje odškodujejo. Če se o višini odškodnine ne zedinijo, določi notranje ministrstvo sporazumno z ministrstvom zunanjih del. Skrivnost višnjavih listin. Angleški: Filipino. Slovenski; Dr. J. K. Kapitan Blackmer je iznova vestno preiskal pisarno in našel, da ni nobenega papirja v sobi, ki bi se ne bil upepelil. Višnjeve listine so šle; tako tudi zasebni papirji. Vzel je iz žepa ostanke papirjev, ki jih je rešil iz plamena in jih skrbno preiskal. Bili so koščki višnjevih listin. Hvala Bogu, to je bilo izkazano; to je bila polajšava, velika polajšava. Ker so listine gotovo uničene, bodi tudi, da je bilo to silno, vendar ni bilo mogoče, da bi uradna tajnost prišla v neprave roke. Za zdaj vsaj sta bili dvojčki rešeni, da ni kaka tuja država prišla ob njunih načrtov. Tako si je mislil kapitan Blackmer; tako tudi kolonel Milner, ko je izvedel za to reč. Ta dva vešča častnika nista nič sumila; bila sta popolnoma brez skrbi. Preiskavali so, kako se je ogenj začel. Bilo je neznano. Ker je pa kapitan rad imel dobre smodke in se ni mogel spominjati ali je, ali ni kadil v svoji pisarni, se je mislilo, da je in da je nastal ogenj od neopazno proč vržene žveplenke ali konca smodke. Kapitanu se je zdelo, da ni bil kadil, toda dovolj gotov pa ni bil, da bi se bil ustavljal ti misli. Bilo je pa nekaj v njegovi sobi, kar ga je vznemirjalo, in česar si ni mogel razložiti. Videl je, da je bilo pregrinjalo na oknu spuščeno doli, da nihče z višjega nadstropja ni mogel videti noter. Vedel je, da on ni potegnil pregrinjala doli in da je bilo kvišku, ko je ostavil pisarno in šel pogledat Lil Gul. Moral ga je torej nekdo spustiti doli potem, ko je on šel vun, pa preden je nastal ogenj, in to pomeni, da ogenj ni bil slučajen. In če ni bil slučajen, kdo je bil odgovoren? In zakaj je žažgal. Kaj bi mogel kdo pridobiti z ognjem, razen listine? Te so bile pa uničene, kako bi se bil torej mogel kdo okoristi? Kapitan je to premišljal semintja, toda nikomur ni zinil o tem. Ker se je pa zdelo, da ni nobenih resnih posledic in da je mogoče sam v svoji zmedenosti potegnil pregrinjalo, je sklepal, da je prav, če molči. Zdelo se mu je tudi modro, da ni omenjal svoje ^lodnje, kakor bi bil videl Ota San gledati skozi biserna vrata. Treba je povedati, da se je kapitan Blackmer zopet lotil dela na načrtih »dvojček«, toda zdaj v Kolonelovem zasebnem uradu. Kolonel je potrdil iz-premembe, ki so se tudi zvršile. Zato bi višnjeve listine, ki so bile tudi prišle v sovražno posest, ne bile toliko vredne kot prej, dasi bi bile še vedno nevarne varnosti »vzhodnega Gibraltarja«. Več mesecev je minilo in tu pride vznemirljivi brzojav iz Washingtona, da so pogrešane listine našli v Kalkuti in Kolonel Milner in ves štab so bili naravnost osupnjeni. Pretkani kapitan Burton od »tajne službe« je naeenkrat zatrdil, da morajo biti najdene listine tiste, o katerih se je mislilo, da so zgorele v pisarni kapitana Blackmerja. Zviti Burton je kolo-nelu Milnerju in kapitanu Blacknerju naslikal, da je bila cela reč velika zvi-' jača Ote San. Ona, brezdvojbe, je bila tatica. Bila je na vsak način vohunka za svojo vlado, dasi je bil to prvi slučaj, ki je zanj vedel »Secreto« (tako so rekli zavoljo tajne službe kapitanu (Burtonu), da je ta vlada najela žensko. Ota San je namenoma naredila to, kar se je zgodilo Lil Gul, je šla klicat kapitana in je s posebno prirojeno naglico zgrabila listine, od katerih je nalašč več koncev odtrgala in je naredila ogenj. Ona je tudi potegnila pregrinjalo, da se skrije pogledom ljudi iz višjega nadstropja. Ota San je natančno naredila načrt in ga je zelo točno izvršila. Tako je »Secreto« sklepal in bil si je svest, da je tako. Sklenil je povzvati Oto San in jo izprašati. Toda ona ni bila več pestunja pri kapitanu Blackmerju. Nekaj dni prej je jela tožiti, da je že dolgo na otocih in da so ji bližnji sorodniki na Japonskem bolni, da mora tudi obiskati svojo domovino, pa je šla. Utegnilo je preminoti precej časa, preden bi se pokazal iznova Ata Sanin ljubeznivi, nedolžno zadovoljni obraz. Kapitan Blackmer je bil zelo potrt. Imel je vzrokov za to. V spominu mu je bil zalezljivo ostri pogled skozi vrata. Ni se bil motil, bila je Ota San. Bila je tudi Ota San, ki je v vseh rečeh tako lično prevarila. Kako sijajno ga je premagala in kakšen tepec je bil! Ne samo to, marveč on je bil resno zakopan v ti reči in Washington ga je hotel klicati na račun. Neprijetne misli so mu rojile po glavi, ko je zagledal zaželjeno Oto San, miren pogovor s svojo ženo in Lil Gul. Kapitan vstane in brž pogleda sko^ zi okno. »Secreto« je tudi gledal z bistrim očesom; ravno tako je kolonel opazoval vrnivšo se amah. Vsi trije možje so se pogledali začudeni in zadovoljni. Ota San je bila zdaj pred njimi. Ota San se mora zaslišati. Ota San se je gotovo začudila, da jo kličejo pred tri odlične častnike, toda nihče ne bi bil odkril na nji začudenja, tako skrito in hitro je bilo. Globoko se je poklonila svojemu prejšnjemu gospodarju, potem pa njegovima tovarišema, nato je smehljaje čakala. Kdor bi jo videl, bi rekel, da je prišla namenoma k temu posvetu. Gospodarju je odgovorila na njegovo vprašanje, da je imela sitnosti pri potovanju in da se je vrnila zato, da dobi od njega izpričevalo, kdo da je. Rudarska glavarstva so pooblaščena, da za gotove okraje določijo vrednost naturalnih dohodkov, ko so zaslišali zaupnike podjetnikov in zavarovancev. § 9. Enake nezgodam, ki se zgode v obratu (§ 1. nezgodne zavarovalne postave) so tiste nezgode, ki se pripete med potjo s stanovanja na delo ali z dela v stanovanje, v kolikor ta pot ni bila prekinjena v lastnem interesu zavarovanca ali ni bila prekinjena s kako premembo, ki ni v zvezi z delovnim razmerjem. Pri določitvi nezgodne rente tistim osebam, ki radi še nedopolnjene izobrazbe ne dobivajo sploh nobene ali popolne plače, se zaračunava letna delovna plača v izmeri, ki odgovarja najnižjemu delovnemu zaslužku popolnoma plačanih zavarovancev pri delu, za katero se upravičenec izobražuje. Za nezgodno rento se pri odmeri nezgodne rente pri mladoletnih delavcih, kakor pri nosačih (Schlepper) in njim enakovrednih, ne sme kot temelj vzeti nižja letna plača kakor 600 kron. § 10. Zavarovalni zavod je v vsakem stadiju zdravljenja upravičen, da odvzame bolniški blagajni, ki ji pripada ranjenec, bolniško skrb. V takem slučaju prevzame vse postavne dolžnosti in pravice, ki grejo glede na skrb za bolnike bolniškim blagajnam. Po dokončanem zdravljenju se lahko ranjencu mesto rente, ki mu gre, določi prosto zdravljenje in preskrbo-vanje v kakem zdravilnem zavodu le z njegovim dovoljenjem, zavarovalni zavod lahko ranjencu v takem slučaju izplača primerno odškodnino za odpadek zaslužka radi podaljšanega zdravljenja. Ranjenec se lahko nakaže bolnišnici ali zdravilišču na račun njegove rente v vseh slučajih, če zdravljenje namenoma preprečuje ali zavlačuje, v tem slučaju gre svojcem ranjenca v I. odstavku omenjena preskrba. Če je po zdravniškem izreku potrebno, da se presodi pravna pravica kakega ranjenca po opazovanju v bolnišnici, se lahko v ta namen ranjenec nakaže za dobo potrebe kaki bolnišnici. Stroški, ki zato nastanejo, nosi zavarovalni zavod. Če se ranjenec določilu zavarovalnega zavoda v zmislu določil tega paragrafa ne ukloni brez zakonitega ali drugega važnega razloga, se mu za tisto dobo lahko renta popolnoma ali deloma zadrži. § 11. Razdelitev nevarnostnih razredov (8 14. nezgodne zavarovalne postave) in njih izpremembe za pri zavarovalnem zavodu zavarovane obrate izvede načelstvo in jo mora potrditi notranji minister sporazumno z ministrom javnih clel. § 12. Po tarifu določene zavarovalne prispevke morajo nositi podjetniki zavarovanih obratov sami. § 13. V zmislu § 37. postave o bratovskih skladnicah z dne 28. julija 1889., drž. zak. št. 127. ustanovljeni osrednji Nato so jeli izpraševati Oto San, toda na koncu so toliko vedeli kot prej. Niso mogli predreti njene, s smehom zastražene orientalske mirnosti. Ona ni vedela, kaj so višnjeve listine; nikoli ni pogledala nobenega gospodovega papirja, ni poznala ne topov, ne baterij; sploh ni nič vedela o vojaških rečeh. Zdelo se je nazadnje, da je Ota San vsaj mrvico vznemirjena od dolge preiskave, ki jo je morala prestati, toda kot prava Niponova hči je zakrila krasno in uspešno svoja čuvstva, in ko so nekoliko ponehali, je brž jela sladko in nedolžno praviti strogim izpraševalcem, da hoče obiskati očeta in mater za nekaj dni, morda za en mesec in da potem zelo rada pride nazaj in prevzame zopet za dalj časa skrb za Lil Grl. Končno so izpustili Oto San, češ da se ne da nič doseči in menda je bilo zelo prijetno za gospoda čuti iskreno zahvalo in čast, ki so ji jo izkazali. Ali se je norčevala? Nihče, razen takega orientalca, ne more odgovoriti na to vprašanje. Treba je povedati, da je dobila izpričevalo, ki se je zanj vrnila v Koradžidos je in je odšla s svojim značilnim smehom in poklonom in zelo globokim, sikajočim oddihom. rezervni zaklad rudarskih bratovskih skladnic se nakaže nezgodnemu zavarovalnemu zavodu rudarjev. §§ 37. in 38. zgoraj omenjene postave se razveljavita. § 14. Obveznost provizijskih blagajn rudarskih bratovskih skladnic za podeljevanje provizij trajno za delo nesposobnim članom obstoji tudi potem, če delonezmožnost povzroči tudi kaka delovršbena nezgoda, ki se mora v zmislu te odredbe odškodovati, a v teh slučajih počiva pravica do invalidne provizije, če kaka oseba, ki ima nezgodno rento rg.di kake prejšnje nezgode in če naknadno dobi pravico do invalidne provizije iz bratovske sklad-nice v toliko, kolikor oba zahtevka skupno presegata 60 odstotkov tistega delovnega zaslužka, ki je trdni temelj za odmero nezgodne rente. Če znaša invalidna provizija nad 60 odstot. zaslužka, počiva v izmeri nezgodne rente. Kolikor časa je ranjenec radi nezgode po končanem zdravljenju tako slab, da potrebuje gojitve in postrežbe kakega drugega, počiva pravica do invalidne provizije v toliko (invalidna provizija in nezgodna renta), v kolikor skupna prispevka presegata 90 odstot. merodajnega delovnega zaslužka. Svojci ubitih, ki jim gre pravica do nezgodnega zavarovanja, nimajo pravice do provizije po bratovski skladnici. § 15. O nepriznanih odškodninskih zahtevkih po nezgodnem zavarovalnem zavodu rudarjev so izključno poklicana razsojati razsodišča nezgodnega zavarovalnega zavoda rudarjev, katerim sedež in delokrog določijo odredbe. Ta razsodišča se ustanove ali na sedežih rudarskih oblasti ali pa na sedežih razsodišč delavskih nezgodnih zavarovalnih zavodov. O teh razsodiščih in o postopanju pred njimi se uporabljajo določila § 38. nezgodne zavarovalne postave. Kot prisednika pri razpravah razsodišč se udeležujeta dve po ministru javnih del sporazumno s prizadetimi ministri imenovani strokovno izobraženi osebi, nadalje en zastopnik podjetnikov in en zastopnik zavarovancev pri zavodu zavarovanih podjetij. Zastopniki podjetnikov in zavarovancev se izvolijo po ožjih določilih zavodovih pravil. Tožba se mora vložiti pri tistem razsodišču, v katerega okrožju leži zavarovanju podvrženi obrat. Stroške, ki so v zvezi z upravo in s poslovanjem razsodišča, nosi nezgodno zavarovalni zavod rudarjev. Razsodišča razsojajo tudi v tistih sporih med bratovskimi skladnicami in nezgodno zavarovalnim zavodom, ki nastanejo po vporabi § 14. Pristopno je tisto razsodišče, v katerega okrožju ima sedež prizadeta bratovska sklad-nica. § 16. V §§ 18., odstavek 2., 28., 29., 30., 31., 50. in 54. nezgodne zavarovalne postave določena ingerenca političnim oblastem, oziroma obrtnim nadzornikom gre na obrate, ki so podvrženi nadzorstvu rudarskih oblasti, le tem oblastem. V zmislu predpisov nezgodne zavarovalne postave političnim oblastem prepuščene razsodbe se, v kolikor tičejo obratov, ki so pri nezgodnem zavarovalnem zavodu zavarovani, izdajajo po teh (političnih) oblasteh sporazumno z rudarskimi oblastmi. , § 17. Državno nadzorstvo nad zavodom izvaja notranji minister sporazumno z ministrom javnih del. § 18. V zasebne zavarovalne pogodbe v zmislu § 61., odstavek 2. nezgodne zavarovalne postave mora nezgodno zavarovalni zavod rudarjev v obsegu § 61., odstavek 2. in 3. te postave poseči, če so bile sklenjene najkasneje 3 mesece pred dnem, ko se razglasi ta odredba. V § 61., odstavek 3. imenovane postave predpisano naznanilo zavarovalne pogodbe se mora naznaniti po sedežu zavarovalnega obrata pristojnemu rudarskemu glavarstvu. § 19. Ta odredba se uveljavi glede na za izpovedbo potrebne pripravljalne odredbe z dnem, ko se razglasi. Minister za notranje stvari sporazumno z ministrom javnih del dolo- či, kdaj da se zavarovanje prične, a pričeti se ne sme kasneje, kakor dne 1. januarja 1915. Z dnem, ki se določi za pričetek zavarovanja, se izločijo tudi prej pri pokrajinskih nezgodnih zavarovalnih zavodih zavarovani zavodi. § 20. To odredbo sta pooblaščena izvesti moja ministra za notranje stvari in za javna dela sporazumno z ostalimi prizadetimi ministri. Dunaj, dne 7. aprila 1914. Franc Jožef m. p. Stiirgkh m. p., Hohenburger m. p., Forster m. p., Trnka m. p., Zenker m. p., Georgi m. p., Heinold m. p., llussa-rek m. p., Schuster m. p., Engel m. p., Morawski m. p. XXX V zavarovalno tehničnem oziru moramo s to novo cesarsko odredbo beležiti lep napredek. Novo rudarsko nezgodno zavarovanje, ki se uveljavi najkasneje ob Novem letu, bo za rudarje ugodnejše kakor je že zdaj obstoječe nezgodno zavarovanje za drugo industrijsko delavstvo. Drugo industrijsko delavstvo mora namreč prispevati 10 odstotkov k prispevkom, ki jih mora plačati gospodar, če to zahteva. Rudar ne bo dolžan plačati niti vinarja, kar je zelo pravično, ker je po postavi gospodar dolžan, da za ponesrečnega delavca skrbi, v kolikor mu te skrbi ne odvzame nezgodna zavarovalnica. Da v svojem časopisju zato gospodarji točijo krokodilove solze, ni nič čudnega. To je torej že lep napredek. Nadalje pa pomenja tudi socialen napredek, ker se pripoznajo za nezgodo tudi tiste nesreče, ki se delavcu pripete, kadar gre delavec na delo ali pa z dela. Prvotno so zastopale nezgodne zavarovalnice stališče, da morajo plačati odškodnino le tistim ponesrečencem, ki pri delu samem ponesrečijo. Razsodišča so pozneje zavzela stališče, da morajo nezgodne zavarovalnice smatrati za nezgode tudi tiste nesreče, ki se pripete, ko gre delavec z doma delat. Popolno res sicer tudi to besedilo še ni, a lep napredek le pomenja. Rudarji bodo zato na boljšem, kakor drugo delavstvo, zato je le pravično, da se tudi drugemu delavstvu da, kar se je rudarjem dalo. »Slovenec« je že opozarjal našo državnozborsko delegacijo, da naj bo glede na ustanovitev razsodišč nove rudarske nezgodne zavarovalnice oprezno in da naj vse stori, da slovenski rudarji ne bodo prikrajšani. Mi pričakujemo, da naša državnozborska ue egacija tudi izposluje, da bo slovenska krščansko socialna rudarska organizacija zastopana v vseh institucijah novega rudarskega zavarovalnega zavoda. Ne rečemo, da je škandal, a prav ni in ni, ker ni slovenska krščanskosocialna organizacija že zdaj zastopana v instititucijah nezgodnih zavarovalnic v Trstu in v Gradcu, kjer zato povsod postopajo po mačehovsko s slovenskim delavstvom. Slovenskim krščansko - socialnim organizacijam nastane dolžnost, da skrbe za to, da pridejo delavstvu določila nove rudarske nezgodne zavarovalne postave v kri in v meso. Najkasneje 1. januarja 1915 mora biti rudarsko nezgodno zavarovanje izpeljano. Mi smo objavili cesarsko naredbo, ki uveljavlja novo rudarsko nezgodno zavarovanje, podati pa ne moremo s časnikarskega stališča obširne razlage, ker bi morali ponatisniti in obrazložiti celo nezgodno delavsko postavo, na katero se tudi novo rudarsko nezgodno zavarovanje naslanja. Ponekod se je o novem rudarskem nezgodnem zavarovanju že razpravljalo, a potrebno je, da so vsaj voditelji naših rudarskih organizacij glede na novo postavo popolnoma na jasnem. Bilo bi koristno, da se v vseh na?ih rudarskih organizacijah priredi celodnevna šola, v kateri bi se prosto in poljudno predavalo o novem rudarskem nezgodnem zavarovanju. »Jugoslovanska Strokovna Zveza« je pripravljena, da take tečaje priredi. Obrnite se nanjo in naznanite, kdaj da kaže tako celodnevno predavanje prirediti. Da se obširno nezgodno zavarovalno vprašanje temeljito obdela, je gotovo vsaj šest ur potrebno, da dobe delavci vsaj dovršen pregled o rudarskem nezgodnem zavarovanju. »Slov. Narod“ objema nemške bogataše in jude. Slovenski liberalci napenjajo vse svoje sile in moči, da bi kolikor mogoče veliko slovenskih delavcev in delavk v mreže svoje narodno-delavske organizacije ujeli. Dela se slovensko liberalno časopisje strašno narodno. Razvneva naroden čut, piše tako, kakor da bi slovenski liberalci vzeli v zakup vso narodnost in bi najrajši vse Nemce in Lahe v žlici vode potopili. Ob praznikih smo nekoliko prelistali najglajnejšo slovensko liberalno trobento, »Sloven. Narod«. V uvodniku je slovenska liberalna gospoda tako narodna, da bi najrajši vse nemške uradnike poslala v penzijon. Zabavlja in hruli jih, kar le more. V dnevnih novicah pa pozablja »Slovenski Narod« na svoje narodno zn £ nje in objavlja to-le: Beg kranjske industrialne družbe iz dežele. Zasluge klerikalne stranke za blagor kranjske dežele postajajo strašne. Ne samo, da so lahkomiselno potratili ogromne vsote denarja, ne samo, da so napravili dolgove, ki niso v nobenem razmerju z narejenimi investicijami, so končno zvišali še deželne doklade. Potrebno to zvišanje ni bilo. Varčni gospodarji bi bili izhajali tudi s starimi dokladami. Toda klerikalci niso imeli zmisla za varčevanje in tudi niso imeli toliko uvidevnosti, da bi bili spoznali, da je ravno sedanji čas za zvišanje doklad najbolj neugoden. Le prehitro se je pokazalo, kako vpliva to zvišanje doklad. Kranjska industrialna družba, največje domače podjetje, se je preselila na Dunaj in skrči obseg svojega delovanja v naši deželi. Da spozna občinstvo, kaj to pomeni, naj uvažuje sledeče: Kranjska industrialna družba plačuje le za ljubljanske občinske doklade in pridobninskega davka okroglo 87.000 kron na leto, na Jesenicah in na Javorniku pa 60.000 K. Poleg tega pa plačuje še deželne doklade, ki utegnejo tudi znašati svojih 50 000 kron in bi seveda po novem zvišanju doklad še hudo narastle. Vsled preselitve industrialne družbe na Dunaj, odpade največji del teh plačil. Čutila bo to dežela, čutila bo to ljubljanska občina in čutila bo to jeseniška občina! Pregnati tako podjetje, ki plačuje deželi in občinam tako ogromno denarja, to more pač storiti le klerikalna kratkovidnost in neizvedenost. A to še ni vse. Kranjska industrialna družba omeji sploh svoj obrat na Savi pri Tesenicah. Martinove topilne peči se bodo sploh vse prestavile v Skedenj pri Trstu. Na Savi jih je bilo pet v obratu, a zdaj gre samo še ena in še to mislijo kmalu ugasniti. Družba napravi v Skednju tudi nove valjalnice in bo va-ljalni obrat na Javorniku jako reducirala. Poprej je tovarna na Savi in na Javorniku imela nad 2000 delavcev, danes jih ima 1500 že preveč, ker še ti pozimi večkrat niso imeli kaj delati, a še to število se bo hudo skrčilo, veliko delavcev še pojde — s trebuhom za kruhom. To pa čutijo trgovci in obrtniki po celem Gorenjskem in tudi v Ljubljani. Kadar imajo uradniki in delavci na Jesenicah denar, hite vsi t Ljubljano, da nakupijo večje potrebščine, ker je v Ljubljani vse bolje in ceneje, kakor v Celovcu, vsakdanje potrebščine pa kupujejo pri domačih trgovcih in obrtnikih in v bližnjih krajih. Povsod se bo čutilo, hudo čutilo, ko se skrči obrat v tovarnah na Savi in v Javorniku. Tovarna je doslej na Savi in na Jesenicah vsako leto samo delavcem izplačala več kakor dva milijona kron v gotovini na zaslužu, več stotiso-čev pa uradnikom in drugim. Od tega denarja je ostalo na Kranjskem nad 80 odstotkov in komaj 20 odstotkov je šlo na Spodnje Koroško. In ti delavci so slovenski delavci, kajti med tovarniškimi delavci je 98 odstotkov Slovencev. Kmalu bodo Gorenjci lahko veseli, če jim bo le polovica tega zaslužka še ostala, a morda še toliko ne bo. Tako so klerikalci povzročili trajno škodo celi deželi, škodo deželni blagajni, škodo ljubljanski občini, škodo Jesenicam in Javorniku, škodo trgovcem in obrtnikom ter delavcem. V drugih deželah se trudijo na vse načine, da privabijo industrijo, pri nas pa jo klerikalci izganjajo; drugod delajo dežele na to, da s«? industrijska podjetja razširijo, pri nas pa narobe; drugod gledajo, da dobe in ohranijo domači delavci zaslužek, pri nas pa jih pripravljajo klerikalci ob kruh. Tovarniški delavec ni več za kmetijo in če izgubi kruh, pojde po svetu in bo za nas izgubljen. Res, blagoslovljen je sad kranjske klerikalne politike. Kajne, kako se to lepo čita, ampak kar je narodno izdajalstvo, je to, ker se »Narod« poteguje za nemško poju- d eno družbo. Mi smo nalašč v popolnem obsegu »Narodove« laži, ki so bile naj-brže napisane v pisarni Kranjske industrijske družbe, objavili. Saj vendar že več let sem ta družba delo na Savi in na Javorniku omejuje na ukaz železnega kartela in premešča delavce v Skedenj pri Trstu. To ni nič novega, ker si družba tako prihrani železniško voznino za železo in za premog, ki ga v Trsi a ceneje dobiva, kot pa po železnici. Zanimivo je le, ker se velenarodni »jugoslovanski« (?!?) Narod tako poteguje za nemškutarje in Nemce, pa naj si že bodo le-ti delavski zatiralci Kranjske industrijske ali pa nesramne, krvoseške vsenemško - judovske Leykamove družbe. Slovenski železničar. V nedeljo, dne 19. aprila pridite gotovo vsi na shod v Bohinjsko Bistrico. Poročal bo o namenu in pomenu »Jugoslovanske Strokovne Zveze« gospod prosesor Sušnik iz Ljubljane. Shod se vrši ob 3. uri popoldne v hotelu »Markič«. Jugoslovan. Strokovna Zveza. Shod J. S. Z. se je vršil v nedeljo dne 29. aprila t. L, ob pol 4. uri popoldne v Delavskem domu na Savi. Kot govornik je prišel predsednik J. S. Z. gospod dr. J. Zajec, deželni odbornik iz Ljubljane, kateri je natančno razložil pomen društvenega življenja. Nadalje je jako natančno pojasnil novi deželni davek in naslikal nekatere mesarje in krčmarje v pravi luči, kako odirajo na račun deželnih doklad ubogo delavstvo. Omenil je tudi socialne demokrate, kako se po svojih časopisih hudujejo čez deželni odbor, ker se je kmetu in delavcu zasiguralo boljše stališče. Pri polni dvorani poslušalcev so se sklenile dve resolucije, in sicer eno na deželni odbor, in eno na županstvo Jesenice, v katerih se prosita oba faktorja, naj bi priskočila delavstvu na pomoč, da se cene mesu znižajo, ker je sedaj živina tako po ceni. Shod. Dne 7. aprila 1.1. je imela skupina J. S. Z. predilnica občni zbor, ki je bil za sedanje razmere prav dobro obiskan. Na shodu so poročali v imenu predsednice V. Zabukovec, ki je povdar-jal, kako velike važnosti je tudi za pre-dilniško delavstvo J. S. Z., kar je razvidno že iz tega, da če član ali članica pristopi k zvezi, ima takoj bolniško, brezposelno in druge podpore. Ako plača član ali članica šest mesecev po 28 h na teden, dobi po karenčni dobi 1 K na dan, kar znese skozi sedem tednov 49 K. Torej nobena posojilnica delavskega denarja tako dobro ne obrestuje, kakor J. S. Z. — Dr. Mohorič je pozdravil delavstvo v imenu načelstva Jugoslovanske Strokovne Zveze ter slikal delavstvu sedanji in pretečeni položaj predilnic, v katerih je zavladala najob-čutnejša kriza, posebno za časa balkanske vojne. Govoru dr. Mohoriča je delavstvo pazno sledilo, je pa delavstvo tudi vsaj zvedelo, zakaj se nas po predilnicah tako preganja. — Za tem so sledila poročila blagajničarke in tajnice, ki so se sioglasno odobrila. Nato se je izvolil odbor za upravno 1. 1914., ki so pa ostali po večini vsi prejšnji odborniki in odbornice, kar dokazuje, da delavstvo zaupa svojim sotovarišem in tovarišicam vodstvo skupine. Po končanih poročilih je Zabukovec pripomnil, da se sliši iz tovarne, kako sef nekemu gosipodu smili delavstvo, vsaj starejši, ker se jim odpoveduje delo v tovarni. Sicer je to samo fraza, ki ima rep, pa ne glave in ne telesa. Koliko se je delavstvo smililo tem gospodom takrat, ko so bili zanje ugodni časi ter so se s tovarniškimi konji in kočijo vozili na izprehod. Ali bi ne bili tudi takrat lahko rekli: Nam se delavstvo smili, ki mora za nas delati; skrijmo se, da nas ne bodo videli, da postopamo. — Za tem se je dobro uspeli občni zbor zaključil. Možica. Dne 25. marca se je ustanovila tukaj skupina J. S. Z. Ustanovil jo je tajnik črnske skupine. Maribor. V soboto, dne 4. aprila, ob 7. uri zvečer je v Zadružni zvezi priredila j. s. Z. shod. Urednik gospod Vekoslav Stupan otvori zborovanje in pozdravi vse navzoče ter podeli besedo delavskemu tajniku Vekoslavu Zajcu. Govornik nam je podal jasno sliko, kako neobhodno je potrebna organizacija J. S. Z. Vse se organizira, tovarnarji, razni podjetniki, da potem lažje stiskajo delavca. Ako hočemo, da se tudi za delavca kaj stori, je treba močne strokovne organizacije. Nato je govoril urednik »Straže« gospod Stupan, ki nam je pokazal socialno demokracijo v pravi luči, kako samo hujska delavstvo, a ne stori prav ničesar, zato pada globoko v brezno. Sklenilo se je na shodu, da priredi okrožje J. S. Z. skupno z Orli meseca maja izlet v bližnjo okolico z javno telovadbo, kar se je z veseljem vzelo na znanje. Nato je g. Stupan zaključil shod. Prevalje. Pri nas se je vršil dne 13. t. mes. ustanovni shod za skupino Jugoslovanske Strokovne Zveze. Govoril je o pomenu strokovne organizacije poslanec Gostinčar. Ko je tudi domači g. župnik opozarjal na važnost dobre organizacije, se je priglasilo skupno 34 članov. S tem je v lepi prevaljski dolini položeno seme dobre delavske strokovne organizacije. Bog živi novo delavsko organizacijo! Idrija. V »Slovencu« se je čitalo pred kratkim časom, da se je osnovalo društvo, ki naj pospešuje razširjenje samostana, ki ga vodijo čč. uršulinke pri nas. Ta misel je iz delavskega stališča zelo lepa in pametna. Ako pomislimo nekoliko na bodočnost, ko se naše mesto živi le od industrije. Ženske po večini pridelujejo čipke in zaslužek od tega ni bil vedno slab. Toda nastopili so slabši časi za idrijske čipkarice, posebno zadnji čas, ko se je čipkarstvo razneslo že po vsem svetu. Blaga se prideluje v vedno večji meri, medtem ko odjemalcev v primeri s pridelovanjem čipk ne narašča. Zato je umevno, da zaslužek gre nazaj, ki pa v tej neznosni draginji pri tem zaslužku se ne da vec izhajati. Dekleta se bodo morala na vsak način kaj druzega poprijeti. In ravno znanje, ki se ga naučijo lahko za nadaljno življenje in ki si marsikatera lahko preskrbi eksistenco, to znanje si bo pridobila lahko dekle pa v gospodinjski šoli v uršulinskem samostanu. Mi delavci to početje prav veselo pozdravljamo ter želimo, da bi z božjo pomočjo tudi dobro uspevalo. — Pri našem rudniku je ravnateljstvo pričelo delati na to, da se bodo počasi odpravili vsi takozvani prosti dnevi, kakor: vseh vernih duš dan dopoldne, pepelnično sredo dopoldne, dan sv. Florijana (namesto tega so delavci prosti prvega maja, to je rdeči praznik), nadalje se hoče odpraviti veliki petek dopoldne in veliko soboto popoldne. Sploh se hoče delati na to, da bi delavec kolikor mogoče se odtujil od misli, ki ga v tem času vežejo na Boga. Leta 1897. je dr. Majaron, takratni poslanec, nastopil proti temu, kar je tudi pomagalo. Sedaj so pa zopet začeli po starem. Bo treba zopet se proti temu upreti, drugače ne kaže. »Viljem Tellac, krasno ljudsko igro, ki jo izda S. K. S. Z., uprizore viški di-letantje prihodnjo nedeljo, 19. aprila, v deželnem gledališču kot dobrodelno predstavo. Ker je čisti dohodek namenjen za pokritje dolga pri kapeli presv. Srca Jezusovega v Rožni dolini, ki je izključno delavska naselbina, vabimo vse naše brate in sestre, da sigurno posetijo predstavo, ker s tem pokažemo solidarnost delavstva in olajšamo breme dolga. »Vsi za enega«, s tem geslom pohitimo v nedeljo v deželnem gledališču. Nemško-avstrijske krščanske delavske organizacije. Neki nemški krščanski delavec piše: Počasi izginjavajo sence gospodar-ske krize, ki je skoraj dve leti ovirala gospodarski razvoj Avstrije. Pod to gospodarsko krizo je največ trpelo avstrijsko delavstvo. Spomladi se je pa vrnilo zopet upanje v delavska srca. Zopet delavci stegujemo svoje mišične roke. Ob Veliki noči je prav, da si nekoliko izprašamo našo organizatorično vest. Nihče ne more dvomiti, da smo zadnjih dvajset let lepo napredovali. Kako je pred dvajsetimi leti izgledalo? Žalostno, zelo žalostno! Socialna demokracija je stala na višku svoje moči. Nihče, kdor je drugače mislil, ni smel niti črhniti, ker če je le s kazalcem mignil, je bil v nevarnosti, da izgubi delo in kruh. Nesocialno demokraško delavstvo je bilo pobito. A list se je kmalu obrnil. Mladi Kunschak je razvil na Dunaju prapor krščanskega delavskega gibanja, v provinci so odmevale besede Kunschakove, Langhammerjeve, Valliersove in profesorja Gratla. Izšel je list »Freiheit«, sledil je bil »Brot und Freiheit« (Kruh in svoboda). Nestrpno in z veseljem smo ob sobotah čakali na časopisa. Liki gobe so se ustanavljala krščanska delavska društva. Socialni demokratje z vsem svojim aparatom niso mogli preprečiti, da je kmalu več deset tiso čdelavcev na zastavo krščanske družabne preosnove prisegalo. Te čase je moral človek preživeti, da je mogel umevati in ceniti ustanovitev krščanskega delavskega gibanja. Avstrijsko krščansko delavsko organizacijo je delavstvo samo ustvarilo. Temelj so tvorila katoliška delavska društva, ki so uvedena v vseh av- strijskih nemških škofijah. Kmalu so se ta društva zvezala v škofijske in deželne zveze. Shod katoliških delavcev in obrtnikov leta 1897. v Solnogradu je sklenil, da naj se vse zveze združijo v državno zvezo in je poveril Bittnerju (Dunaj) nalogo komisarja, da državno zvezo izvede. Po velikanskih ovirah se mu je posrečilo, da se je 7. septembra 1902 ustanovila državna zveza zvez katoliških delavskih društev. Posrečilo se je tudi z velikanskimi težavami, da so se ustanovila delavska tajništva na Dunaju, v Welsu, Solnogradu, Dornbimu, Inomostu, Ljubnu, Ljubljani, Bilinu itd. (Tu pripomnimo, da delavskega tajništva v ožjem pomenu v Ljubljani že dolgo vrsto let ni več. Obstajalo je pač par let, a se je opustilo,- ker je zmanjkalo denarja za vzdrževanje tajnika. Pisarna Jugoslovanske Strokovne Zveze se ne more smatrati za delavsko tajništvo v širšem pomenu besede, ker ima v prvi vrsti pisarna reševati tekoče upravne posle J. S. Z.) Dolžnosti delavskih tajništev so mnogobrojne in zahtevajo za tajnike cele može. Velika in vzvišena je naloga katoliških delavskih društev. Njim enakovredna so katoliška društva za delavke in katoliška društva rokodelskih pomočnikov. Drugo združeno četo tvorijo krščanska strokovna društva, ki so v najtesnejši zvezi s katoliškimi delavskimi društvi. Spora, kakršnega imajo v Nemčiji, v Avstriji ni, kar ni nič čudnega, ker protestantski delavci krščanskim strokovnim društvom v Avstriji ne pristopajo. Krščanska strokovna društva v Avstriji so primeroma mlada, komaj deset let se ustanavljajo. Dne 17. novembra 1907 je zborovala prva konferenca krščanskih strokovnih zvez, ki so takrat štele že 27.000, leta 1910. okroglo 50.000 in ki zdaj štejejo okroglo 90.000 članov. To se je zgodilo kljub mogočnemu socialnodemokraškemu aparatu, ki razpolaga z več sto uradniki, z bolniškimi blagajnami, s konzumnimi društvi, z organiacijami. Zakaj je prenehala izhajati „Zarja“ kot dnevnik. V »Naših Zapiskih« štev. 8 objavlja sodrug Outlaw oster dopis, ker je »Zarja« prenehala kot dnevnik izhajati. Dopis slove: Časopisje. * Outlaw. — 21. februar 1. 1. je za naše strankino življenje dan največjega ponižanja in za vsakega pristaša social - demokratske stranke neizbrisljiv pečat naše brezprimerne malomarnosti. Tega dne je prenehal izhajati slovenski soc. dem. dnevnik »Zarja« po 2 in pol letnem življenju. Ta smrt je tako ostudnega značaja, to kratko življenje tako žalostnega spomina, da bi tvhgo 4iubrv. pa cmi in -_ tor potovali na/tor obmgjfie \unon£?z/Crnetetx* r ii Uccnv* Največja in najstarejša tovarna lončenih peči in raznih lončenih izdelkov f Mnogokrat odlikovana. Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na štedilna ognjišča in peči preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustrirani ceniki so na razpolago. Peter \m * Ro. I0¥araa čevljev v Tržiču. Gorenjsko. Najmodernejše podjetje monarhije. Otvoril sem lastno prodajalno Varstvena znamka. milili m iša). Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernova olica 9 priporočata svojo največjo zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke. Hovosti v konlekcill za dame. Pozor, slovenska delavska društva! Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini Janko Čelnih |Pri CeSnfhn) LJUBLJHI1H Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska inmoška oblačila. Postrežba poštena in zanesljiva. Solidno izdelane la solnčnike priporoča po najniijih cenah L Mikusch. MlBf, :sczžz -7/ S.V '7/ M ~j£- 15. SC Svoji k svojim! H. LUKIČ Ljubljana, Pred Škofijo it. 19. Konfekcijska trgovina za dame, gospode, dečke in deklice se najtopleje priporoča. IVHII IMmSIH »!■• priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih voznih koles In šivalnih strojev = za rodbino in obrt. = HaibsliSa. naisipurneiža prilika za Stedeniei Ljudsko Posojilnico reglstrovana zadruga * neomejeno zavezo v Linijami, Miklošičeva cesta št. 6 pritličji, i lastni hiši, nasproti hotela Jnioif za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi cela dežela Kranjska in jih obrestuje po 4 31 O 4 // // J/ J/ J/ M J/ /L tl >1 JL & E. SHABEHMI TV v. W TV \V _ L trg St® v. 1® f * — ™ js ]■ Velika zaloga manufakturnega blaga, različno - sukno za moške obleke, volneno blago, kakor S ševijoti, popelin, delen, itd. za ženske obleke. — “ Perilno blago, cefirji, kambriki, batisti v bogati 3 izbiri. Različno platno in šifoni v vseh kako-£• vostih in širinah; potrebšine za krojače in šivilje. Z Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za | postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti s v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni Z prti, servijeti in brisalke iz platna in damasta. 1 Priznano nizke cenel Kv ST VT S.V TV \\ Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse f ^ vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: S f srajce, hlače, krila, bodisi iz šifona ali pa tudi g r pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira g / v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh g- / velikostih za otroke. — Predpasniki najnovej- * ših krojev iz pisanega blaga, šifona, listra in < p klota. Stezniki ali moderci od najcenejših do naj- [J finejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti g. U žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha. f Vedno sveže blago I S- ; 7/~ -//—w—i/ i/ // /rz brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago. Načelstvo.