Strašna kuga.Očividci nam podajejo pretrosljive sliko o žetvah ¦jrne kuge v Aziji. Že ko se peljaš v Fudsiadsin, priooveduje nek popotnik, zapaziS vsepovsodi sinrt, straSuo in neusmiljono razsajajočo ženo smrt. Zraven oečte leži truplo na ku/ji umrlega Kitajca. Trde roke so iztegnjene, oči odprte. Komaj petdeset korakov, in zopet mrlič. Konj se ustraŠi iu skoči v stran. Na ustnicah mrliča jo videti kri, znamenje, da |e umrl Sele pred kako uro. Ko so pride v mesto Fudsiadsin, naietiš na grueo Kitajcov pred borno kočo, med njimi tudi zdravui&ki pomočniki v runieni obleki. V koči so ponoči umrli trije Kitajoi. Sedaj so priSli, da jih naložijo na voz in odpeljejo. Roka eaega mrliča je pad[a na kolo, ki mu jo je hrešeeče zdrobilo, ko se je začel voz pomikati. Na oglu ulice sedi Kitajec, ki jia Cudeu način aiaha z rokami. Iz ustnic mu kaplja kri. Nagne se ua stran, se vleže — in pričakuje y najbližnjem času orno smrti. StraŠno pri črni kugi je to, . da človek akoro do zadnjega trenotka no ve, ali je zdrav ali boJan. Zato pa Kitajci v svoji paganski neusmiljenosti takoj naženejo svojce iz koč na ulico, kakor hitro začaejo pokašljavati. Potikajo se po nlicah, bljujejo na fla ter pri tem s straboni in grozo opazujejo, Ce priliaja že tudi kri. Kakor hitro so sline pomešane s krvjo, tedaj je gotovo, da se bližajo zadnji trenotki. Vržejo se na tla in tibo, mirno ter udano umirajo. Vsa nežna človeška čustva zaduši kuga, kjericoli se pokaže. Ce je začel oče sumljivo kašljati, nažene ga sin naulico in ga prepusti svojilusodi. ZdravHiki in njih pomočniki gredo vsak dan od biše do hiŠe ter trkajo na vrata. Ce se nihče ne oglasi, je znamenje, da je pobrala kuga ponofii vse prebivalce. Poaebnega pokopališča za okužene ni nikjer. Trupla se položijo v rakve, ki so zbite iz drobnih desk, in^ rakrese za silo pokrijejo z zemljo. Ponoči prihajajo na mirodvor ubogi Kitajci, ki dregetajo od raraza, odkopiiejo mrlifie, jira slečejo obleko ter pokrijejo ž njo svoje napol zmrzle ade. Deske pa se pokurijo ali poproJajo. Kuga se Siri vedno bolj proti Evropi. Najnovejša porocila pravijo, da se je pojavila že na evropski ruski meji. Glavar okraja je ukazal, da se meja z vojaštvom zapre. Drugi celo trdijo, da imamo kugo žo v Bvropi, in sicer v BlagoveŠčenŠku in Astrahanu. Japonci so naznanili velevlastim, da bodo voja3fco zasedli Mandžurijo, 6e ne bodo Kitajci storili ni6 proti kugi. Opaža se, da se japonskih zdravnikov kljub temu, da se zolo izpostavljajo ip z veliko požrtvovalaostjo strežejo bolnikom, kiiga ne prime. Poslanoi ruske dume so dobili poročilo, da se bliža kuga Vladi\-ostoku. Kljub prepovedi na papirju 3e vedno prevažajo Kitajoe po železnioi iz Mandžurije 9 Vladivostok. PremoŽnejSi Kitajci beže iz Vladivo^oka v Evropo in na Japonsko. Mesto Asiho |6 popolnoma izumrlo. Katoliški in protestantski misijonar3 so odpotovali v Mukden. Mrliči leže po cestah. Izjmrlo je tudi mesto Fudsijadan. Ceste so prazne in tapuščene. Ljudje so ali pomrli, aii pa pobegnili. Le psi se drve po cestah iu žro — mrliče. BolniSnioe so zapuščene, ni zdravnikov, ni strežaikov, ni bolnikov, Vse ie umrlo. V severni Mandžuriji se kuga vedno bolj Siri. SGtajske oMasti izkušajo po možnosti zakrivati žrtve, ii jih zahteva kuga. Dasi že kaže toplomer 30 stopinj mraza, Še vendar ni opazitl, da bi zaCela kuga poje- aiatL V Indiji je zahtevala kuga v nekaterih krajih sadiiji feas po deset do dvajset tisofi žrtev. Iz Kitajske se So poro^a: Ne le, da divja kaija, tudi dcaginja in lakota postaja v kitajskih pokrajmah vedno večja. Grozni prizori se dogajajo vsak dan v teh krajih. Ljudstvo se mora hraniti od koreniaio, skorje in trave. Vsak dan umre več sto ljudi vsled lakote. Otroci boračijo za koš kruha tn stari5i prodajajo svoje otroke za koŠSek kruha. dane ujarejo laiote.