____    173    ___
Politične stvari.
Iz državnega zbora.
Razprava o proračunu pravosodnega  mini-
sterstva pričela se je kot zadaje poglavje državnega proračuna minulo sreao dne 25. maja.
Prvi dan govorili so: v dnevni seji govorniki: Bare uther, Ferjančič, Foregger, minister Pražak, Neuner in Jaques; v večerni seji pa: Zucker, Sturm, Lienbacher, Vašatj, Vošnjak, Per-nersdorfer, Pichler in minister Pražak. Bareu-ther napenjal se je hudo, ker gospodje zastopniki Nem-cev na Ceskem prizadevajo se sploh, da drug druzega prekose v ojstrosti proti vladi. Večinoma pa se je vendar vrtil govor njegov krog jezikovne naredbe ministra Pražaka.
Drugi govornik, dr. Ferjanči(^., opisaval je v gladko govorjenem, s spretnostjo zbranim govorom razmere pravosodne uprave med Slovenci, srečno Izogibajoč se vsakdanjega toženja, nasproti pa z živimi barvami opisujoč goropadne krivice, ki se gode izrekoma koroškim in primorskim Slovencem.
Govor, o katerem spregovorimo še obširnejše, napravil je tudi na nasprotnike jako dober, akoravno ne-povoljen jim vtis. S Slovenci in slovenščino pečal se je tudi celjski poslanec Foregger, ki je pa, govoreč prav kot slepec o barvah nehote pripomogel v povekšanje vtisa govora Ferjančičevega. Pomenljivo in posebne vrednosti pri Ferjančičevem govoru je to, da se je z enako odločnostjo obračal zoper unanje nasprotnike slovenščine v uradih, kakor zoper one, Ki se nam kažejo sicer prijazne, sicer pa kjerkoli moč zadržujejo zdrav razvoj domačega našega uradovanja. Minister Pražak, to radi priznamo brez ovinkov, pokazal se je tudi pri tej priliki pravičnega prijatelja enakopravnosti tudi pri Slovencih, tako, da si nismo mogli zadržati zdihljeja, jeli dobimo kedaj toliko nam pravičnega naučnega ministra.
Tirolski poslanec Neuner govoril je strogo stvarno in se je bavil s porotnimi sodnijami; zadnji govornik Jaque8 napenjal je vse svoje govorniške moči, da bi vladi in zborniški večini povedal kaj neprijetnega pa ob enem vsaj v novi obliki, pečal se je mnogo z jezikovno naredbo pravosodnega ministerstva, skušal je dokazati njeno nepostavnost, pa razun nekaj odobravanja za trenutek njegov govor ni imel nixakoršnega vpliva. Koncem govora zaklical je vladi in večini: „spoznajte se in poboljšajte se!" — od desnice pa je odmeval prav ta klic proti levici in govorniku — in po pravici.
V  večerni seji pečal se je desniški Žid iz češkega kluba dr. Zucker poglavitno z levičarskim Židom dr. Jaquesom ter mu je — akoravno z neko govorniško napako svojega rodu zelo oviran — prav dobro odgovarjal svojemu predgovorniku rekoč, da je bil govor njegov zelo nepopolen posnetek zadnje jezikovne razprave v gosposki zbornici. — Pa je bilo v resnici jako nehvaležno delo iz novega dokazavati vse ono, kar so v gosposki zbornici: Randa, knez Lob kovic, Maasseu in ministra Pražak inTaaffe tako temeljito ovrgli.— Jaques si je moral pač misliti, da je v politični borbi uže velicef^ja pomena, ne kazati se premaganega, in zato je ponavjal Schmerling-Ungerjeve razloge za obsojeno in za zmiraj  zavrženo trditev nemške nestrpljivosti.
V  daljni razpravi prišla sta si Lienbacher, kot poročevalec tega oddelka, in pa dr. Vašatj v ojstro nasprotje zavolj onih postav, katere določujejo upravni jezik pri najvišji sodniji. Poslanec M, Vošnjak odgovarjal je Foreggerju, sicer pa je daljna razprava še primeroma dosti stvarno tekla, akoravno so govorili tudi Pichler, Reicher in Pernerstorfer, ki sicer nimajo navado, rabiti mičnih besedi.
___     174    ____