CEDSKl TEDNIK. 9. marca 1936 Stcv. 10 — siran X 50 let gledališkega dela Fedorja Gradišnika Pol siolelja življenja z gledališčem ^ lak jubilej slavi lelos mag. pharm. fedor Gradišnik v Celju. In če sta pot in delo vodila jubilanta skozi dobo z 7godovinsko važnimi političnimi in druž­ benimi dogaianji, ki so učinkovala tudi na naše kulturno življenje, in če je v lem času jubilantu uspelo uresničevati svoje težnje in načrte ne sebi, nego Celju samemu v korist in čast, potem je nedvomno treba slaviti takšno svetlo obletnico. Kajti ta ie trkrati tudi jubilej same borbe za veliko stvar in prosla­ va njene zmage, ki že uživamo njene bogate plodove. Ime in delo Fedorja Gradišnika je neločljivo povezano z gledališčem in s celjskim še posebej. Vso dolgo dobo se je postavljal v službo gledališke umetnosli kot organizator, režiser in igralec, pri tem pa vedno pripravljen na lastno osebno žrtvovanje. In ne le kot gledališki kulturni delavec, tudi kot napredni javni in politični delavec in književnik je pomemben. jubilant se je rodil 20. januarja 1R90 v Hrastniku. Njegov oče — znani šolski delavec in politični borec — je dobil na'duoi'eljsko mesto na slovenski oko­ liški deški ljudski šoli v Celju in tako se je s svojci le'a 1897 sem preselil tu­ di Fedor in se tu šolal. 2e otroka ga je pritegovalo gledališče in ni čudno, če je na odru Narodnega doma nasto­ pil že leta 1900 kot palček v Snegulj- čiri. Na gimnaziji je organiziral in vodil diiaški dramatični krožek. V njegovi re­ žiji in 7 njim v glavni vlogi so dijaki leta 1906 uprizorili Oresta. V tem letu — torej pred 50 leti — je celjsko Di­ jaško gledališče dobilo organizacijsko osnovo 7 Gradišnikom kot upravnikom, R. Doboviškom kot dramaturgom, pa celo še z lastno kulisarno. Kot »F. G. Hrastničan« je v mladin­ skem listu Zvončku objavljal zgodbe in dramske prizore, pa tudi »Domače gle­ dališče« s praktičnimi napotki. 2e kol diiak je sodeloval pri celjskih listih in objavil v njih tudi več prvih prevodov del Maksima Gorkega, ki jih je kasne­ je leta 1910 izdal v knjigi. Bil je med ustanovitelji organizacije svobodomi­ selnega narodno-naprednega dijastva v Celju in urejal njen lisi Svobodo. Leta 1907 je napisal dramo »Sorodna srca«. Želel je postati poklicni igralec in letos bo minilo 50 let od začetka sezo­ ne 1905/7, ko je v ljubljanskem gledali­ šču poslušal predavanja naših tedanjih gledaliških prvakov in opravil izpit za igralca istočasno z mnogimi pozneje najvidneišimi slovenskimi igralci in re­ žiserji. Vse to delo kakor tudi vrsta Se novih njegovih črtic in novel, zlasti pa roman »Insfitutka«, ki ga je priobčeval v celi- skem Narodnem listu, so mu povečali zanriero pri nemški šolski oblasti in cer­ kvenih imenitnikih, tako da je moral za­ pustiti domačo gimnazijo in je šla za fljim še okrožnica v svarilo pred »ne­ varnim svoiKjdoumnim študentom«. Prakticiral je v lekarni na Vrhniki, kjer se ie ludi gledališko udejstvoval. Leta 1911 se je vpisal na farmacevtski fakulteti v Pragi in postal leta 1913 magister. Med prvo svetovno vojno mobiliziran, je delal v lekarnah vojnih bolnišnic v Ljubljani in Čedadu. Z za­ doščenjem je pozdravil zlom Avstro- Ogrske in služboval v lekarni na lese- nicah. kjer je tudi režiral in igral. Tu je njegova drama »Norec« doživela krstno predstavo — pozneje je bila uprizorjena tudi v Celju, kamor se je preselil lela 1922 in odprl lu svojo sa­ mostojno apoteko. Z vnemo se je po.svetil celjskemu gle­ dališču in se nepopustljivo Irudil za resno, umetniško kvaliteto njegovega dela. Hkrati ie pričel pripravljati pogo­ je za ustanovitev poklicnega gledali­ šča, pri čemer so izdalno sodelovali še Valo Bratina, Milan Skrbinšek, Rado Zeleznik in Vekoslav janko. V tej dobi je Celie štelo vrsto resnih, močnih ama- terskiti igralskih sil, pa tudi Dramatič­ no društvo s predsednikom I. Prekor- 5kom je podpiralo napredne ležnje celj­ skih gledališčnikov. Politična razcepljenost v tedanjih razmerah je grozila razbiti tudi gleda­ liške liudi in njihova stremljenja. Prav tedaj se je v Celju ustvarila skupnost Rila'^ih ljudi, ki so si ob prihodu Milana Košiča smelo ustanovili Celjski studio lela 1933. V njegovem gledališkem se­ minarju je bil delaven tudi Gradišnik. To ie bil lep, poln obet, ki je z uspelimi predstavami na prostem pomenil nov dokaz bodočih možnosli. Dolga ie vrsla gledaliških del iz do­ mače in svelovne literature, ki je nji­ hovo uprizoritev režiral Gradišnik. Spo­ minjamo se njegovih nepozabnih likov Hermana (Ireh avtorjev), Osvalda, Ne- hljudova, Olhella, lermana, Kantorja, dr. Grozda, Tonina, Hrasta idr. , Ob tedanjilt posebnih političnih in go­ spodarskih konstelacijah je bilo kul­ turno življenje pri nas vse bolj razbito in jalovo. Celjsko gledališko poslopje je služilo samo še gostovanjem. V tem času je Gradišnik delal le še prilož­ nostno v gledaliških družinah in jim pomagal tudi v okolici, aktivneje pa je nastopil v našem poliličnem življenju. Kol iskren demokral in dosleden na­ sprotnik protiljudskih hegemonističnih kapitalističnih političnih režimov se je povezal z voditelji delavskega gibanja v mestu in okolici. Pri skupščinskih vo- lilvah leta 1938 je kot kandidat Zdru­ žene opozicije — niegov namestnik na listi je bil rudar Albin Vipotnik kot predstavnik KPS — živo posegel v po­ litično življenje celjskega območja, z uspehom za napredno stvar. Seveda si je pri lem nakopal vrslo policijskih pre^ iskav in glob. Kot odločnega protifašista in zveste­ ga Slovenca ga je okupator kmalu are- liral in poleti lela 1941 izselil v Srbijo. V Beogradu je bil ozko povezan z ljudmi osvobodilnega gibanja. Kot tak je bil v vodstvu slovenske organizacije OF »France Rozman« in ie ob osvobo­ ditvi Beograda govoril na velikem mi- lingu Slovencev. Zgodaj spomladi leta 1945 je tam v Cankarjevem »Kralju na Belajnovi« prodorno kreiral Kantorja. 2e aprila leta 1945 je v Prekmurju sto­ pil na svobodna slovenska tla. Čakalo ga je Celje in njegovo gleda­ lišče v povsem spremenjenih razmerah liudske oblasli in graditve socializma, ki mu ie nadvse važna kulturna baza v službi delovnemu človeku. Bilo je treba vztrajno delali, zbirati sile, učili, skr­ beti za kvaliteto, pridobivati publiko, razmahovati se z gostovanji. S stalno pomočjo oblasti in množic ie bilo mo­ goče premagovali težave. Bogata de­ lovna bilanca prvih petih tel je upravi- čevala vstop celjskega gledališča med naša poklicna gledališča s sezono 1950/51. Niegov upravnik je postal Fe­ dor Gradišnik, ki pa je vedel, da ga fudi po tem uspehu čaka še dovolj de­ la. Potrebni so bili še nadaljnji napori za trdnost nove ustanove in za obnovitev gledališke hiše, ki jo je okupator raz­ dejal. Tudi tu je jubilant ob prizadev­ nosti naše ljudske oblasli uspel in da­ nes ima Celje enega najlepših Talijinih hramov v državi. Ponaša se tudi z bo­ gatim gledališkim muzejem. V vzgtedno urejevanem Gledališkem listu objavlja Gradišnik Zgodovino celjskega gleda­ liškega življenja. Izmed njegovih naj­ ožjih sodelavcev moramo omeniti vsaj dramaturga L. Filipiča. Tako se je celj­ sko gledališče z naglimi koraki vzpe­ njalo v rast: kvaliteta igralskih sil in smelega repertoarja z razgledom v so­ dobni svet, interes občinstva, organi­ zacija festivalov, prirejanje gostovanj na podeželju, v Mariboru in Ljubljani, uspeh v Beogradu. Čudovit je bil vselej Gradišnikov od­ nos do gledališke umelnosti. To ni od­ nos le v ljubezni do nje, je mnogo več: gledališče je zanj življenje samo, je človek sam, v kolikor je odrska ustvar­ jalnost samo odraz vsega resnično člo­ veškega. Polnost gledališkega življe­ nja daje vsebino njegovemu osebnemu'. In govorica tega življenja je naša lepa slovenska beseda, ki jo je vselej gojil z vdanim spoštovanjem. Malo ljudi ie kakor naš slavljenec srečnih, da bi mogli ob svojih osebnih obletnicah slaviti že toliko poln uspeh svoiih glavnih življenjskih prizadevanj. Toda krepak in delaven ima Gradišnik v mislih še to in ono, s čimer bi bilo mogoče še dvigniti in olepšati celjski kulturni obraz. Kot močna osebnost, kakršno se je izkazal ne le kot gleda­ liški organizator in umetnik, ampak kot človek nasploh, nam je hkrati vzor zdravega slovenskega inteligenta, ki je vse svoje sile nesebično postavljal v službo svojemu ljudstvu. Nikdar ni pri­ padal kakšni od sredine oddvojeni ka­ sti, za to je bil preglobok v svoiem du­ hu in preširok v svoji demokratičnosti. Nikoli ni iskal ospredja, ampak so ga stvari, ki jih je pomagal uresničevati, in interesi teh stvari sami postavljati v prve vrs1e. Vsaka skupnost, ki ie lju­ bila odkrilo in borbeno misel ter ve­ dro sk)vensko besedo, je bila srečna, če je v svojo sredino mogla sprejeti duhovitega, ustvarjalnega in v prijatelj­ stvu loplega tovariša. V najlepšo dolžnost in veselje si šte­ jeta naše hvaležno Celje in slovenska javnost, da z iskrenimi željami čestita slavljencu k 50-letnici njegovega gle­ dališkega kulturnega dela. Med najzve- steišimi, najuspešnejšimi in široko po­ membnimi slovenskimi kullurnimi delav­ ci in organizatorji je treba priznati častno mesto tudi mojstru Fedorju Gra­ dišniku. F. R. USPEŠNO I70BRA2EVA1 NO DELO V KONIISKI OBČINI Splošno izobraževalno delo v konji- ^^ki okolici se je le'ošnjo ^inisko sezono dokaj močno razgibalo. V samih Konji­ cah ie Svoboda preko Ljud"o- do predpvanja o spolni vzgoji, družbe­ nem upravljanju, o vzgoji duševno zao-* stalih otrok in druga. MLADINA V ZIBIKI JE VREDNA PRIZNANJA IN POSNEMANJA (OB zaključku gospodinjskega tečaja) 2e neštetokrat smo se prepričali, da je naša mladina tudi v najbolj zakotni gorski vasici zelo dovzelna za vsak napredek, če ima oporo v dobrem vo­ ditelju. V Zibiki je to zimo zelo uspeš­ no delovala kmetijsko gospodarska šo­ la pod vodstvom šolskega upravitelja, tovariša Zupana. Tu je bila mladina iz vsega področja, ki se ni ustrašila ne ostre letošnje zime, ne dolge, tudi dve- urne poti in lako kljub objektivnim te­ žavam izostankov skoraj niso beležili. V okviru kmetijsko-gospodarske šole pa je bil to zimo tudi gospodinjski te­ čaj, katerega so redno obiskovale vse bližnje in okoliške vaške mladinke. Te dni so lečai zaključili in preteklo ne­ deljo povabili k zaključni proslavi vse predavatelje iz Celja in drugod. Oce­ ne so pokazale, da ie mladina z vso resnostjo zasledovala predavanja in da so prizadevania prosvetnih delavcev in kmetijskih strokovnjakov bila res uspešna. Zasluga za te uspehe gre predvsem tamkajšnjemu šolskemu upra­ vitelju tov. Zupanu,»ki že dolga leta dela v tem nedavno tako zaostalem kraju. Mnogo zaslug za splošni gospo­ darski napredek pa ima brez dvoma tu­ di domača kmetijska zadruga, ki je za kmetijsko šolstvo pokazala izredno za­ nimanje. Gospodinjski tečaj *c Irajal vso zimo, vzporedno s kmetijsko gospodarsko šo­ lo. Sola pa v tem letu še ni zaključile svoiega delu, ker sledijo še praktična strokovna dela na terenu, za katera se zibiška mladina tudi zelo zanima. V SLOVENSKIH KONJICAH SO USTANOVILI KP02FK MLADIH ZADRUŽNIKOV Pred kratkim je bil pri kmetijski za­ drugi v Slov. Konjicah ustanovljen kro­ žek mladih zadružnikov, ki bo štel nad 100 kmečkih fantov in deklet iz bliž­ nje okolice. Večji del teh izhaja iz kme­ tijske nadaljevalne šole. Na ustanov­ nem sestanku so se pogovorili o nje­ govih prihodnjih nalogah, ki bodo zlasti pri uveljavljanju novh metod deln v kmetijstvu, pravilni uporabi umetnih gnoul, predmet strojne obdelave zem­ lje in izbir: dobrih semen za s; lev. Zbori pospešeialnih odsekov kmetijske zadruge Velenje ODSEKI SESTAVLJAJO NACRTE — ZA DOBER RAZVOJ SADJARSTVA LN ŽIVINOREJE Po vseh znakih sodeč, kaže, da se kmetijska zadruga v Velenju zaveda svojih nalog. Območje njenega delova­ nja je precej mešano naseljeno, saj prebivajo tu rudarji, kt so zaposleni v rudniku in kmetje, ki zaposlene v rud­ niku In drugod zalagajo s kmetijskimi pridelki. Vendar je bila prav ta pove­ zava v zalaganju vsa leta nazaj precej slaba ali celo nezadostna. Sedanja združena kmetijska zadruga Velenje poizkuša stanje v pogledu pre­ skrbe precej izboljšati. Končno so v zadrugi spoznali, da ni njihovo glavno delo le trgovanje, ampak pospeševanje kmetijstva, kjer precej lahko napravijo prav pospeševalni odseki, ki delujejo v okviru zadruge. Prav v teh dneh potekajo zbori po­ speševalnih odsekov, na katerih sestav­ ljajo in sprejemajo delovne programe za letošnje leto. Takšne zbore so imeli do sedaj že živinorejci, sadjarji, hme- Liarji, poljedelci in žene — zadružnice. Udeležba na dosedanjih zborih je bila zadovoljiva, saj znaša povprečno 70 odstotkov. Najvažnejši panogi zadruge sta živi­ noreja in sadjarstvo. Prav zato so tudi načrti za ta odseka precej skrbno se­ stavljeni. Živinorejci nameravajo letos uvesti rodovnike za vse krave z mleč­ nostjo preko 2000 litrov. Ze lani in tudi letos so nabavili 56 govedi sivorjave pasme, od katerih bodo vzredili 10 bi­ kov in 36 telic, ki bodo osnova za do­ bro pleme. Nabavili pa bodo tudi elek­ trične pastirje, postavili silose, nada­ ljevali z urejanjem pašniškega obrata na Kozjaku, organizirali redne veteri­ narske preglede ter predavanja in pri­ rejali razstave živine. V sadjarstvu si člani postavljajo za najvažnejšo nalogo preprečitev vdora ameriškega kaparja na področje zadru« ge, saj ti predeli še niso okuženL Po­ leg tega pa bodo redno škropili, sani­ rali 35 ha sadovnjakov, povečali nasa­ de mladih dreves na 24 ha ter skrbeli za čim boljši sadni izbor. Kar najvefl pozornosti pa bodo tudi letos posvetili delu na malinovih nasadih, ki lahko prinašajo prav lepe dohodke. Tudi ostali odseki imajo obsežne na­ črte. Tako bo poljedelski odsek skrbel za kar najboljši izbor semen, za pove­ čanje pridelka krmskih rastlin in do­ bro gnojenje. Nič manjša naloga ga ne čaka v skrbi za povečanje pridelka ze­ lenjave, s katero naj bi zadruga v večji meri preskrbovala velenjski trg. Prav pridelovanju zelenjave in povrtnin bodo tudi žene zadružnice posvetile več po­ zornosti, saj lahko na tem področju še ntmogo napravijo. Velenjska okolica ima precejšnje možnosti za gojenje povrt­ nin, le člane zadruge je treba za takšno delo zainteresirati. Hmeljarji imajo v načrtu predvsem redno škropljenje, analize zemlje ter povečanje hektarskega donosa hmelja* Res je sicer, da celoten okoliš zadrugo ni primeren za gojenje hmelja, ven­ dar pa bodo hmelju posvetili kar naj­ več pozornosti. Ze po načrtih nekaterih odsekov Je videti, da je ugotovitev pravilna: kme­ tijska zadruga v Velenju se je pričela zavedati svojih nalog in dolžnosti. Tre­ nutno imajo v zadrugi šele dva kmetij­ ska strokovnjaka, za živinorejo in sad­ jarstvo, ki sta najvažnejši panogi. Prav radi pa bi jih imeli še več, če bi jiH le dobili. Pričakujemo lahko, da bo letošnje delo zadruge in njenih odse­ kov uspešno, če bodo uresničili postav­ ljene načrte. (t) MANJŠE OBČINE PRECEJ ŠEPAJO V KOMUNALNI DEJAVNOSTI Naše občine, predvsem manjše, zelo počasi in neokretno rešujejo komunal­ na vprašanja na svojem področju. Vzrok za to je predvsem neprožnost odgovornih referentov, ki še vedno ča­ kajo navodil »od zgomj« in v svoji ne- samostojnosti pustijo ob strani tudi najaktualnejše, dostikrat oelo akutne probleme. Vzrok za togo reševanje komunalne dejavnosti pa je iskati tudi v dejstvu, da nekatere ' občine spričo skromnih proračunskih sredstev v komunali še vedno nimajo potrebnega referenta, ki bi dajal iniciative in usmerjal delo. Ne­ katere občine zato razmišljajo, da bi se združile s sorodnimi sveti in vključu­ jejo v kmetijsko gospodarstvo tudi ko­ munalno dejavnost. V pogledu komunalne dejavnosti je doslej najboljša žalska občina, kjer že precej časa konkretno delajo in so že vidni prvi uspehi. Prav tako dobra j« tudi celjska občina, Šoštanj in do nek« mere tudi konjiška občina. V Sentjurjn pri Celju so tudi zelo prožni, hitro de­ lajo in ne čakajo navodil. Slabo urejeno komunalno dejavnost pa imajo občine Vojnik, Vransko, Koz­ je, Planina. V teh občinah Bi nujno mo­ rali postaviti dobre referente v komu­ nalne svete. Da bi se pospešila in organizacijsko utrdila komunalna dejavnost v našem okraju, je Svet za komunalo pri Okraj­ nem ljudskem odboru Celje na svoji zadnji seji sklenil, da bo v drugi po­ lovici marca sklical sestanek referentov komunalnih svetov in jim dal navodila za delo. Poklicali bodo referente vseh občin, tudi tiste, ki dobro delajo, da bodo medsebojno izmenjali izkušnje. Občine, ki referentov še nimajo, bodo na sestanek poslale načelnike odsekov. Celjski zdravniki odpovedujeio siulbe, ker ne dobijo stanovanj Celjska bolnišnica je v silni zadregi, ker vrstoma odpovedujejo službo zdravniki in strežno osebje zaradi ne- priniernih stanovanj. Na sejah stano­ vanjskega urada in stanovanjske skup­ nosti se je neštetokrat obravnavalo vprašanje, da je treba pri dograditvi novih blol