Stev^ka 13 a Lelo ¥IC Posamezna številka po ILUSTROVAMI LIST ZA MESTO IN DEŽELO Naročnina za četrt leta 20 Din, za pol leta 40 Din, za vse leto 80 Din. V Italiji za vse leto 40 lir, v Franciji SO frankov, v Ameriki 2 H dolarja. — Za odgovore je priložiti znamko, Izhaja ob četrtkih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Ijrrševa cesta 29/L Rokopisi se ne vračajo. Poštni predal štev. 345. Račun Fcštne hranilnice v Ljubljani štev. 15.393. Uubllana* S. aoriia 1©35 »Povojna milijonarka, kajpada!« si je rekel na tihem. Skoraj se mu je zasmilila. »Lepa zunanjost, a kaj, ko ima dušo navadnega muzika!« Počasi in preudarno je zasedel svoje mesto in pognal motor. Bre* ropota, lagotno in prožno je veliki avto švignil čez tlak. rcnsri- l-a Pred veletrgovino, ki jo Jo označila šoferju, je Suzana potrkala na steklo. »Stojte, Jean!« mu je zapovedala skozi govorilno cev. Avto se je ustavil. »Premislila sem se,« j« rekla. »Peljite me do kapucinske cerkve!« »Prosim.« Toda vzlic pristanku se je zde- lo, kakor bi se šofer obotavljal. Suzana je videla, da je vzel ix žepa droban kažipot Prage in začel listati v njem. Spet je vzela v roke govorilne cev. »Ali ne veste, kje je to?« »Res, gospodična, ne spomnir se natanko, kje naj bi bila ta ee kev.« »V gornjem delu Otokarjev j ulice.« Sicer ni mogla videti začudenj? ki se je takrat prikazalo na obra zu mladega moža, toda ker ni odgovoril, je ponovila: »Rekla sem vam, v gornjem dolu Otokarjeve ulice. Ne veste? Nu, v Vrhovicah!« »Pač, že vem. Toda mislil sem, da sem slabo slišal.« Suzana je nervozno vztrepetala. »Tako, zdaj pa naprej, ko veste, kam! Premišljali boste jutri.« Avto je zamolklo zabrnel in tiho in prožnjo zdrsnil pod spretno roko, ki ga je vodila. Mladi Rus se je res čudil. Ker očitno ni bil vajen služiti tak® oholim gospodarjem, kakor je bila la milijonarska lutka, se mu je zdel kraj, ki mu ga je deklica imenovala, tem nenavadnejši. Zadosti jr poznal Prago in je vedel, da se v Otokarjevi ulici ne kažejo ravno ljudje, ki stanujejo sredi mesta. Promet je bil velik in trajalo je dobrih deset minut, preden se je avto ustavil pred Kapucini. Suzana si je morala sama odpreti vratca, zakaj šofer ni prav nič kazal volje, da bi to storil namestil nje. Z zanimanjem si je ogledoval lepo cerkev, ki so ji delavci ravno popravljali streh® Mlado milijonarko je zgrabil srd. »Lahko bi se bili pobrigali in odprli vratca, kadar mislim izstopiti. Izvolite rajši opravljati svoj® službo, ne pa prodajati zijala in strmeti v zrak!« Rus se je počasi obrnil k njej: »Prosim gospodično, da ml oprosti, toda gospod Kreuger ml je dejal, da ji bo stregel poseben sluga, kadar bo kam šla.« »Ha, ha, poseben sluga! Dobra je ta! Želim, da mi boste popolnoma na razpolago, karkoli bi potrebovala.« Šofer ni odgovoril. Zagledal je bil na pločniku drobno dekletce kakih šestih let. Hitela je s steklenico piva v roki, tedpj ji je p« spodrsnilo in je padla po tleh. gledala po šoferju. Mladi mož je na tihem občudovala njegove po- kor da ne bi človeku že pri tem še zmerom bral svojo knjigo in je stave, toli visoke in širokopleče, imenu vstale v spbminu revoluci-ni opazil. Njene oči so se ustavile da se ji je sdel pravi orjak. je, komunisti in sovjeti! Ne, ime Jean je hlastno skočil ix avta in dvignil deklico t naročje... vam bo Jean in svoje narodnosti ne boste obešali na veliki zvon.« Mladi orjak se je zgenil. Njegov bledi obraz je pokrila bežna rdečica in iz hladnih oči mu je udaril blisk. Trenutek se je zdelo, da premišlja, ali naj odgovori. Toda Suzana je z istim zapovedovalnim glasom, ne da bi bila pobesila oči in ne da bi bila njegovo ogorčenost vzela na znanje, ukazala, stopaj e v avto: »V Modno galerijo! Pa brž!« Vratca so se zaprla za njo. Ne meneč se za slabo prikrito šoferjevo osuplost, se je udobno zleknila na sedežu, vzela koketno v roke dozo za puder in začela obdelovati svoj mladostno sveži obraz. Toda mladi mož se je bil med tem že osvestil. Začudenje v njegovih očeh se je umeknilo po-rogljivosti. Ko je bila že skoraj pri avtomobilu, se je ustavila. Nekaj korakov od njega je po- Ker večina v tem romanu nastopajočih oseb Se živi, smo izpremenili vsa imena oseb, krajev in ulic. Poštnina plačana v gotovini S&MI235PEAC5MO posefata izdata Steklenica se je razbila in pivo mo je razlilo v umazano lužo. Otrok je vstal z okrvavljenimi rokami in obupno strmel v mokre orepine. Potem se mu je pa utrgal iz ust obupen jok. Jean — poslej ga bomo tako imenovali, ko so ga že pri Kreu-gerjevih krstili na to ime — je hlastno skočil iz avta in je bil z enim skokom pri deklici. >Ali si se hudo potolkla, sirota?« »Ne... samo...« lhtljaj ji je zadrgnil grlo. >Razbita steklenita... Doma me bodo natepli.« Rus se je sklonil k otroku in pogledal njegove drobne okrvavljene roke. Na srečo praske niso bile nevarne. »Ne joči, punčka, saj ti bom jaz dal za drugo steklenico, pa te ne bo nihče tepel.« Potegnil je iz žepa bankovec za deset kron in ga stisnil otroku v roko. »N&, pa si drugo kupi... in glej, da ne bos še enkrat padla.« Otrok je odhitel; solze so mu bile popolnoma usehnile. Suzana je nemo opazovala ta prizor. Zbodlo jo je, da si je šofer dovolil tako svoboščino, med tem ko je ona z njim govorila. Tudi jo je spravljalo v zadrego, da so ljudje postajali okoli avta in bolščali vanjo; zakaj Suzana ni marala biti središče splošne pozornosti. Ko se je Rus vrnil, je zamrmrala s stisnjenimi zobmi, a vendar tako glasno, da jo je moral slišati: »Tak človekoljubje tudi uganjamo?« Obrnil se je k njej. >Ne, gospodična. To je zgolj aebičnost.« »Sebičnost?« »Da: ne maram gledati jokajočih otrok.« Takrat je vsa slaba volja udarila iz Suzane na dan. »Že prav. Jaz pa ne maram takšnega javnega razkazovanja plemenitosti. V moji navzočnosti izvolite paziti, da se boste tako obnašali, kakor človek od vas zahteva.« Šofer je skozi polpriprte trepalnice dolgo opazoval to mlado in ponosno lice, ki zahteva od njega tolikšno hlapčevstvo. Stal je nepremično in visoko vzravnan. Njegove stisnjene ustnice so zadržale porogljivi odgovor, ki mu je silil Da dan. Suzana se je morala zadovoljiti e njegovim molkom. Vesela, da mu je dala okusiti vso te*o al napasti v družbi takšnega ve-lucana? Zavila sta v ozko uličico, uma-•utoo bi smrdljivo. Z oken Je viselo perilo, pred hišami so se pa igrali v blatu razcapani otroci. »Tod?« je vprašal šofer. Čeprav ni maral na zunaj pokazati, se mu je kraj upiral. »Da, na koncu ulice.« »In tu ste vi že sami hodili?« »Da.« »Moj poklon! Priznati moram, da ste za mlado gospodično, vzgojeno v čisto drugačni okolici, zelo neustrašni.« Čutila je skrito grajo v Rusovih besedah. »Strah mi je neznana reč,« je odgovorila po sili ošabno. A vzlic oholosti njenega glasu ji je zastirala oči neznana otožnost. Pol ulice sta že imela za seboj, ko je Jean šele opazil, da je prav za prav v zagati, čisto na koncu ulice je stalo več mož obešenjaške zunanjosti v glasnem razgovoru. »To so oni!« je rekla Suzana in jih pokazala svojemu spremljevalcu. Nehote je zadržala korak. »Kam sva prav za prav namenjena?« »Tja... skozi vrata, ki jih oni zakrivajo.« Počasi sta prihajala bliže. Pred vrati sta se ustavila. »Katero nadstropje?« je vprašal šofer. »Tretje,« je kratko odgovorila. Čutila je na sebi nesramne poglede raztrganih obešenjakov in strah ji je zadrgnil vrat. Jean ni pomišljal. Prijel je Suzano kratkomalo pod roko. »Pojdiva!« je rekel na glas in pogumno stopil naprej. »Oprostite, gospodje.« Njegov odločni glas in neustrašni korak sta jim bila kakor ukaz. Nehote so se razmaknili in napravili prostor. Najbrže tudi Rusova orjaška postava ni zgrešila svojega učinka. V veži na desni je Jean zagledal nizka vrata. Bila so odprta; držala so v zakajeno sobo. kjer je bilo zbranih kak tucat mož. »Prava razbojniška jama!« je pomislil sam pri sebi. In ko je zavil po stopnicah, se je nehote ozrl, ali ju kdo ne zasleduje. Na vrhu stopnic je ona potrkala na vrata. Odprl jima je mož kakih šestdesetih let. Soba je bila nizka in neprijazna. Šofer se ni mogel premagati, da ne bi dal duška svoji slabi volji. »Pametna reč, res, v takem kraju miloščino deliti! Ali je to za vas? Mislite, da bi bil vaš oče vesel, če bi izvedel, kakšne prenapetosti uganjate?« Bilo je prvič, da se je upal tako predrzno z njo govoriti — on, ki je bil drugače tako vljuden in udržljiv. Toda stvar ga je res razsrdila. »Kako se predrznete ...« ga je hotela užaljeno zavrniti, pa ji je presekal besedo. »Grajati vas? Verjemite mi, milostljiva gospodična, prav nič me ne mika, da bi tako od blizu spoznal to predmestno drhal. In če se nama kaj neprijetnega zgodi — ali ne bo vsakdo imel pravice, vprašati naju, kaj sva počela v tem kraju?« »Tak se bojite za svoj sloves?« je porogljivo vprašala. »Morda tudi za vašega,« je odgovoril nekoliko mehkeje; opazil je, da drgeta. Ali jo je bilo strah? Ali jo je jeza tako prevzela? Spustila se je na stol in nervozno vztrepetala. Šofer je stopil k njej. »Oprostite: zaneslo me je. Toda ta kraj se mi je zdel preveč zloglasen; že sama misel, da vas tu vidim, mi je strašna.« Mož, ki jima je odprl, je imel zunanjost bednega in zanemarjenega starca. Bil je visoke in suhe postave, lase je imel za svoja leta še neverjetno črne, tudi črte njegovega obraza bi bile še lepe — da niso grehi in siromaštvo, mogoče tudi skrbi vtisnile na njegov obraz pečata prezgodnje starosti. »Saj bi mu podporo lahko :>o kom drugem poslali... ali bi se pa zgovorili za kakšen drug kraj,« je menil očitaje šofer. »Nesrečnež je skoraj na pol hrom,« je vdano odgovorila Suzana. »Razen tega sem obljubila, da bom skrbela zanj in da ga ne bom zapustila. Obljuba je pa sveta reč, tako rekoč dolžnost, ne?« Njene črne oči so se žalostno zalesketale. »Da, dolžnost! O, verjemite mi, res mi je sveta dolžnost... neogibna dolžnost, ne pa prenapetost, kakor »te pravkar rekli.« 2a pmtad 1935! smo dobili od največjih domačih čeških in angleških tovarn ogromno Izbiro biaga za obleke, plašče, površnike trenčkote itd., itd. po novih znižanih cenah: perilno za ženske obleke . . , od Din 8— naprej svilo gladko in tiskano .... od „ 12— „ Creppe de Chine gladko ... od „ 26— „ volneno za ženske obleke ... od „ 24— „ Kamgami za moške obleke . . od „ 90— „ Posebna izbera blaga za birmanske obleke. Vzidite! PziZakufeme ilas Tvrdka NOVAK-UUBUIM« KONGRESNI TRG - PRI NUNSKI CERKVI Solze so ji zalile oči in živčno je sklenila roke na prsih, kakor bi hotela udušiti razburjenje. Začudeno je šofer pogledal domačina in ga premeril od nog do Save. Potlej je pozorno preletel z očmi svojo mlado spremljevalko in naposled se je še enkrat obrnil k starcu z usahlimi lici. Nikake podobnosti ni bilo med tema dvema bitjema. Oba sta bila visoka in temnolasa, to je bila pa tudi vsa podobnost med njima. Šoferjev pogled je potem zletel po sobi. V kotu je ^ala železna postelja, umazane rjuhe in odeje so zanemarjeno visele z nje. In vendar so bite žimnice in posteljnina nove, prav tako kakor so hOi še novi žametasti naslanjač in dva pletena stala. Jean si je dejal, da je vse to Snznoa kupila. Na mizi so stali kozarci in napol prasne steklenice, iz nekoga papirja so gledHli ostanki prekajenega mesa. Ob zidovih na tleh so bila prislonjena slikarska platna, zložena drago vrh drugega in vsa zaprašena. Na stojalu sredi sobe je bila razpeta slika, predstavljajoča nedodelano žensko glavo. Šofer se je zdrznil. Slika je bila že stara. Dosti let je moralo miniti od takrat, ko jo je slikar začel delati, toda mlademu možu se je zdelo, kakor bi v tridesetletni ženski, ki ga je gledala s stojala, srečal črte Suzane Kreugerjeve. In tedaj si je mladi Rus zamišljeno dejal, da bo pač tod ključ od zagonetke, zakaj hodi njegova gospodarica k temu starcu. Mlada milijonarka si je bila med tem pogumno slekla jopič in začela spravljati posteljo v red. >Zakaj morate ravno vi oprav- • Ijati to delo?« je mehko vprašal Jean in stopil k njej. »Zakaj si ne bi sam poiskal v svoji okolici ljudi, da mu bodo spravili sobo v red?« Malodušno je skomignila z rameni: >Dosti denarja sem mu že dala... In vselej kadar pridem, mi nesrečnež obljublja, da bo dal sobo očistiti hi perilo oprati — pa ostane vselej pri besedah.« Obotavljaje se, kakor zoper svojo voljo, je iztegnila roko in pokazala na lepo število praznih steklenic, ki so se šopirile v kotu. »Mislim, da je tamle leglo vsega zla,< je rekla polglasno. »Motite se — ne pijem,« je dostojanstveno odgovoril starec. Jean je vztrepetal. V glasu tega moža je bila neka gosposkost, ki se je čudno pobijala z umazanostjo, sredi katero je živel. Šofer ga je pogledal pozorneje in oči so mu obvisele na gubah okoli njegovib ustnic: zavihali sta se v istem loku oblastnosti, kakor ga je že nekajkrat opazil pri Suzani. Le bežen trenutek ga je iz-preletelo to spoznanje, toda za potrdilo njegove drzne domneve je bilo dovolj. V žilah njegove gospodarice in tega zapuščenega starca teče ista kril Le kako sta si v sorodu? Trajalo je nekaj sekund, preden se je Jean osvestil od nepričakovanega odkritja. Potem se :e obrnil k starca. »Ne zamerite: kaj pa napravite z denarjem, ki vam ga da gospodična?« »Več manjših dolgov imam, pa jih po malem odplačujem. Hudo je živeti sredi te drhali: vsi vam vedo, kdaj pridete, in komaj odidete po stopnicah, se že zgrnejo okoli vas, da dobe svoj delež.« Suzana je skomignila z rameni. Prevečkrat je že slišala te tožbe, da bi ji še šle do živega. »Ali mi dovolite, da vam jaz kaj svetujem?« je vprašal Jean. »Prosim! Zdaj ko vse veste, mi a svojim izkustvom res lahko pomagate; saj gotovo bolje poznate nižje ljudstvo kakor jaz.« Šofer ni odgovoril. Urenko domotožje ga je obšlo: spomnil se je, da je nekoč mislil, kako dobro pozna rusko ljudstvo. Tako je mislil do tistega dne, ko se je začelo one strašno klanje, kjer so našli smrt vsi, ki so mu bili dragi O, če ji ne bo mogel z drugim Pomagati kakor s svojim poznanjem ljudstva, d- rer' človeško razvalino, ki jo je Suzana hodila obiskovat — potem ji bo pač slaba Pomoč. »Pritožujete se nad okolico, v kateri živite,« se je obrnil k starcu. »Tore* ne bi nič imeli proti temu, da daste tej sobi slovo in ee nastanite kje drugod?« »Zakaj nel Ce bi me gospodična vzela k sebi... mogel bi jih kaj malega pomagati v hiši...« Toda Suzana je odločno odkimala. Šoferju se je ta predlog zdel tako gorostasen, da se ni niti ustavil pri njem. »Poslušajte,« je povzel »Radi bi vas spravili od tod. Ko bo vse pripravljeno, bi prišli po vas.« »Kam me mislite odpeljati? Vedeti hočem.« »To bomo šele videli. Sicer je pa bolje, da ne veste vnaprej. Ni treba, da bi se vam tukajšnji znanci obesili /.a pete.« »Pa če ne bom hotel iti proč, ako mi ne poveste, kam me mislite spraviti?: »Tudi prav, prijatelj, boste pa tu ost'” Sam« pote; ne smete pozabiti, da ste naju danes poslednjič videl1' ori sp'*: « Suzana je hotela nekaj reči, toda mladi Rus ji je odmahnil z roko in očmi. »Dovolite, gospodična, da jaz uredim to stvar. Menda vendar ne mislite iz golega človekoljubja do njega podpirati ves njegov okoliš?« K starcu obrnjen je pa dejal: »Premislite! To je najina poslednja beseda.« Vse jo kazalo, da se mladi Rus ne misli vdati čustvom. Stopil je k Suzani in ji vzel iz rok kozarec, ki ga je ravno hotela obrisati: »Prepustite rajši to delo drugim rokam. Ljudje, ki hodijo delat druščino temu človeku in pomagat zapravljati vaše denarje, bi v zahvalo lahko vsaj sobo pocedili.« Glas mladega moža je izdajal tolikšno odločnost, da je Suzana proti svoji volji odnehala. »Dajte mu toliko, da bo prestal mesec dni,« je povzel Jean. »Dotlej se bo pa že kaj izpremenilo. Posebno mu povejte, da ne mislite več prestopiti praga te sobe.« Deklica se je obotavljala; šoferjev ultimat je očitno njej prav tako veljal kakor starcu. Toda čeprav se ji je upiralo, da bi se pokorila svojemu šoferju, je \ < ndarle storila, kakor ji je svetoval. Zakaj zavedala se je, da se pač ne bo več upala priti brez spremstva semkaj. A na koga drugega naj se neld obrne, če Jean ne bi hotel iti z njo? Mlada milijonarka se je zatorej poslovila od starca, kakor ji je svetoval Jean. Obrnila sta se k vratom in že hotela oditi, ko sta zaslišala obupni starčev glas: »Nikar me ne puščajta samega! Saj bom storil, kakor zahtevata!« »Prav; potem se lahko na naju zanesete!« In mlada milijonarka in njen šofer sta odšla. V Ko so so vrata siromašnega stanovanja zaprla za njima, sta se zagledala na mračnih in vegastih stopnicah. Na prvi stopnici je Suzana prisluhnila. Zdelo se ji je, kakor da sliši od spodaj neko šušljanje. Strah ji je stisnil srce in se ni upala naprej. Jean je vzel iz žepa vžigalnik in ga ukresal. Toda bilo je še zmerom pretema, da bi mogel kaj razločiti. »Pojdite za menoj,« je rekel svoji spremljevalki. Šel je naprej, trdo stopaje po lesenih stopnicah, da je Suzani strahotno odmevalo v ušesih, tem straliotneje, ko si je tako zelo želela, da bi mogla neopaženo izginiti. Na poslednji ploščadi je Jean za trenutek postal. Uzrl je bil spodaj druščino sumljivih ljudi. Kakor bi trenil, si je poveznil šofersko čepico na uho, potegnil izpod nje šop las na čelo, nato je pa z levico objel Suzano okoli pasu in jo potisnil naprej. »Hej, punca, kaj bi se bala! Saj sem jaz pri tebi!« Pri priči ga je razumela. Čeprav ji je srce razbijalo, kakor bi ga ji hotelo raznesti, je pogumno stopila naprej proti skupini mož. Ker se niso dovolj naglo raz-meknili in ja eden izmed njili hotel celo po domače vščipniti Suzano v brado, je šofer zagrmel: »S poti, zelenjad! Prostor za mojo punco in mene!« V velikanovem glasu je bilo toliko odločnosti in takšna ne-ustrašnost je udarjala iz njega, da je drhal momljajo pustila Suzano v miru in.se obrnila k njemu. Iu tedaj so ga šel« prav videli, orjaka med njimi, ki sami niso bili majhni, z glave potuhnjeno gledajočo izpod poveznjene čepice, in z desnico v žepu, očividno stiskajo skrito orožje. Instinktivno so odstopili. Drzni nastop in njegova orjaška postava sta jih ugnala. Previdno so se rajši umeknili, boječ se, da je ne bi izkupili, če bi se spustili z njim v boj. Drug za drugim so se tiho porazgubili v zakajeno pivnico v pritličju, samo eden si ni mogel kaj, da ne bi dal izraza svojemu priznanju: »Ta pa ni »d včeraj, vrag ga dal!« Le trije ali štirje niso odnehali. Ustopili so se pred vrata in predrzno prodajali zijala, ko je šla Suzana mimo njih. »Glej jo, glej! Kako zdravo rdečo barvo ima! Ali bi šla z nami?« »He, dečko, nimaš napak okusa! Kam se ti pa tako mudi?« Z očmi razširjenimi od groze je Suzana obstala kakor ukopana: noge so ji odrekle pokorščino Toda Jean jo je prijel ped roko in jo potegnil s seboj. Drhal je Se zmerom otresala svoje umazane jezike, vendar niso kazali namere, da bi šli za njima. Deklica je bila bled ko zid in vsa se je tresla. Mladi Res jo je moral čvrsto držati pod roko. Stopala je brez volje iu moči, s pol-priprtiini očmi, opiraj- se nanj kakor neliogljen otrok. Brez besede jo je peljal s seboj, počasi in obzirno. In takrat se je spomnil, kako me je ponosno odgovorila, ni bilo še ura od tega: »Strah mi je neznana reč!« Prizanesljivo se ie sam pri sebi nasmehnil njeni slabosti; saj jo je ravim ta onemoglost delala šele pravo žensko. Potrebovala sta več ko deset minut, preden sta prišla do avta. Suzana se je med tem nekoliko opomogla. Že je hotela stopiti v voz, tedaj se je pa nehote ozrla in zagledala dva ali tri sumljive ljudi, ki so jima sledili od daleč in zbijali neslane šale na njun rovaš. »Jean, že spet so tu!« je zajecljala, vsa iz uma od strahu. »Eh, kaj nama pa zdaj še morejo?« se je zasmejal šofer. »Kar vstopite I« Odprl ji je vratca. »Ne, ne — ne tu! Zraven vas!« je kriknila z grozo. Živčno je zaloputnila vratca in se hlastno pognala na prednji sedež. »Brž, Jean! Oh, brž poženite!« Toda Jean se nalašč ni maral preveč podvizati. Ni hotel drhali pokazati, da beži pred njo. Počasi je stopil v voz in pognal motor. Avto se je premeknii ravno v trenutku, ko sta se prva dva prikazala iz one ozke ulice. Zaslišali so se rezki kriki in žvižgi; koj nato je počil strel. »Zgrešili,« je malomarno dejal Jean. »Ali so mar streljali?« »Da, v pnevmatiko, so mi zdi.« »Saj so potem pravi razbojniki!« »Kaj hočete: tu so doma. Sama sva kriva, kaj sva pa hodila k njim na obisk. Morate jih razumeti: ta razkošni avto bode njihovo revščino v oči.« »Saj vendar veste, da sem prišla z dobrodelnim namenom k njim.« »Nu, v njihovih očeh pa tudi ni nič slabega, da ste jim všeč.« »Brez vas bi me bili prav gotovo ubili, kaj ne?« »Kaj še!« se je nasmehnil. »Narobe, naučili bi vas, kako se živi... na njihov način, kajpada!« »Oh, od strahu bi še umrlal« »Ali zdaj vidite, da tu ni več opravkov za vas?« In norčevaje se iz samega sebe, je dodal: »Lepo sem se košatil, kaj? In vendar sem bil samo na pol miren Boksati se ne znam, boriti tudi ne, orožja ni kakega — da je prišlo do spopada, bi bil vzlic svoji velikosti podlegel.« Občudujoče ga je pogledala. »In vendar, kako počasi ste stopali, kako samozavestno!« »Moral sem vam vdihniti zaupanje. Razen tega jih je moj mir nekoliko vznemiril.« »Bali so se vas.« Zasmejal se je. »Časih se je treba napihniti, zaviti oči in pokazati zobe, pa se vas drhal ustraši — čeprav nimate drugega orožja ko gole pesti.« Polna občudovanja mu je priznala: »Danes ste bili čudoviti.« Tako govoreč sta prispela do križišča Napoleonove ceste in ulice Zmage. Jean je zavrl avto. »Pravkar ste prestali prav čeden doživljaj, zato mislim, da vam kozarček okrepčila ne bi škodil. Kavarna tamle na vogalu sicer ni Bog ve kaj — ali imate kaj proti?« Pristala je, vesela, da ji jo snel željo z jezika. »Res me je bilo strah: še zdaj se mi tresejo noge,« je rekla, ko sta krenila čez pločnik. Obotavljaje se ji je ponudil roko. »Saj dovolite,« je dejal nekam plaho. Zdr j ko ni bila več v nevarnosti, se ni upal govoriti z njo tako po domače kakor prej. Toda ona je brez ugovora sprejela njegovo roko; še zmerom 86 je čutila slabcUio. Peljal jo je za marmorno mizo v kotu. »Kaj bi naročili?« »Nekaj vročega; mrazi me.« »Mogoče grog?...« - I)a. grog bi se mi prilegel.« Mehanično je odrinil stol in ji sede! nasproti. Zakaj je takrat Suzana prestala biti hvaležen otrok v družbi svojega rešitelja iu se iznenada iz-premenila v gospodično Ifreuger-jevo, ki sedi za isto mizo s svojim šoferjem? Sam Bog si ga vedi — če ni bila morda prevelika neprisilje-nost, s katero ji je mladi Rus prisedel nasproti. Naj bo že tako ali tako, ošabno ga je premerila od nog do glave in suho pripomnila: »Ali bi imeli kaj proti temu, Jean, če bi sedli kam drugam?« Mladi Rus je od neizmerne osuplosti razširil oči. A že prihodnji mah je razumel: hlastno je vstal, pobral kozarec, ki mu ga je natakar prinesel, in ga oduesel k drugi mizi. Suzana je vedela, da ni lepo ravnala, in kes jo je obšel spričo usluge, ki ji jo je bil malo prej napravil. Toda njen ponos je bil močnejšL »Čeprav!« si je rekla na tihem. »Preveč se je izpozabil. Navaden šofer! Ce bi me kdo videl v njegovi družbi!.. .< Pogledala je po kavarni. Skoraj vse mize so bile zasedene, vendar ni žive duše poznala. Ljudje so imeli vsak svojo družbo in so b;,i preveč zatopljeni v svoje pomenke, d- bi se utegnili ukvarjati s sosedi pri drugih mizah. Le za mizo zraven njene je sedel en sam gospod in jo opazoval. S tako vnemo jo je opazoval, da se je že ustrašila, če je ni spoznal; zato si ga je tudi ona pozorneje ogledala. Neznanec je nemara videl v njenem pazovanju bodri! s pomenljivim smehljajem se je primeknil po baršunasti klopi in položil svoj kozarec na njeno mizo. »Ali se vam hoče družbe, lepi deklič'*« jo je vprašal meni nič tebi nič. »Slučajno sem prišel po opravkih v mesto in ne poznam nikogar; prav veselilo bi me, če bi lahko v vaši družbi končal dre-višnji večer.« »Oprostite, gospod ...« »Ne bojte se, detel Spodoben človek sem in ne mislite, da vas ne bi odškodoval za izgubo časa, ki bi mi ga žrtvovali.« »Ne poznam vas, gospod!« ga Je prezirljivo zavrnila. »Nu, srček, se bova pa seznanila.« »Prosim vas, pustite me pri miru.« »Nikarite, dete... Ce vam povem ...« Predrzno jo je prijel okoli pasu. Suzana se je zgrozila. Ne vedoč, kaj počenja, je zagnala krik: »Jean! Jean!« Mladi Rus je bil zatopljen v svoje čemerne misli in toliko da jo je slišal. Pogledal je čez ramo proti njeni mizi. Res jo videl nekega tujca zraven nje, toda kaj se godi, je razumel šele tedaj, ko se je neznanec v drugo hotel približati mladi milijonarki In je Suzana vnovič zagnala krik. Takrat šele je videl, da je deklica pritisnjena ob zid in se nikakor ne more vsiljivca odkrižati. Mladi mož je vstal, stopil k njeni mizi, se priklonil in vljudno dejal: »Moj prostor ste zasedli, gospod. Izvolite se odstraniti.« Tujec se je hotel obotavljati, toda ko je pogledal Jeanu v obraz in videl, kakšnega orjaka ima pred seboj, je nekaj zajecljal in se jadrno odmeknil k svoji mizi. Mladi Rus je bil nastopil tako pri-rodno in s takšno izbranostjo, da se je Suzana, še zmerom vsa od revenela, nehote vprašala, ali se ji ni sanjalo. Jean je pomignil natakarju. »Ta kozarec je gotpodov... prinesite mi mojega z onele mizo.« gele nato se je obrnil k osupli Suzani: »Oprostite mi predrznost, gospodična, toda prepričan sem, da je bolje, če jaz sedim zraven vas kakor kdo drugi. Sicer pa, ako vam je moja navzočnost v nadlego: izvolite me prezreti.« Ni mu odgovorila. Kadar je govoril s toli brezhibno vljudnostjo, ji je bilo vselej, kakor bi se v njej skrivala neba sovražnost. Deklica je bila zelo nezadovoljna sama s seboj. Jezilo jv je, da se je morala dane3 že v drugo zateči za pomoč k svojemu šoferju, nič manj je pa ni grizlo, da ni znata vsiljivega neotesanca zavrniti, kakor se spodobi. Ta dogodek jo je postavil v ponižujoče razmerje do mladega Rusa, ker ga je zdaj morala gledati za isto mizo. Zato si je ubijala glavo, kako bi zamenjala vlogi. Tedaj jo je prešinila do-bra misel. Ko je Jean plačal račun in sta odhajala iz kavarne, je zavihala nos in zlobno pripomnila, da so jo lahko slišali vsi okoli nje: »Kakšna beznica! Prvič in poslednjič, da sem stopila v tak zakoten lokal.« »Beznica? Nu, potem pa tvori ravno lep par s hišo, kjer sva bila | mal poprej,« je malomarno od-i govoril šofer. In ne da bi bil mladi milijonarki pomagal v voz, je zavzel svoj prostor za krmilom. VI Drugo jutro je moral Jean dolgo čakati zapovedi. Takoj pri prihodu jo prišla Suzanina sobarica Marinka in mu povedala: »Gospodična vam sporoča, da ne ve, kdaj se danes odpelje.« Tako je moral šofer čakati, kdaj se bo mladi gospodični zljubilo. Kakor vselej, kadar ni imel dragega dela, je vzel iz žepa neko znanstveno knjigo, ki jo je zmerom nosil s seboj, in se zatopil v branje. Proti enajstim je vnovič prišla Marinka. Novi šofer je bil močno po njenem okusu, zato bi bila rada nase obrnila njegovo pozornost. »Zmerom v knjigah! To vendar ne gre, če je človek tako mlad!« »Nimam drugega dela,« je odvrnil. kakor da bi se hotel opravičiti. »Da, vem, gospodična vas pusti, da jo čakate.« Nagnila se je k njemu in mu nekam skrivnostno dejala: »Zdi se mi, da ji danes nisem dosti dobra, da bi vam sporočila njene zapovedi.« In ker je molčal, ne vedoč, kaj hoče reči, je smeje se dodala; »Sama bi hotela biti z vami: na pošto me pošilja, vam naj pa sporočim, da pridite k njej.« »Da pridem k njej?« »Da, tako je rekla.« Zaprl je knjigo in jo brez naglice spravil v žep. Sobarica se je zasmejala na glas: »Nikarite se no delati, kakor da vam nič ne bi bilo do tega, gospod šofer. Kaj pa mislite, kdo je neki naša gospodična? Marsikdo bi si vseh deset obliznil, če bi dobil takšno vabilo. Koliko jih je vanjo zaljubljenih — če bi vam jih hotela naštevati, ne bi bila nikoli pri koncu.« »2o mogoče!« je dejal naposled, da sploh nekaj reče. »No, no! Kaj mislite, da bo imela malo milijonov?« Šofer je vzdignil obrvi. »Pa nič ne veste, kdo med temi lovci za milijoni je našel milost v njenih očeh?« Sobarica je skomignila z rameni. »Takega menda še ni. Ko ji je bilo šestnajst ali osemnajst let. je ljubimkala z najmanj sto mladimi gospodki. Toda dalje ni prišlo, preveč je bila nepristopna. Zdaj je v letih, ko se dekleta može, pa nikogar ne mara.« 'Najbrže zato. ker je tisti pravi, ki ga ljubi, ne zasnubi?« »Tudi mogoče! Samo priznala vam ne bo... A če bi že kdo mogel to vedeti, ste to prav gotovo vi.« »Jaz? Zakaj ravno jaz?« »Ker jo spremljate na vseh njenih potih.« »Dajte no, saj ostanem zmerom n red vrati in jo moram počakati. Kako naj potem vem?« »Nikar se ne delajte tako nerodnega! Če res nočete videti, ste pač »lepi.« »Ali pa še premlad novinec v hiši. da bi mogel kaj opaziti.« »Da, tudi to je mogoče, da vam se prav ne zaupa. Zdaj moram pa res odhiteti, saj že četrt ure klepetava. Veste, miss Pašteta je zelo huda. če mora čakati.« _ »Zakaj jo pa tako imenujete?« »Kaj mar ne veste?« se je razposajeno zasmejala. »Nu, oče Kreu-ger je vendar njega dni izdeloval konzerve..« »In?« _ »Še zmerom ne razumete? ate pa res počasni, gospod Trdoglav-ski! Nu, očetu pravimo mister Fižol. materi gospa Grahovka m mladi miss Pašteta — vse to skup da pa Kreugorjeve. Zdaj menda razumete?« »Aha!« »Časih ste mi nekam trdi, kar se možganov tiče. Pa brez zamere, lepi plavolasec! Zdaj moram pa res iti! Ce pojdete kdaj v kino, mislite malo na mene, da pojdeva skup.« . . , . , Zamišljeno je gledal za njo. ko mu je poskočno odhitela izpred oči. In sam pri sebi si je dejal, da ni praška služinčad nič manj nespoštljiva do svojih gospodarjev kakor petrograjska. »Mister Fižol... gospa Grahovka... miss Pašteta...« Kolikšna ironija v teh treh vzdevkih — vzlic neštetim milijonom, ki jih ima v bankah nekdanji konzervni tovarnar! Nehote ga je prevzelo sočutje do teh povojnih bogatašev: pač do konca svojega življenja bodo nosili na čelu pečat svojega nizkega rodu... Aristokratom tako radi očitajo njihove prednike, toda nasproti tistim, ki so iz nič postali milijonarji in z zlatom vladajo svetu, je ljudstvo še dosti neizprosnejše, * Danes je bil Jean drugič v stanovanju Kreugerjevih; prvič je prišel takrat, ko ga je tovarnar najel za šoferja. Suzana ga je £e nestrpno ča-' »Nisem mislil, da more človek kala. »Mudilo se vam pa res ni, se mi zdi!« je suho rekla, ko je stal pred njo. »Nisem koj našel vaših soban, gospodična.« • »Recite rajši, da vas je bolj zanimal razgovor z Marinko. Gledala sem skozi okno in videla, koliko imata drug drugemu povedati.« Ni odgovoril. Kaj naj tudi reče? »Najbrže sta svoje gospodarje obirala, kakor je že navada. Poznam svojo sobarico: jezik ima na-brušen kakor le katera. Seveda, če ima opravka s kavalirjem, ki ji dvori, ji pa še gladkeje teče.« Jeanu se ni dalo, da bi se ji zagovarjal zaradi takih reči. »Če mora kdo dan za dnem gledati sobarico, ki ji ne zaupa,« je samo 6uho pripomnil, »je bolje, da jo odslovi.« Način, kako je to rekel, je Suzano vrgel kvišku. »Kako ste rekli?« »Da se takšno govorjenje manj spodobi gospodarici, kakor služkinji.« Premerila ga je od nog do glave. »Zdi se mi, da se predrznete odgovarjati na nedopusten način.« »Oprostite, nekatere stvari so nezdružljive z moškim dostojanstvom.« »Rajši recite z Marinkino čed- tako dvomiti o moški besedi. Obljubil sem vam molk in na to obljub« se lahko zanesete.« »0, ko bi vedeli, kako sem vesela... Kolikšen kamen se mi je odvalil s srca! Zdaj šele vidim, da ste mi res vdani. Zato je prav, da se vam izkažem hvaležno... Včeraj ste bili čudoviti! Nate, prosim vas, vzemite!« Ponudila mu je stotak. Mladi Rus se je strmo vzravnal. Pogledal je najprej njo. nato pa denar. »Ničesar mi ne dolgujete, gospodična,« je rekel s stisnjenimi ustnicami. »Spravite denar.« »Zakaj? Ne, želim, da ga vzamete. Morala vas bom še večkrat prositi kakšne usluge, zato je prav, če vas odškodujem za sitnosti, ki jih imate z menoj.« »Odškodujete... z denarjem?« V zadregi je pogledala skozi okno. »Daru vam menda ne morem dati?« »Vaša zahvala mi zadošča, gospodična.« »A meni ne zadošča, meni ne!« je vzkliknila. »Navado imam. da vselej plačam, kadar čuliin, da se moram komu oddolžiti za storjeno uslugo.« Njegovo lice je prešinil nedopovedljiv usmev. »Zal mi je gospodična, toda ni- či je pa vzkliknil s stisnjenimi zobmi: »Prav, gospodična — pristanem, da me plačate, ko vam je že denar edino na svetu. Naj bo, vzamem ga.« »Nu, vidite, da je tako vendarle najbolje.« F vrinila je bankovec predenj. Toda on se je zagrohotal. »Menda se mi vendar ne mislite oddolžiti s takim smešno nizkim zneskom? Rešil sem vam čast, mogoče tudi življenje, z -aj ljudje, ki so vas vzeli na piko. bi se vas oili morda tudi dejansko lotili, če bi se jim zlepa ne podali. Zdi se mi, da sta čast in življenje gospodične K.eugerjeve več vredni kakor samo sto kron.« Vsa osupla nad temi nepričakovanimi besedami ga je strino pogledala. On 's pa dedal z glasom, ki se je tresel od poroga: »Ali niste tudi vi tega mnenja, vi, ki se tako radi odkrižavate svojih dolgov?« »Koliko želite?« je vprašala, ne vedoč, kaj bi. Mehanično j© vzela svojo torbico v roko. »Pustite tisto rajši, kjer je!« je dejal s pomilovalnim nasmehom. »Prav gotovo ni v njej toliko, da b. mogli (»oplačati dekliško čast.« Skrivila je ustnice in ga oholo zavrnila: »Povejte, koliko, pa bom rekla svojemu očetu.« r t/s ■ <7 ... Suzana je vnovič zagnala krik. Mladi mož je vstal in »topil k njeni mizi... nostjo! Kaže. da »e hočete zavzemati zanjo!« »Mislim, da nihče, kdor noče, ne more mojega obnašanja nasproti njej krivo razlagati.« »Kaj sta pa potem govorila?« »O ljubezenskih rečeh prav gotovo ne.« »Nu, potem je bil pa najbrže včerajšnji popoldan na dnevnem redu.« Ogorčeno je oporekel: »Če vam beseda, ki sem vam jo dal ondan, ne zadošča, potem res ne vem, kaj naj še rečem.« >Hml... Vaša beseda!« »Če dvomite o njej, gospodična, mi pač ne kaže drugega, kakor da odidem.« Obrnil se je k vratom, toda ona mu je pomignila, naj ostane. »Prosim vas, Jean, ne razumite me krivo.« Ustavil se je in trdo pogledal mladi milijonarki v oči. Suzana se je z obema rokama zgrabila za čelo, kakor da M ji razbijalo v njem. . »Strašno noč imam za seboj... zaradi vas, Jean. Sicer sem bila prepričana, da me ne boste izdali; toda kdo bi vam mogel braniti, da pripovediujete drugim o dogodkih, ki ste jim bili zoper svojo voljo pričal« mam navade, da bi jemal denar za dejanja, ki se zde dobro vzgo-enemu človeku sama po sebi razumljiva.« Trudno je odmahnila z roko. »Dajte no, Jean, ne uganjajte neumnosti! Vzemite, kar je vaše, in stvar, ie urejena.« Ni odgovoril. Samo gledal jo je in njegove oči so se pogrezale v njene kakor bi hotele doumeti to žensko dušo, tako pokvarjeno od denarja, da ne razume, da se nekatere stvari ne dado plačati z denarjem. »Ali mislite, da je vse na prodaj?« je suho vprašal. »Mislim, da je za bogataša dolžnost odškodovati tiste, ki mu pomagajo.« »Ha, ha. denar naj poplača vdanost, prijateljstvo, ljubezen; tako nekako plačate čevljarja ali pa šiviljo — kakor boste nekoč plačali zaročenca in poznejšega moža da vam ga druga ne prevzame.« Vrglo jo je nazaj, tako jo je osu-pil pritajeni srd, ki je udaril iz njega. »Da,« je povzel. »Moj odpor vam je nerazumljiv. Saj me plačate kaj bi vse drugo!« To pot se je videlo, da se komaj premaguje, tako ga je užalila njena nespretna radodarnost. ZdaJ- »Koliko? Kako naj vem, kako visoko se eenitel Kako naj vem, za koliko je gospodična Kreuger-jeva na prodaj! Če naj bom odkril, moram reči, da spričo vaše lepote, ponosa in ošabnosti pol premoženja vašega očeta ne bi bilo nič preveč, če bi se imeli odločiti in izpolniti srčno željo temu ali onemu iz najine dične včerajšnje družbe.« »Takšno govorjenje vam prepovem!« je srdito vzkliknila. »Zapomnite 6i, gospod, da sem pošteno dekle!« »Jaz pa pošten mož, gospodična. Ničesar ne terjam, le to, kar mi gre, če se že hočete iznebiti svojega dolga.« Bušila je v smeh »Pustila sem vas govoriti, da vidim, do kod pojdete^ s svojim umovanjem. Vaš računček ni nč-pak sestavljen. Le eno hibo ima...« »Katero?« »To, da sedim tule, na varnem, živa in zdrava, in da se mi včerajšnjih razbojnikov ni treba več bati. Če mi torej hočete povedati pameten znesek, _ ga pri priči sprejmem: moja čast nima pr<> dajne cene, kakor ste blagovolili domnevati! Če bi pa preveč terjali, vam bom rekla: Prijatelj, obrišite »e pod nosom!« vzkliknil. »Prav to sem hotel slišati iz vaših ust. Saj sem vam malo prej dejal, da mi gospodična ničesar ne dolguje.« Stal je pred njo, ves visok in s ponosnim nasmehom, a vendar korekten in spoštljiv, tako da se ni mogla srditi nad njegovo veselostjo. Prešinila jo je misel, da se res utegne po svojem poreklu razlikovati od nje. In skoraj brez ošabnosti je dodala; »Vidim, Jean, da niste navaden šofer. Mislim, da bova še dostikrat trčila drug v drugega.« »Prav mogoče... ker hočete videti v meni zgolj šoferja.« Zagledala se je pred se in iznenada postala vsa ženska. »Torej... torej mi včeraj ni izkazal usluge šofer?« »Ne, temveč mož.« Rdečica je zalila Suzani obraz in za trenutek se je zaverovala sama vase. Vedela je, da je po revoluciji mnogo ruskih odličnikov moralo zgrabiti za trdo delo. Da ni nemara tudi Jean eden izmed njih? Toda njena naloga pač ni, da bi se spuščala v takšna razglabljanja. »Mož? Ne, njega ne maram poznati. Zanj mi tudi ni,« je trdo izjavila. »Tem slabše; zakaj vselej kadar se boste zatekli k moji dobri volji, ! boste srečali samo njega.« »Motite se! Samo šoferja po-mam, odličnega šoferja, ki mi ga je dal oče na razpolago.« Še zmerom s smehom na ustnicah se je priklonil pred njo. »Na uslugo sem vam, gospodična.« »In zato, Jean. vidite, zato me ta zadeva...« Iskala je besedo, ki ga ne bi razžalila. »Ta dolgovna zadeva,« je resno dogovoril. »Da... ta zadeva... žal mi je, da je ne moreva urediti.« »Odložite jo za pozneje... Govoril sem o strašno visoki številki ... če se ne motim, kar o premoženju. Naj poslej karkoli za vas storim, večje odškodnine ne bom nikdar mogel terjati.« Zasmejal se je. Lastno pretira vanje ga je razorožilo. »Samo da ne boste povrhu terjali še moje glave,« se je zasmejala še ona. »Zakai strašen upnik ste, Jean!« S temi beseuRMu uw je sama od sebe nudila roko v slovo. »Vašo glavo?... Ne!« Podržal je drobno Suzanino roko v svoji in jo ogledoval. »Bog. kako majhno in lepo ročico imate, gospodična! Kraljica ne bi mogla imeti vitkejših prstov.« Sklonil se je in spoštljivo pritisnil ustnice nanje. Odšel je bil že, ko je Suzana še zmerom kakor okamenela strmela v svojo roko. Ni se čudila temu poljubu, saj je poljubljanje rok Rusom iz boljših rodbin že v navadi; gledala j© le svoje dolge bele prste z rožnatimi nohti. »Kako majhno in lepo ročico imate... in prste kakor kraljica.« Ni vedela, ali naj se bolj veseli poklona, ki ga ji je napravil kot moški, ali pa srdi nad predrznostjo, da se ji je kot šofer upal napraviti tak poklon. VII Suzana mu j© bila zapovedala: »Vozite ven iz mesta, čez Staro pot in Vinograde in ustavite na Sedlu!« Ze zdavnaj ata imela mesto za seboj. Cesta je bila lepa in srečala sta le malo avtomobilov. Zdaj se je začelo navkreber. Na desni ju je spremljala vrsta dreves, na levi se je pa čedalje globlje izgubljala dolina pod njima. Na vrhu je Jean ustavil. Stopila sta ven in se zagledala v slikovito prirodo pod seboj. »Ali ste kaj mislili, Jean, na najino obljubo nesrečnemu starcu?« »Mislil sem, gospodična, a kaj naj storim brez vaših navodil?« Odkimala je, »Ne, sama se ne maram izpostavljati.« »To sem si mislil.« Po kratkem obotavljanju je nato nekam plaho dejal: »Ne zamerite, gospodična, nekaj bi vas vprašal, čeprav vem, da se ne spodobi. Ali vas je zaradi same sebe tako strah razkritja?« »Zakaj vprašate?« I »Da bom mogel preprečiti mo- »Imenitno!« je zmagoslavno' rebitno nevarnost, če komu grozi.« Nadnje mesece smo priobčili lepo število prispevkov naših bralk in bral-eev. V njih so zavzeli svoje stališče do članka »Njene sanje«, ki ga je v 50. številki lanskega letnika napisala v »Družinskem tedniku« nekr naša bralka. Iz rokopisov, ki jih dobiva naše uredništvo, vidimo, da je med bralci mnogo takšnih, ki znajc prav lepo napisati svoje misli in se nazorna izraziti o tem, kaj jim je na srcu. Danes se obračamo na vse tiste, ki so aam že poslali kakšne dopise, nič manj pa tudi na one, ki so doslej stali ob strani. Pozivamo jih k sodelovanju pri naših novih člankih pod naslovom »Pismo iz mojega kraja«. Nekaterim med vami se utegne zdeti ta naslov nekoliko nevsakdanji. Morda se boste prvi mah nekam v zadregi vprašali: Kaj neki naj napišem pod naslovom »Pismo iz mojega kraja«? Denimo, da ste doma iz Novega mesta. Nu, naša želja je, da bi v tem primeru kaj napisali iz Novega mesta. Pisali boste tako nekako, kakor bi pisali svojemu dobremu prijatelju ali prijateljici, ki ju niste videli morda že leto dni, ali pa še dalje. Samo prav malo drugače. Ne mislite, da je to tako strašno težko. Nikakor ne! Vze.nite samo polo papirja, primakni- i® mojega Razpisujemo 3 nagratfa za najboljša prispevke iz domačega kraja te si stekleničico črnila, vzemite v roko držalo s peresom in zamislite se malo. V začetku bo morda težko, nobene misli ne bo hotelo biti od nikoder. Tedaj p p po stari navadi lahko vtaknete držalo med zobe (zdravnik tega sicer ne priporoča), in ko ga takole malo oglodate, se vam kar na lepem zabliska kakšna misel. Spomnite se morda te ali one kratke pa zanimive zgodovinske povesti iz svojega kraja — zraven pa napišite nemara, eakaj vam je vaš kraj tako drag (ali pa narobe) in zakaj ne bi hoteli prebivati nikjer drugod. Napišite nam kaj o vaših ljudeh, o kavarnah in gostilnah, o originalih vašega kraja, o ulicah in trgovinah, napišite, kakšne vrline imajo vaši ljudje, a tudi... kakšne napake. (Samo ne prezlobno!) Napišite kaj o hiši, kjer stanujete, o svojih sosedih, o razvajenih otrocih, ki delajo neprestano trušč okoli vas, o gospeh, ki hodijo popoldne druga drud na kavo obirat svoje prijateljice — pišite nam o vsem tem in o mnogem dru- gem, kar vam pride na um. In ko ste vse to napisali, nikar ne pozabite prijazne besede o svojem možu ali ženi, o svojih otrocih (otroci se kaj radi iznebe kakšne duhovite ali smešne in dostikrat zadajo vprašanja, ki bi bila vredna, da jih natisnemo.) Pišite o svoji dragi materi in očetu, o svoji babici in dedu. Skratka, napišite nam lepo »Pismo iz mojega kraja«! Koliko naj tega bo? Ne preveč, to se pravi nikar celih romanov; nikaka umetnost ni na dolgo in na široko pisariti; umetnost je na kratko kaj lepega povedati. Prekratek nam ne bo noben prispevek, samo če bo drugače dober. Oe bi bili predolgi, pa sami veste, kako težko jih je spraviti v »Družinski tednik«, ko nam zmerom primanjkuje prostora. Za najboljše prispeTke razpisujemo tri nagrade: I. nagrada Din 200'— II. nagrada Din 100’— III. nagrada Din 50’— Še nekaj. Kadar kaj napišete uredništvu z željo, da bi bilo objavljeno, je prvi pogoj, če si hočete pridobiti urednika na svojo stran, da pišete samo na eni strani. Drugače ima namreč uredništvo preveč dela s prepisovanjem rokopisov; takšni rokopisi zato ne pridejo hitro na vrsto, pa naj bodo še tako dobri. Zakaj to zahtevamo? Zato, ker ravno tako tiskarna od nas zahteva. Tudi pazite, da bo vaš rokopis čitljiv in da bodo vse misli lepo s pametjo napisane. Gledati morate vsaj malo na ločila in na to, da ne skačete preveč z ene misli na drugo, drugače pač nihče ne bo vedel, kaj hočete povedati. Vse porabne prispevke bomo objavili v »Družinskem tedniku«. Izmed njih bomo po zaključku tega natečaja izbrali tri najboljša »pisma« in jih nagradili z gornjimi nagradami. »Pismo iz mojega kraja« mora biti podpisano. Bodisi s celim imenom, s privzetim imenom ali pa s kratico. Toda ne glede na to, ali se že pod članek podpišete s pravim imenom ali ne, nam morate na posebnem lističu čitljivo sporočiti svoj točni naslov: ime in priimek, poklic, kraj in ulico. Kako naj vam drugače pošljemo nagrado, če si jo slučajno priborite? Zdaj pa na delo in mnogo sreče in zabave! Uredništvo. »Nikake nevarnosti ni in nikomur ne grozi,« je ošabno odgovorila. A koj nato je prijazneje povzela: »Bojim se le joka in tožb ... zase in za nekoga, M mi je zelo drag ..« Skrila je obraz v ^ani, da utaji solze, ki so se ji nenadoma zalesketale v očeh. Jean jo je gledal brez besed. Trda črta se mu je zarezala v čelo. »Za nekoga, ki mi je zelo drag...« je bila rekla. Skušal je dognati, kdo bi utegnil biti ta nekdo. Toda premalo je še poznal njene znance. »Ne jočite,« je hripavo dejal. »Gledal bom. da ne bo vaše ime nikdar imenovano v tej zadevi.« Spustila je roke z obraza in dvignila glavo. Raztreseno mu je pogledala v oči. »Moramo ga rešiti iz njegovega brloga, spraviti ga moramo v snažno stanovanje in mu poiskati človeka, ki bo zanj skrbel. In potem bo treba določiti, koliko vz-drževalnine naj dobi na mesec, da nam ne bo neprestano na skrbi.« »In če se vse tako stori, ali boste potem bot z obveznostjo, ki mislite, da jo imate do tega človeka?« »Da... popolnoma.« »Dobro... Gledal bom, da izpolnim vaše želje.« Hvaležno mu je ponudila roko. »Torej se mi le ne bo treba kesati, da sem vam izkazala zaupanje .. •« »Ali ste mar dvomili?« »Sama ne vem. Ko sem vas zapletla v to zadevo, sem se ravnala po čuvstvu, ki je bilo močnejše od moje volje: strahu. Komu naj se pa drugemu zaupam? Če bi svojim prijateljem o tem pripovedovala, bi se norca delali iz mojega človekoljubja ... Pri vas tega tfi. Ali ste se kaj čudili, ko ste me videli, da delim milodare nesrečnemu starcu?« Malo je pomislil. Da. čudil se je! In tisto, kar si je takrat na tihem mislil, bi si drugi še bolj mislili. Vendar je ni hotel razočarati in je molčal. Ona je povzela: »Da ni prišla vmes ona tolpa razbojnikov, bi bila lahko izvršila svoj načrt. Obsuli ste me z očitki in srdili ste se, ko sem vas potegnila v to stvar. Zato sem se vam morala opravičiti... in zdaj sem na milost in nemilost v vaši oblasti.« Bolestno je vzdihnila, kakor bi se ji zdel položaj nerazrešljiv. »Niste na milost in nemilost v moji oblasti,« je hlastno odgovoril. »Zanesite se, moje spoštovanje vam je zagotovljeno.« »Hvala,« je rekla. Toda v njenem glasu ni bilo tega, kar je povedala beseda. Mladi Rus je zato hladneje dejal: »Če mi ne zaupate, bodite potolaženi; pri priči lahko odidem in me ne boste nikdar več videli. In pri spominu svoje matere, nje, ki mi je bila najdražja na svetu, se vam zakolnem, da ne boste nikdar več slišali o meni.« Njegov trdni in odločni glas Jo 8uzani vrnil pogum. »Ne. ne hodite proč! Zanesem se na’ vas... in potrebujem vas. Ko bi le hoteli sprejeti kakšno nagrado... koliko mirnejša bi bila potem!« »Ne vem, zakaj.« »Kadar imajo ljudje pri kakšni stvari osebno korist, se človek lahko bolj nanje zanese.« Visoko so je vzravnal in oči so mu zagdrele od ponosa. »Če je tako, gospodična Kreu-gerjeva. dovolite; prav je, če se sprijaznite z mislijo, da se smete zanesti na Aleksandra Nižinskega, ne da bi mu morali zmerom govoriti o nagradi.« »Nisem vas hotela žaliti,« se je opravičila. »Ge me res nimate namena žaliti, vas prosim, da nikdar več n« govorite o denarju.« »Ne razumem, odkod tolikšna nesebičnost do mene. Bogata seon in lahko poplačam usluge.« »Usluga, ki jo terjate od mene, je druge vrste! Za zaupanje gre: človek ga da, ali pa odreče. Če mi ne zaupate, postaviva piko in ne govoriva več o tem.« Pogledala ga je, potem je pa tiho pripomnila: »Kako ste živčni! Še nikdar nisem videla človeka, ki bi bil tako občutljiv kakor vi.« »Mogoče zato, ker ne marate okoli sebe ljudi, ki bi imeli pravico bili občutljivi.« »Če bi bili meni enaki, Jean, bi morale pravkaršnje vaše besede razžaliti hčer mojega očeta.« Ugriznil se je v ustnice, da bi zadržal odgovor; ni maral biti nevljuden nasproti ženski. Suzana ga je pogledala od strani: »Že spet sem vas razsrdila!« »Kaj še! Sami ste dobro povedali, da vam nisem enak!... Prevelik prepad naju loči!« Vzlic neoporečni vljudnosti njegovega glasu se je Suzani zdelo, da sliši v njem neskončen prezir — in vendar njen šofer pač ni mogel imeti takega namena. Ali ji ni bilo mar Suzana Kreuger ime? In ni bila hči mnogokratnega milijonarja, ki so se vsi po trebuhu plazili pred njo? Mlada milijonarka se je nehote zamislila. Šofer jo spoštoval njen molk. Med tem se je bilo okoli njiju stemnilo. Zdelo se je, kakor da bi legel mrak na zemljo. Toda bili so le veliki črni oblaki, ki so iznenada prepregli ves nebesni svod. Zdajci jo potegnil silen piš in dvignil prah in listje v vrtincu s tal. Jean je planil pokoncu. Čutil je, da se pripravlja k nevihti. »Gospodična, brž nazaj! Drugače bova mokra!« A toliko da sta stopila v avto, ko se je že vlilo. Na mah se je cesta izpremenila v hudournik, čedalje j bolj naraščajoč in grozeč. Iz tem- j nih oblakov so udarjali bliski, da je vid jemalo. Šofer je moral pokazati vse svoje znanje in lilodnokrvnost, da je srečno spravil avto v zavetje širokega previsa ob znožju pobočja. Tam st« počakala, da se je vihar nad njunima glavama malo polegel. Šele tedaj j« Jean pognal motor. Pot, ki je zanjo malo prej potreboval komaj pol ure, je zdaj vozil dobri dve uri, teko počasi in oprezno je moral šofirati zaradi razdrte ceste in rup na njej. Zato je pa srečno spravil avto nepoškodovan domov in tudi njegovi varovanki se ni nič hudega zgodilo. Na Vaclavskem *rgu so bili že v skrbeh. Ko je stari Kreuger zagledal svojo hčer, se mu je odvalil kamen od srca. »Hvala Bogu, da si prišla! V kakšnem strahu smo že bili! Že ob sami misli, da si Bog ve kje popolnoma sama sredi nevihte in noči, me je groza prevzela « »Saj nisem bila sama, oče,« je neskrbno odgovorila Suzana in poljubila očeta na čelo. »Kadar sem z Jeanom, vas ni treba biti strah: čudovit šofer vam je in hladnokrven kakor le kdo. V njegovi družbi sem zmerom brez skrbi.« Oče se je obrnil k Rusu. Mladi mož si je bil ravno slačil premočeni suknjič. »Ali ste slišali, prijatelj, kaj pravi moja hči? Da ste čudoviti!« »Mislim, da nisem ničesar posebnega storil,« je skromno odvrnil mladi mož. »Šlo je le za to, da brez škode pripeljem avto nazaj — nu, malo paziti je bilo treba, pa je šlo.« »Da, dobro je bilo treba odpreti oči! Zato ste zaslužili nagrado. Oglasite se jutri dopoldne pri naeni, čakal vas bo stotak.« Suzana je udarila t smeh. »Na, zdaj ste menda zadovoljni?« je porogljivo vzkliknila. In ae da bi bila počakala odgovora, je dodala: »Ati }e vaša šoferska spretnost zadeva posebne sorte — ali vam gre pa nemara tudi nocoj zgolj za zaupanje ali nezaupanje?« Malce zlobno se je nasmehnil, preden je odgovoril: »Z veseljem sprejmem nagrado gospoda Kreuger ja. Zakaj namenjena je šoferju.« »Imenitno! Če no bom mogla ponoči zaspati, bom ugibala, kakšna je razlika med njegovim stotakom in mojim.« »Nikar! Ni vredno... Bojim se, da boste po nepotrebnem prišli ob spanje.« Stopila je k njemu in v očeh se ji je iznenada ukresal blisk. »Ker sem prebedasta, hočete reči?« je zasikala. Hlastno je oporekel: »Ne! Temveč zato, ker me nočete razumeti.« »Strašno duhovito je, delati se človeka, ki ga nihče ne razume!« Pred njenim prezirljivim pogledom se je rajši obrnil proč in ni odgovoril. »Zdi se mi, da je vaših argumentov že konec!« Porogljivo ee je zasmejal. To jo je še bolj zbodlo kakor njegov srd. če želite ta roman dalje zasledovati, nam sporočite na naslov: Uprava »Družinskega tednika«, Ljubljana, Tyrševa cesta 29/1. (Poštni predal št. 345). Pričujoči ponatis romana je manj kakor polovica tega, kar ga je že do danes izšlo v »Družinskem tedniku«. Vsa ta nadaljevanja Vam lahko ftzkoj posljeuio, če nam nakažete po poštni nakaznici Din 40-— za polletno naročnino ali pa vsaj Din 20-— za četrt leta. V tem primeru boste že čez 2 ali na/ltesi3e;e če* 3 dni lahko brali naslednja nadaljevanja. če se pa želite poprej seznaniti tudi z drugo vsebino »Družinskega tednika«, z našimi priznanimi in zanimivi članki z vseh delov sveta, z našimi kratkimi povestmi, novelami, dopisi itd., tedaj zahtevajte zastonj zn neobvezno eno številko na ogled. Priložili ji bomo položnico, da boste lahko poravnali naročnino. Ta pot je pa nekoliko daljša, ker Vam lahko šele tedaj pošljemo številke z naslednjimi nadaljevanji, ko prejmemo Vaše nakazilo. »Kaj naj vam odgovorim? V vaši službi sem; že nekajkrat sem se vas drznil na to opozoriti.« »O, ne mislite, da sem pozabila!« Stopila je k avtu, vsemu oškropljenemu z blatom, si ga temeljito ogledala z vseh strani, nato je pa rekla na glas, da so jo vsi okoli nje morali slišati: »Le poglejte, Jean! Ali ne vidite, v kako strašnem stanju je voz? Pri priči mi ga imate očistiti, še preden odidete na večerjo.« »Nikar, hčerka, saj se tako ne mudi.« je odmahnil stari Kreuger že na stopnicah. »Oprostite, oče, vendar ne gre, da bi voz vso noč ostal tak kakršen je. Zato je prav, da ga Jem opere, preden odide. Če ga zapelje v garažo, ga ne bodo prej očistili kakor šele jutri zjutraj.« Jean se je brez besede obrnil k Matiji, šoferju Suzaninega očeta. »Ne zamerite, Matija,« mu je rekel, nič glasneje pa tudi nič tiše kakor po navadi. »Današnji izlet in nevihta sta mi šla nekoliko do živega. Truden sem. Stotak vam dam, ki mi ga je pravkar gospod obljubil — če namestu mene očistite avto, preden ga spravite v garažo.« »Nič ne skrbi, prijatelj! Nocoj si si res zaslužil svoj počitek. Kar mirno pojdi na večerjo. Preden boš gotov, bom pa tudi jaz že opravil svoje delo, tako da boš lahko mirno spal.« Suzana je kakor okamenela poslušala oba šoferja. Le predobro je pod navidezno dobrodušnostjo njunih besed čutila bodlko graje na njen rovaš. Grabilo jo je, da bi posegla vmes in zahtevala, da osnaži avto tisti, kdor je zanj odgovoren. Takrat 90 se pa njene oči srečale s hladnim pogledom mladega Rusa. Vsa srdita in togotna se je obrnila in šla. VIII Drugo jutro se je Suzana že zelo zgodaj prikazala aa dvorišču. Jeana še ni bilo, zato je Matija pripeljal iz garaže oba avtomobila. Bila sta očiščena, da sta »e svetila ko zrcalo. »Snoči ste vi očistili moj avto, Matija?« Šofer jo je nezaupno pogledal. »Da •.. Upam da nisem nič hudega storil, če sem to napravil namestu utrujenega tovariša.« »Kajpada ni bilo nič hudega; toda moj oče ne mara, da bi vaš tovariš prišel ob obljubljeno nagrado.« »Hm... malo nerodna reč...« »Nikakor ne. Oče mi je naročil, naj vam izročim stotak, ki vam ga je Jean obljubil. Ko bo on prišel. mu pa povejte, da vam je že gospod plačal.« »Gospod je res dober, in zelo sem mu hvaležen, gospodična.« Ta nagrada »u je prišla tako nepričakovano, da je le s težavo zajecljal zahvalo. »Moj oče je zelo dober človek, ne pozabite tega, Matija!« jeljudo-milo rekla Suzana. »Vedite, da služite pravičnemu gospodarju, ki (Beli, da so njegovi posli z njim zadovoljni.« >0, gospod. Kreuger je dober gospodar,« jo s prepričanjem pritrdil šotor. Ob tolikšni ijudo-milosti se mu je zamera sama od sebe raztopfla. »P*av je takol Koj zdajle bom te vaše besede »poročila svojemu očetu. Spodobi se, da gospodar in njegovi posli vedo, kako drug o drugem mislijo.« In že je odhitela v hišo, kakor bi jo bilo sram, da se je spustila v talno dolg razgovor * podrejenim človekom. »0<5ka! Ali M sprejeli svojo hčer?« Suzana je pokukala pri vratih delovnega kabineta svojega očeta. Stari Kjeuger se je obrnil na stota. >Kar naprej, hčerka! Saj me drugače ravno ne razvajaš; že več mesecev bo tega, kar si me poslednjič blagovolila počastiti s svojim obiskom.c »Prišla sem, da vas pokaram,« je našobila usta in se hinavsko vsedia očetu na kolena. »Kaj ee je pa zgodilo?« »Saj veste, za Jeana gre. Snoči niste bili ravno spodobni z njim.« »Zakaj ne?« »Razžalili ste ga!« »Ta je pa lepat Jaz sem ga razžalil — ne ti?!« »Mojo ge v poštev ne pride v primeri s tem, kar ste mu vi napravili.« »Ničesar se ne spomnim.« >L<- malo pomislite: stotak ste mu obljubili.« »In kaj potem? Ali ga nisi tudi ti malo prej Matiji dala?« »To je pa druga reč. Matiji bi lahko zdajle dalj stotak, pa potem spet in spet, tja do noči — pa se jih nikoli ne bi naveličal jemati!« Stari Kreuger se je zasmejal na glas. »To ti rad verjamem!« »Vidite, Jean pa ni takšen.« »Menda vendar ni tak, da bi hotel zastonj delati?« »Tega ne trdim. Samo da pri njem ni vseeno, kako mu daste.« »Gftejl Glej!« »Da... Snoči na primer sem prav dobio videla, da ste ga razžaliti.« »Verjemi mi, nalašč že ne.« »Verjamem, toda sami morate razumeti. da ne gre dajati stotaka takemu izjemnemu šoferju, ki vam po toli strašni nevihti pripelje hčer živo in zdravo domov. Današnji časniki pišejo, da je bilo več tucatov žrtev.« »2e vidim, da sem res premalo rekel. Dvakrat toliko bi bil moral obljubiti.« »Da... ali pa sto tisoč, ali pa milijoni Pri Jeanu človek nikdar prav ne ve, koliko mu je treba dati.« »Daj no... kaj se ti je mar zmešalo?« Z grozo ie odrinil hčer od sebe, da jo ie lahko bolje pogledal. »Kaj še, očka! Ali ste že kdaj mislili na mojo trgovsko ceno?« je popolnoma rosno vprašala Suzana. »Tvojo trgovsko ceno?« »Snoči, ko ste me čakali v skrbeh, bi bili dali tudi milijon, da se mi ne pripeti nesreča — in prav gotovo ne bi bili barantali, kaj ne? Ali zdaj razumete?« »Razumem samo to, da se že pet minut norčuješ iz mene.« »če vam povem, ooe, da popolnoma resno mislim! Tore} mislite da bi bilo previsoko, če bi oenil življenje vase hčerke na milijon?« »Nikar, otrok! Dvajset milijonov bi dal, vse svoje premoženje bi žrtvoval, da te rešim, če bi ti grozila nevarnost. Kako bi tudi mogel živeti brez svoje Suzane?« Glas se mu je zdajci utrgal. »Zaradi tebe, otrok moj, sem zmerom sanjal o bogastvu, zaradi tebe sem hotel biti milijonar, in rajši pridem pri priči ob vse, kakor da bi tebe izgubil!« »Vem, očka!« je toplo vzkliknila Suzana. »Toda nekoga poznam, ki me oeni natanko tako visoko kakor vi... samo da...« je dodala nekam razočarano, »samo da pri njem ne gre za njegove denarje, temveč za tuje milijone.« »Res?... In kdo naj bi to bil?« Očeta je prešinilo, da ni Suzana nemara že našla snubca, toda hči je odkimala: »Nekdo, ki ga vi prav gotovo ne eenite po pravi vrednosti. Človek, ki zna biti na moč neprijeten... A vzlic temu ne morem reči, da bi bil napak. 0 meni modruje nar tanko tako kakor" vi.« »To me veseli,« je rekel oče in skril aohljaj. Pogovor ga je začenjal dolgočasiti. »In zdaj, Suzani-ca, kaj ne da me boš pustila pri miru? Vesel sem, da sem lahko malo s teboj pokramljal, zdaj moram pa pregledati pošto.« »In Jean?« »Saj sem rekel: dal mu bom dva sto talca.« »Tak res ne mislite na milijon?« je udarila v smeh, čeprav bi bila rada ostala resna. »Veš kaj, zdaj mi je pa te šale že zadosti.« »Škoda, meni je bila pa tako všeč. Vidite, očka, vsaj eno uro sem bila danes vesela in razposajena ko tička na veji.« In viharno je objela očeta in ga poljubila, nato se je pa nagnila k njemu na uho in mu nekaj na dolgo in na široko razlagala. Stari Kreuger je prvi mah osupnil, razširil je oči in hotel ugovarjati, toda hči mu je zaprta ustnice s poljubom. Naposled se je je pa vendar otresel; vzel je iz žepa naočnike, kakor bi si jo hotel natančneje ogledati, a ko je videl njene velike proseče oči, je zagodrnjal: »Tak končaj že vendar! Saj vidim, da mi ne boš dala prej miru, dokler ne bom storil po tvoji volji.« »Torej velja, očka? V nič me boste devali in udrihali po meni, zato boste pa njegove vrline tem bolj hvalili in mu svečano izjavili, da ga šele zdaj znate prav ceniti; m zato mu boste zvišali plačo na štiri tisoč kron na mesec.« Starega Kreugerja je vrglo po-koccu. »Koliko si rekla?« »Štiri tisoč kron.« >Saj si nora!« »Dobro, pa pet tisoč, če vam je ljubše.« »Lepo te prosim, kje na svetu pa ima kateri šofer takšno plačo?!« »Ne zamerite, očka; šoferji mojih prijateljic dobe poleg plače še lepe posebne nagrade. Od mene nima Jean ničesar. Jaz ne dobivam ljubezenske po*te in ne hodim na skrivne sestanke; to se pravi, da se s to strani Jean pač ne more nadejati napitnine.« »Z drugimi besedami: zato naj ga torej j a z plačam kakor ministra!« »Da, oče, drugače ne vem, kako naj si ga ohranim. Vse moje prijateljice bodo popokale od zavisti, da imami takšnega kavalirja za šoferja. Molly vem, da bi mu dala sto tisoč kron na leto, samo da mi ga iztrga. Jaz sem si pa ravno njega vtepla v glavo. Ali ne bi bilo mar ponižujoče, če bi odšel od nas samo zaradi plače — kakor da smo taki berači?« »Nu, pa naj bo! Ne govoriva več o tem. Tvoj šofer bo imel štiri tisoč kron.« »Oče, saj ste vendar že pristali na pet tisoč!« Kreuger je srdito zagodrnjal. »Ljudje me bodo imeli za bedaka, če bom plačeval takšne denarje šoferju!« »Nikar tako ne govorite, očka! Imeli vas bodo za vrstnika ameriških milijarderjev, ki ne gledajo na par dolarjev, če jih človek res zasluži.« »Ti si mi res prava! Zdaj se mi pa izgubi, ko si že dosegla, kar si hotela; rekel sem ti že, da me dele čaka.« »Pa ne boste Jeanu niti z besedico omenili, da sem vam jaz tako svetovala?« »Ne bom.« »Prisežete?« »če ti rečem, da ne bom, smrt božja! Kaj naj mu grem mar pripovedovat, da je moja liči prišla ob pamet zaradi šoferja, ki ga ji njene tovarišice zavidajo?« / Ko je Suzana zaprla za seboj vrata očetovega kabineta, je obstala in se naslonila na zid- Vsa veselost je mahoma padla z nje kakor krinka, ki si jo človek strga z obraza. S kretnjo, ki ji je ostala še iz otroških let, je prekrižala roke na prsih in zamrmrala: »Pa bo vendarle vzel moj umazani denar!« In v njenih pred se zaverovanih črnih očeh se je zabliskala iskra zmagoslavja. IX Jean se je tisto jutro nekoliko zamudil. Matija je osupnil, ko Za Veliko noč! Razne zavese, stori, gardine, prti, garniture, preproge, predposteljnlki itd. Po Izredno znižanih cenah samo do praznikov A. & E. SKABERNE LJUBLJANA je videl, da se je pripeljal s taksijem. »Ali je gospodična že vprašala po uveni?« »Ne še. Sicer je hodila tod oko- li, toda tebe ni oiu^ila.« »Tem bolje! 0 čiščenju avtomobila tudi ni govorila?« »Pač, rekla mi je, da sem prav storil, ker sem ga očistil namestu tebe.« »Nu, potem je pa v redu!... Saj res, Matija, dolžan sem vam sto leron, ki mi jih je gospod Kreuger vpričo vas obljubil.« »To naj te nič ne skrbi, prijatelj. Ni še pol uro lega, kar sem jih dobil, in če me vse ne vara, se mi zdi, da je mister Fižol tudi tebi naaientl stotak.« »Zakaj?« »Kaj vem! Menda noče, da bi prišel ob svojo nagrado, in naposled, beseda je beseda, posebno pri kupčijskih ljudeh ... Saj razumeš?« »Ali vam je sam to rekel?« »Nej Gospodična Pašteta mi je stvar prinesla na uho.« »Aha! Torej je ona po sredi...« Njegovo bledo čelo je nenadno prepregJa globoka brazda. Ves dopoldan se je podil po opravkih za mlado Kreugerjevo. Zakaj neki gre in se v njegovi odsotnosti meša v njegove reči? »Očitno je, da se hoče na vsak način odkrižati tega stotaka. Toda moti se, če misli, da ga pojdem terjat k njenemu očetu!« Tisti treuutek je bil mladi mož resnično srdit na milijonarjevo hčer. Prav takrat se je prikazal pred garažo Kreuger jev osebni sluga in dostojanstveno sporočil »šofer- Tako ali takt ni eno in isto. To posebno dobro vedo gospodinje, ko pripravljajo potice in šartlje za veliko noč. Takrat je po navadi v hiši prepir iu jok, ker se je pokvarila torta, potica ali šartelj. Pametna gospodinja se pa lahko obvaruj« vse te jeze, nervoznosti in joka. Zato ker v prvi vrsti pripravlja kolače po dr. Oetkerievih receptih, ker jih peče z dr. Oetkerjevimi pecilnimi praški, ker uporablja dr. Oetkerjev vanilijov prašek in za pudinge specialni prašek, ld ga izdeluje dr. Oetker. Vsaka gospodinja, ki tega še ui vedela, si lahko pomaga na ta način, da po dopisnici, naslovljeni na Jugo-slavensko dr. Oetkerjevo tovarno v Mariboru, zahteva popolnoma brezplačno knjižico za recepte za kuhinjo in dom. Vsaka gospodinja bo potem rada in z lahkoto pripravljala potice in drugo praznično pecivo, seveda zmerom s pecilnimi praški, ki nosijo zaščitno svetlo glavo. V mika bo vesela in brea skrbi! ju gospodične Suzane«, da bi gospod Kreuger rad x njim govoril in da ga prosi k sebi v pisarno. Jean je mislil, da je slabo razumel; zato mu je moral komornik vabilo še enkrat ponoviti. »Takoj pridem,« je nato odgovoril brez naglice. »Samo roke si še prej umijem.« Nekaj časa je strmel za komornikom, kako se z dostojanstvenim korakom izgublja, in se izpraševal, kakšna nevšečnost ga neki čaka. »Križ je biti v službi,« si je rekel sam pri sebi. »Tem večji, če človek tega ci vajen. Toliko pa rečem: kadar mi bo vsega preveč, jo pa pobrišem!« Pripravljen na nič dobrega se je odpravil proti kabinetu nekdanjega konzervnega tovarnarja. Ko je šel čez dvorišče, je nehote dvignil oči k oknom Suzaninega stanovanja. »Morda me opazuje, skrita za zaveso,« je pomislil. Toda ponosno se je stresel in se vzravnal: »Daj no, kaj se neki toliko ukvarjaš s početjem te slabo vzgojene frajliee! Saj služba ni tako huda in par mesecev boš že kako prestal.« Ko je prišel, so ga takoj odvedli v kabinet gospoda Kreugerja. Bil je gologlav, ker ni maral čepice mečkati v rokah. »Govoriti moram z vami, prijatelj,« je dejal milijonar in si pozorno ogledal mladega moža. Videl je, da je visok in vitek in da se mu obleka lepo poda. Jean je imel šlcrobljen ovratnik in samoveznioo, na nogah pa čevlje boljše kakovosti. Bil je res tikusno napravljen in ni prav nič spominjal na navadnega šoferja. »Moja hči ima prav,« sl je dejal tovarnar. »Fanta je vredno pogledati! Talde stasit mladenič na šo-ferske>m sedežu ga res pihno!« Kot ponosnemu bogatašu, ki si lahko privošči sleherno razk«8jet mu ni niti na misel prišlo, da bi znal biti ta mož preveč zal za spremljevalca njegovi dvajsetletni hčeri in da bi ga Suzani utegnile prijateljice zavidati še kako drugače, ne samo kot šoferja. Ne, te mu ni niti na um prižtto. Navdajal ga je le ponos, da ie njegova hol tako bogata, da si lahko privošči toli gosposkega šeferja. »Premislil sem, ne bom vam dal obljubljere nagrade.« »Saj je nisem prosil, gospod,« je mirno odgovoril Jean, čeprav ga jo ta uvod pripravil na naj-liujše. »Vredni ste več kakor ta piška- vi stotak,« je povzel milijonar. »Spretni ste, hladnokrvni in živce imate v oblasti; srečen sem, da vas lahko precenim po vaši pravi vrednosti.« »Gospod se mi preveč laska!:..« je osuplo zajecljal mladi Rus. »Po drugi strani,« je nadaljeval milijonar, »imam pa hčer... edinko... Čeprav sem jo strašno razvadil, ima vendarle zlato srce in jo ljubim kakor nikogar drugega na svetu.« Jean se ni zgenil, čeprav ga je mikalo, da bi se porogljivo nasmehnil. Vprašal se je. Kam neki bo vse to pripeljalo. »Vam sem jo zaupal,« je nadaljeval Kreuger. »Strašna odgovornost je to. Upam, Jean, da ste si v svesti, kaj zahtevam od vas...« »0, ne bojte se!« je vzkliknil mladi mož. »Da. vem, sposoben šofer ste in moja liči vas visoko ceni.« Prestal je, kakor bi iskal, kaj mu ima še povedati. »Aha!« Popraskal se je za ušesom. Čedalje brozumneje se mii je zdelo, da bi ponudil takšno plačo šoferju, ki se je sam zadovoljil z osemnajst sto kronami na mesec. Njegovo obotavljanje šoferju ni ušlo, čeprav si ga ni znal razlagati. Toda stari Kreuger je bil kakor njegova hJi: kadar so je za kaj odločil, ni nikoli dolgo pomišljal. »Da, Jean, tc'.e vam imam še povedati: rad bi videl, da bi z veseljem in vnemo opravljali svojo službo: zato boste poslej imeli pet tisoč kron na mesec...« »Kako ste rekli?« je strme zajecljal mladi Rus. »Pet tisoč, prijatelj! Toliko ste tudi vredni... Sposoben šofer ste, rekel sem vam že... Razen tega... nu, saj ste zadovoljni?« »Kaj ne bi bil! Samo .izprašujem se, gospod, zakaj...« »Nič se ne izprašujte! Čisto prirodno je, da so zasluge plačane po zaslugi...« »Ves zmeden sem, gospod, in ne vem, kako naj se vam oddolžim...« »Moja hči, saj razumete... Odgovornost. ki jo imate... Tako, zdaj pa pojdite, prijatelj, vesel sem, da sem vas mogel po zaslugi poplačati!« Jean se je opotekel, kakor bi bil pijan. Bil je že pri vratih, ko ga je Kreuger še enkrat poklical nazaj. »Med nama, Jean: ali ni moja hči neznosna? Mislim, da vam dela mnogo preglavic.« Rus se je nehote nasmehnil. Toda vprašanje imi je prišlo preveč nepričakovano, da bi znal kaj pametnega nanj odgovoriti. »Gospodična je zelo ljubezniva,« j» dejal čez nekaj časa. »Na žalost je pomanpdjivo vzgojena in to izrablja, kjer le more.< »Potem že rajši recimo,« se je nasmehnil mladi mož, »da fe prelestno pomanjkljivo vzgojena; tega ji pa človek res ne more preveč zameriti.« Očetu se je zjasnil obraz. Stopil je k šoferju in ga prijateljsko potrepljal po ramenu. »Zadovoljen sem z vami, Jean. Zato bi me bolelo, če bi še zmerom kuhali zamero proti tej pokvarjenki... Zakaj snoči je bilo res malo prehudo, kar je z vami napravila.« Ko je Jean ostal sam v veži, je storil prav tako kakor eno uro poprej Suzana. Ustavil se je in se zamislil. »Saj to ne more biti resnica, takšna sreča: pet tisoč kron na mesec!« A tisti mah mu je prišla Suzana na um. »Ona je tista, ki je pregovorila svojega očeta... Mogoče je oelo samo sabo očrnila, kdo vet Gotovo je le to, da je znala tako napraviti, da sem vendarle vzel njen denar.« Njegove oči niso bile več tako trde; prizanesljivost je zasijala ▼ njih. »Da, našla je način, da sem moral vzeti njen denar... in ne naj-»labiega... skoraj bi rekel, prav sprejemljiv način!« Ravno se je vrnil v garažo, ko se je prikazala Suzana. »Danes ste pa nekam pozni, Jean?« »Oprostite, gospodična, pobrigal sem se za tisto, lcar ste mi naročili, in pri tem sem se bolj zamudil, kakor sem mislil.« »Imate kakšne novice?« »še ne, toda v osem in štiridesetih urah mislim, da se bo stvar kako uredila.« NADALJEVANJE v ..Družinskem tedniku" šf. 11 (21. marca 1935) Če želite ta roman dalje zasledovati, nam sporočite na naslov: Uprava »Družinskega tednika«, Ljubljana, Tj-rševa e. 29/1. (Poštni predal št. 345). Pričujoči ponatis romana jo manj kakor poloviea toga, kar ga je že do danes izšlo r »Družinskem tedniku«. Vsa ta nadaljevanja Vam lahko takoj pošljemo, Če nam nakažete po poštni nakaznici Din 40*— za polletno naročnino ali pa vsaj Din 20'— za četrt leta. V tem primeru boste žo čez 2 ali najkasneje čez 3 dni lahko brali naslednja nadaljevanja. Če so pa želite poprej seznaniti tudi z drugo vsebino »Družinskega tednika«, z našimi priznanimi in zanimivimi članki z vseh delov sveta, z našimi kratkimi povestmi, novelami, dopisi itd., tedaj zahtevajte zastonj in neobvezno eno številko na ogled. Priložili ji bomo položnico, da boste lahko poravnali naročnino. Ta pot jo pa nekoliko daljša, ker Vam lahko šele te^j pošljemo številko z naslednjimi nadaljevanji, ko prejmemo Vaše nakazilo. »Družinski tednik«. Pomlad je tu in novi plašči so tu. Nešteto novih vzorcev tkanin, nešteto novih fason, za vsako postavo imamo ustrezajoč plašč * Vse dame vabimo na neobvezen A ogled pomladnih plaščev ^ 1 v II. nadstropju naše trgovine Dežni plašč iz Odjemalkam zunaj Za- Pomladni plašč iz J gumiranega platna, greha pošljemo te dni naš enobarvne tkanino ' popolnoma se za- novi katalog. Interesenti, z gumbi na dve vr- pre, v lepih barvah ki še niso pri nas kupo- sti in modernimi Din 190’— vali, naj zahtevajo naš reverji. Podložen do poletni katalog. V njem spodaj Din 498'— bodo našli obilo priložnosti za ugoden nakup. RaglaD-paleto iz angleške tkanine, z bubi-ovratnikom in urezanimi žepi Din 440'-— im Plašč iz lodnu, nosi se zaprt in odprt, primeren za šport in deževno vreme Din 29«'*- Plašč za pomlad iz enobarvne drap-tka-nine (dobra imitacija kamelje dlake), lepo izdelan, brez podloge Din 398'— Pomladni plašč iz angora tkanine v svetlejši ali temnejši sivi barvi, ves podložen Din 320'— Pomladni plašč il angleške tkanine, modernega kroja ■ pripadajočo samo-veznico, ves podlo- sportm plašč iz vcorčaste tkanine, Boška lasona, brez »odloge Din KUP— Din 730'-< lati plašč, podlo-ftan do spodaj Din 235'— Din 560- Interesenti, ki še niso pri nas kupovali, naj zahtevajo naš poletni katalog. V njem bodo našli obilo priložnosti za ugoden nakup Izdaja za konsorcij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar; urejuje in odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tikamo odgovarja O. Mihalek, vsi ▼ Ljubljani.