PRESESI GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE GOZDNEGA GOSPODARSTVA BLED NaS ponos: zaloga ln kvaliteta Svet delovne or^anizaelje je imenoval direktorja Svet delovne organizacije je imenoval na seji dne 14.6. 1983 za direktorja delovne organizacije OuSana Novaka, dipl. ing. gozd. V razpisnem postopku se dosedanji direktor Cveto Čuk ni več prijavil, ker je menil, da je prav, da se pred upokojitvijo posveti Se nekaterim strokovnim nalogam, ki jih kot direktor ne bi imel časa opravljati, ter da s svojimi bogatimi izkušnjami pomaga novo imenovanemu direktorju. OuSan Novak je diplomiral leta 1962 na Gozdarski fakulteti v Ljubljani in se 1.7. 1962 zaposlil pri GG Bled. Do leta 1873 je opravljal različna dela in naloge. Tako je bil nekaj časa taksator, nato tehnolog v proizvodnem sektorju in nato pomočnik šefa gozdnega obrata na Jesenicah. Leta 1973 je bil imenovan za šefa gozdnega obrata Jesenice ter kasneje za vodjo TOZD gozdarstvo Jesenice. Od leta 1975 dalje pa je opravljal dela in naloge vodje TOZD gozdarstvo Pokljuka. Dušan Novak je k prijavi na razpis priložil koncept dela za mandatno obdobje, ki ga v celoti objavljamo. PROGRAM RAZVOJA GG BLED 1. Uvodne ugotovitve Delovna organizacija GG Bled je dosegla v Sasu svojega obstoja raven dela, ki Jo uvršča v zgornjo tretjino med slovenskimi gozdnimi gospodarstvi. To smo dosegli zato, ker smo sl v preteklosti pravočasno zastavili uresničljiv in obvezujoč razvojni cilj, da moramo trajno ohraniti in izboljševati koristno funkcijo gozdov ob sodobni in racionalni proizvodnji lesa. Samo tak cilj je družbeno sprejemljiv. Program dela in razvoja za dosego tega cilja smo zapisali v temelje srednjeročnih in dolgoročnih razvojnih načrtov. Do sedaj so bili splošni pogoji taki, da smo skoraj nemoteno delali in se razvijali. Razmeroma lahko smo ustvarjali vse pogoje, ki so za razvoj potrebni. Da niso bili doseženi še boljši rezultati, smo bolj krivi sami kot pa objektivni pogoji. Razmere so se v kratkem času zelo spremenile. Z gospodarsko krizo so tudi za gozdarstvo na -stale izredno zaostrene razmere gospodarjenja. Danes se moramo ponovno zavesti, da so naši cilji širšega druž -benega pomena in da jih ne moremo spremeniti. To pomeni, da ostaja program razvoja isti, spremeniti pa moramo način dela, da bomo lahko še naprej ustvarjali pogoje za razvoj. 2, Ocena sedanjega stanja - V družbenih gozdovih smo do danes ustvarili take pogoje, da količinsko izpolnjujemo naloge družbenih načrtov. Še vedno ne obvladujemo vseh družbenih gozdov, precej jih je v smislu izkoriščanja še zaprtih. Predvidene donose s teh površin dajejo odprti gozdovi. Značilno je, da smo tako stanje dosegli s precej velikimi vlaganji v gozdove in v objekte in sredstva, ki rabijo gospodarjenju s temi gozdovi. V zasebnih gozdovih, ki imajo enak pomen kot družbeni, nalog ne izpolnjujemo. Od leta 1963, ko je naša delovna organizacija prevzela gospodarjenje s temi gozdovi, smo premalo storili, da bi imeli v njih normalne pogoje gospodarjenja. Premalo smo naredili za po-družbljanje proizvodnje v teh gozdovih, za združevanje dela in sredstev s kmeti, lastniki gozdov, in za vlaganje v te gozdove. - Dela in naloge pri gozdnih gradnjah in pri prevozu lesa ter vzdrževanju mehanizacije, ki so sestavni del gozdne proizvodnje, so organizirani v dveh temeljnih organizacijah. Obe dejavnosti sta že po naravi dela zelo dragi in potrebni večje pozornosti. V preteklosti teh dejavnosti nismo razvijali povsem v skladu s potrebami gozdne proizvodnje in imamo zato že precej problemov. - V Samoupravnem sporazumu o združitvi v delovno organizacijo so zapisana dela in naloge delovne skupnosti skupnih služb. Običajna, rutinska dela so dobro opravljena, pravtako neka -tera strokovna dela. Slabše pa je na področju ustvarjalnega dela, to je v iskanju izboljšav in napredka, - Samoupravna organiziranost v naši delovni organizaciji je podrejena proizvodni organiziranosti. Od konstituiranja temeljnih enot so bile izvršene spremembe v Radovljici, ukinjena je bila TOZD Gozdarstva Radovljica. Ob taki organiziranosti imamo vsi delavci pogoje, da uresničujemo svoje samoupravne pravice in dolžnosti. Če so ekonomski rezultati slabši od možnih, je to bolj posledica naših napak kot pa neustrezne organiziranosti. V današnjih zaostrenih gospodarskih razmerah obstaja velika nevarnost, da bi na hitro napravili napako v preveliki centralizaciji. - Združeni smo v sestavljeno organizacijo GLG Bled. Rezultatov te oblike združevanja dela in sredstev skoraj ne čutimo. Dobro sodelujemo z LIP Bled, posebno pri skupnih vlaganjih, ki omogočajo kvalitetno in so-dobro proizvodnjo in predelavo gozdnih sortlmentov. Rezultati sodelovanja so tu in verjetno bo tudi v prihodnje družbeni interes, da se to sodelovanje nadaljuje in poveča. 3, Zaključek Iz uvodnih ugotovitev in grobe ocene sedanjega stanja lahko ugotovimo, da programa razvoja ni potrebno spreminjati. Razvoj je treba pospešiti na področjih, kjer smo zaostali ali naredili napake. Ugotovitev, da smo sedanjo stop -njo razvoja dosegli s precej velikimi vlaganji in da bo denarja v prihodnje manj, nas postavlja pred dejstvo, da moramo takoj spremeniti način našega dela. Pogoje za nadaljnji razvoj bomo morali ustvariti predvsem z boljšo izrabo minulega dela, z bolj produktivnim in bolj ustvarjalnim tekočim delom in z m an j vlaganji. Naš proizvod in storitve, ki jih opravljamo, vsebujejo v primerjavi z industrijo mnogo živega, človeškega dela. V preteklosti smo se preveč ukvarjali s stroji in naložbami za osvojeno tehnologijo, manj pa s človekom -delavcem, ki jo vodi in v njej dela. Usposobljen, osveščen in prizadeven delavec na kateremkoli nivoju je pogoj za dobro delo in rezultate in 8 tem za krepitev materialne osnove in samoupravljanja. Program je realen, uresničljiv in v tem trenutku naša družba potrebuje take programe. VEDNO VEČ JE BOLNIKOV O delu, gospodarjenju ln uspehih v prvem tromesečji! smo pisali že v drugi številki Presekov, Da je bil polletni rezultat dober, ni treba posebej poudarjati, saj je bil rezultat tega delitev osebnih dohodkov za nazaj in povišanje vrednosti točke za naprej. To leto smo imeli zelo obsežen plan pogozdovanja - skupaj 16.-6 ha ali 66. 000 kom sadik. Sajenje se je vleklo od marca do maja na različnih terenih v nadmorski višini od 900 do 1400 m. Pet hektarjev smo posadili tudi za TOZD Bohinj v Marošci. Ker sami nismo mogli posaditi vsega, smo pritegnili k sodelovanju razna društva in organizacije. Spomladansko obično deževje je prispevalo k dobremu rezultatu. Sadike so se dobro prijele. Drugega gojenja v prvem polletju ni bilo veliko. Vreme je bilo letos posebno ugod- 1. seja sveta delovne organiza-čije Gg ""Bled ž'3nč ~13 L_ Juni 1 § 1. Potrjeni so mandati vseh izvoljenih članov, delavcev in metov, za mandatno dobo dveh no, saj je bilo v pol leta le 18 dni slabega vremena, to je povprečno po tri dni na mesec, sicer pa 40 % v februarju. Poseben problem je v naši TO bolniški stalež. V pol leta je bilo 11. 908 ur Izostankov zaradi bolezni. To je toliko, kot če bi 10 ljudi v- tem času ne bilo na delu. To je obenem tudi 10 % vseh zaposlenih v TOZD. Precej jih je v bolniški že po več mesecev, eden Že več kot eno leto. Kolektiv je postal star, zato je tudi bolniške vedno več. Problem je v tem, da nas je po planu dovolj, pri delu pa je velik izpad. Drugih izostankov z dela je bilo 1158 ur. 60 % teh ur je bilo v februarju, ko so bili pogoji za delo manj ugodni in so ljudje porabili nekaj neplačanega dopusta. let. 2. Za predsednika sveta delovne organizacije je izvoljen Štefan Rogan, ca namestnika pa Jože Arh, oba za mandatno dobo dveh let. 3. V komisijo za stanovanjska vprašanja so imenovani: TOZD gozdarstvo Bohinj Anton Smukavec TOZD gozdarstvo Pokljuka Metka Bohinc TOZD gozdarstvo Jesenice Anton Klinar TOK - Bojan Arh TOZD gozdno avtoprevozništvo Drago Celesnik TOZD gozdno gradbeništvo Jože Urbanc Delovna skupnost Bojan Lavrih V uredniški odbor Preseki so imenovani: TOZD gozdarstvo Bohinj Ivan Veber TOZD gozdarstvo Pokljuka Jože Podlogar TOZD gozdarstvo Jesenice Alojz Mertelj TOK - Nikolaj Lapuh TOZD gozdno avtoprevozništvo Tadej Vidic TOZD gozdno gradbeništvo Albert Vidic Delovna skupnost Boris Ahac V počitniški odbor so imenovani: TOZD gozdarstvo Bohinj Tončka Rozman TOZD gozdarstvo Pokljuka Zvonko Kavčič TOZD gozdarstvo Jesenice Mimi Miklavčič TOK - Edita Ahačič TOZD gozdno avtoprevozništvo Vlado Vampelj TOZD gozdno gradbeništvo Jože Urbanc Delovna skupnost Milena Čelik V komisijo za nagrajevanje delavcev po rezultatih dela so imenovani: TOZD gozdarstvo Bohinj Ivan Veber TOZD gozdarstvo Pokljuka Ivan Jekler TOZD gozdarstvo Jesenice Franc Žerjav TOK - Bernard To ne j c TOZD gozdno avtoprevozništvo Jože Dežman TOZD gozdno gradbeništvo Andrej Klinar DS skupnih služb Zvone Solar Podlogar Jože Montaža Urusa za spravilo po strmini navzdol. Foto GG SKLEPI SAMOUPRAVNIH ORGANOV mhmk V odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito so imenovani: TOZD gozdarstvo Bohinj Ludvik Šmid TOZD gozdarstvo Pokljuka Štefan Rogan TOZD gozdarstvo Jesenice Kostja Jerovšek TOK - Bernard Tonejc TOZD gozdno avtoprevozništvo Jože Stare TOZD gozdno gradbeništvo Štefan Barbarič DS skupnih služb Zvone Šolar 4. Svet delovne organizacije imenuje tov. Dušana Novaka, dipl. ing. gozd. za individualnega poslovodnega organa delovne organizacije Gozdno gospodarstvo Bled, in sicer od 1. oktobra 1983 dalje za mandatno dobo štirih let. Svet delov, organizacije imenuje tov. Cveta Čuka, dipl. ing. gozd. za vršilca dolžnosti individualnega poslovodnega organa delovne organizacije GG Bled in sicer od 18. junija 1983 do 1.10.1983. in po svoji funkciji še predsednik stalne akcijske konference komunistov, individualni poslovodni organ DO. predsednik sveta delovne organizacije, predsednik konference osnovnih organizacij sindikata. Nova izvedba kopresorja pri gradnji gozdnih cest na Jelovici Foto GG 5. Svet delovne organizacije sprejme samoupravni sporazum o združevanju sredstev za interno stimulacijo proizvodnje za konvertibilni izvoz. 6. Svet delovne organizacije sprejme samoupravni sporazum o združevanju del in sredstev za ustvarjanje večjega deviznega priliva. 7. Svet delovne organizacije sprejme osnutek samoupravnega sporazuiha o združitvi v GLG in statuta GLG s pripombami, pripombe posredu -je SOZD GLG. 8. Svet delovne organizacije sprejme gozdnogospodarski načrt za enoto Bohinj za dobo 1982-1991; glasovanje je bilo ločeno, tako da so posebej glasovali delavci GG Bled in kmetje kooperanti, člani S DO. Pomanjkanje goriva nas sili tudi v skrbnejše shranjevanje. Vse več je priročnih skladišč po gozdovih. Foto GG 9. Gozdno gospodarstvo Bled dovoljuje brezplačen prenos pravice uporabe na Zavod za ribištvo Ljubljana na parcelah št. 156/z in 156/3 v k. o. Bohinjska Bistrica s površino 460 m2 in 487 m2 zemljiškoknjižni vložek št. 105. 10. Gozdno gospodarstvo Bled soglaša s pripravami za izdelavo programa razvoja narodnega parka in s pripravo načrtov za posamezne objekte na površini, ki jo upravlja GG Bled. Konkretno soglasje k objektom bo podano na predloženi dokumentaciji v okviru sprejetega programa, kot to določa zakon o narodnem parku v členu 30 (Ur. list SRS št. 936-17/81). 11. Gozdno gospodarstvo Bled ne more spremeniti določil odločbe o agrarni reformi in ne vračati dodeljenih zemljišč ali dodeliti upravnem u organu v nadaljnje razpolaganje, če konkretna površina ni predmet širšega družbenega interesa za spremembo namembnosti. 12. Svet delovne organizacije daje pozitivno soglasje k prenosu pravice uporabe na zemljišču v obsegu in površini, ki bo določena s pozitivno lokacijsko dokumentacijo, pod naslednjimi pogoji: - pozitivno mnenje SIS za gozdarstvo Bled, - strokovna služba Gozdnega gospodarstva Bled izdela pro jekt, v katerem določi mejo med trajno gozdno površino in bodočo urbanizirano cono ter potek traktorske izvozne poti. Stroški nadomestne gradnje vlake so obdelani v tem projektu, - lokacijska dokumentacija se Izdela znotraj tako določene površine, - za izgubljeno gozdno povr -šino in za nadomestno gradnjo se določi odškodnina. 13. GG Bled odproda Francu Pogačarju, delavcu TOZD gozd- no avtoprevozništvo in delavnice, stanujočemu v Radovljici, Šercerjeva 37 del zemljišča pare.št. 184/2 k.o.Polj -šica v približni površini 840 m2 proti odškodnini, ki jo določi sodni cenilec. Prenos se izvrši na podlagi ustrezne pogodbe, predhodno pa geodetska uprava zemljišče geome-trsko odmeri v prisotnosti pooblaščenega predstavnika GG Bled. 14. Petru Kemperletu, Alojzu Sta-retu, Aleksandru Sremcu in Jožetu Ravniku iz Boh. Bistrice, Zoisova 30 se dodeli v uporabo zemljišče pare. št. 144/6, dvorišče v izmeri 635 m2 proti najmanjši odškodnini, določeni z odlokom občine Radovljica. 15. Petru Kemperletu se dodeli v uporabo zemljišče pare. št. 144/5, njiva v izmeri 68 m2 proti najmanjši odškodnini, določeni po odloku občine Radovljica. 16. Svet delovne organizacije ugotavlja, daje bil predlog spre -memb plana porabe sredstev za skupno porabo delavcev sprejet na delavskih svetih TOZD, TOK in delovne skupnosti in je sledeč: It Pogled na mehanizirano skladišče z drugega zornega kota Foto: GG nagrade upokojencem ob novem letu stanarina za nezasedena stanovanja po poteh partizanske Jelovice - prispevek ekskurzije drugih delavcev šport in rekreacija tekmovanje gozdnih delavcev jubilejne nagrade in odpravnine regres za letni dopust odprema prikolic regres za počitniški dom in prikolice nakup koledarjev 90.000 din 179.126 din obveznosti delovne organiza- cije - pogodbene - 5.000 din socialne pomoči 103.824 din regresiranje bivanja v zdra- 20.000 din viliščih - 30.000 din občinska kulturna akcija-pri- 120.000 din spevek 5.000 din 90.000 din pomoč organizacijam in dru- gim 40.000 din 1,764.500 din knjižne nagrade 20. 000 din 2,700. 000 din ekskurzija za dan žena 70.000 din venci, objave in drugo 20.000 din tekmovanje mehanikov 15.000 din 250.000 din Skupaj združena sredstva 4,922.470 din 17. Delavcem, ki jim je bil v letu 1982 odobren kredit za gradnjo ali popravilo hiše, pa ga niso mogli izrabiti, se o-mogoči, da ga porabijo v prvi polovici leta 1983. 18. Za ureditev otroškega oddelka Bolnice Jesenice bo Gozdno gospodarstvo Bled prispevalo les (15 m3), poiskati pa je treba možnosti, da bi sred -stva ne bremenila sklad skupne porabe. M.Č. KADROVSKE V aprilu PRIŠLI: Ramo OMERADŽIĆ TOZD gozdno gradbeništvo Rasim HUKAREVIĆ TOZD gozdno gradbeništvo Dedo ČAUŠEVIČ TOZD gozdno gradbeništvo Asim HUKAREVIĆ TOZD gozdno gradben štvo SPREMEMBE Mirsad HUKAREVIČ TOZD gozdno gradbeništvo Ismet PROŠIĆ TOZD gozdno gradbeništvo Zamo MUJKIĆ TOZD gozdno gradbeništvo Šefik ABDIJANOVIĆ TOZD gozdno gradbeništvo Omer JUKIČ TOZD gozdno gradbeništvo Julijan KUHAR TOZD gozdarstvo Bohinj Bogdan HRIBAR TOZ0 gozdarstvo Bohinj Alenka ROZMAN - OS SS ODŠLI; Helena MB ŽAN - OS SS upokojitev Milan MARIČ - TOZ0 gozdarstvo - upokojitev Ilija PAUREVIĆ - TOZ0 gozdarstvo Jesenice - odhod v JLA Ivica STOJČEVIĆ-TOZD gozdarstvo Jesenice - na lastno željo Peter KOROŠEC - TOZO gozdarstvo Pokljuka-lnvalidsko upokojen V maju; PRIŠLI: Janez STARE TGZO gozdarstvo Pokljuka nija MAČINKOVIĆ TOŽB gozdno gradbeništvo Srečo BUČIĆ TOŽB gozdno gradbeništvo Zdravko JELIC TOZO gozdno gradbeništvo Miro BUČIĆ TOZD gozdno gradbeništvo Jožo PIPLICA TOZD gozdno gradbeništvo Vinko MUŠURA TOZD gozdno gradbeništvo Vičan GAČE TOZD gozdno gradbeništvo Ivan TOMIČIĆ TOZD gozdno gradbeniStvd Ivan KUNCE TOZD gozdno gradbeništvo Marko DUNDIC TOZD gozdno gradbeništvo Gojiš lav MILINO VIČ TOZD gozdno gradbeništvo Vlado MILINO VIČ TOZD gozdno gradbeništvo Ante SEKELEZ TOZD gozdno gradbeništvo Mate DUNDIČ TOZD gozdno gradbeništvo Andrija LONČAR TOZD gozdno gradbeništvo Stjepan BABIČ TOZD gozdno gradbeništvo Peter AKMADŽIĆ TOZD gozdno gradbeni&tvo Slavko STARE TOK DE Bohinj ODŠLI: Anton DEANKOVIČ TOZD gozdarstvo Bohinj - upokojitev Anton MLEKUŽ TOZD gozdarstvo Bohinj - upokojitev Malči METUL - DS SS - upokojitev Zaenkrat Se simbolično obleganje konj - Foto GG Poenostavljeno odbiranje prevelikih komadov iz po-slpnega materiala za gozdne ceste. Foto GG V prijetni senci borovcev Premanture so naSli prostor za tri naše bivalne prikolice. Foto GG Ivanka ROPRET TOK DE Radovljica-upokojitev V Juniju: PRIŠLI: Adii HUKAREVIĆ TOZD gozdno gradbeništvo Pejo GRGIČ TOZD gozdarstvo Bohinj ODŠLI: : Ivan TOMIČIČ TOZD gozdno gradbeništvo - odhod v JLA Gojiš lav MILINO VIČ TOZD gozdno gradbeništvo - odhod v JLA Robert KLANČAR TOZD gozdarstvo Bohinj Andrej AVSENEK TOK DE Radovljica ODŠLI: Ernest GAŠPER TOZD gozdarstvo Bohinj - invalidsko upokojen Število zaposlenih po TOZD 30. 9. 1983............................ TOZD gozdarstvo Bohinj 85 TOZD gozdarstvo Pokljuka 97 TOZD gozdarstvo Jesenice 50 TOK Bled 62 TOZD gozdno gradbeništvo 80 TOZD gozd.avtoprevozniStvo 65 DS skupnih služb 56 495 Ivica Lah GOZDNOGOJITVENA PROBLE MATIKA PRI NAS V Juliju: PRIŠLI: Vinko KOROŠEC TOZD gozdarstvo Bohirij Marija BLAŽIN TOZD gozdarstvo Bohinj ODŠLI: Marjan ARH TOZD gozdno gradbeništvo - odhod v JLA Vinko KOROŠEC TOZD gozdarstvo Bohinj - po preteku pogodbe Marija BLAŽIN TOZD gozdarstvo Bohinj - po preteku pogodbe Marko PONJAVIĆ TOZD gozdarstvo Jesenice - odhod v JLA V avgustu: PRIŠLI: Kasim DŽELALAGIĆ TOZD gozdno gradbeništvo Mustafa KRIVIČ TOZD gozdno gradbeništvo Peter ZEMVA TOZD gozdno avtoprevozniStvo ODŠLI: Janez CUZNAR TOZD gozdarstvo Jesenice invalidsko upokojen V septembru: PRIŠLI: Drago JOŠAR TOZD gozdno gradbeništvo Ivan MILINOVIĆ TOZD gozdno gradbeništvo Boris VIDIC TOZD gozdno avtoprevozniStvo Prispevek, ki ga je napisal Marjan Zalokar v marčevski Številki Presekov ocenjujem kot krepko opozorilo, da je treba tudi pri nas začeti drugače razmišljati o ključni veji gozdarstva - gojenju. Zalokarja poznamo, da je bil vedno s srcem gojitelj - ne pa le zbiralec kubikov. Žal pa moramo bolj ali manj radi vsi - tako kot on - pretežno delati za kublke. Marsikomu ni vseeno, če črpamo in izčrpavamo, kar je največ mogoče. Zato ni čudno, da se je pojavil, in se bo morda Se, klic, ki predvsem sprašuje: ali res dovolj storimo za obnovo in vzgojo gozda ob današnjih maksimalnih sečnjah. Zalokar je opisal in ocenil zares dobro gojitveno skupino delavk iz Radovljice,kakršne pri nas zadnje čase nismo imeli. Kako je nastala ta skupina, ki bi bila lahko model za naše neposredno delo v gojenju? Ali res popolnoma slučajno, spontano, ali jo je kdo namenoma "naštudiral"? Prepričan sem, da so se delavke slučajno tako dobro ujele, nekaj gozdarjev v Radovljici pa jih je zaznalo, jih smotrno razporedilo in usposobilo za gojenje. Pisec prispevka ugotavlja, da je pri nas gojenje odrinjena panoga, Menim, da so bili gozdovi v družbeni lasti po zaslugi prednamcev lepo negovani in so v njih dobro gospodarili. Pomlajujejo se večinoma naravno. Večjih pretresov ali naravnih ujm, razen vetrolomov na Pokljuki, skorajda nismo doživljali. Marsikje so se gozdovi celo prehitro obnavljali in je pomladek prehiteval zrelost drevja. Bistveno drugače pa je v zasebnih gozdovih. Čeprav zberemo danes v niih polovico ali več kubikov celotno oddane lesne mase, je zasebni sektor prepuščen skrbi nekaterih gozdarjev in delavcev v podjetju, Žal v "drugem planu". Menina, da je naši GG javnosti premalo znano, s kakšnimi težavami se delavci in organizatorji ukvarjamo v zasebnih gozdovih. Tehnično nismo dovolj opremljeni, pa tudi (kar je najhuje) na svojem ozemlju nismo. Večinoma - roko na srce-mo -ledujemo za kubike, ki naj nam bi jih pripravili posestniki - kooperanti. Res je zakon z nami, ki naj bi nam pomagal, kadar se srečujemo z nerazumevanjem posameznikov za družbene potrebe in s slepim, nesmotrnim sko -parjenjem z lesom, kjer to ni potrebno oziroma je naravnost škodljivo. Vendar poznamo učinkovitost nekaterih zakonov v naši domovini. Če pri izrabi gozdov naletimo na težave, če smo slabo organizirani in mnogokrat negotovi pri tem, kar je vendarle pogoj za naš obstoj in v kar vložimo večino svojega dela, tako smo negotovi tudi pri vzporedni dejavnosti - gojenju. V svetu pa tudi pri nas so znanstveniki v institutih in birojih razvili gojitvene Študije; ampak kar od vsega tega pride v gozd, je bore malo. Zakaj in kako vse skupaj razvodeni? Navsezadnje nam največ in najboljSa gojitve- na dela opravi kmet, vesten, nekoliko poučen in pravilno usmerjen, vendar če dela zase. Ampak kmetov ni: delo jim zaostaja Se v njihovi osnovni dejavnosti - kmetijstvu. Kako potem ne bi bil vesel skupine, kakrSna je nastala v obratu Radovljica, ki so jo naučili in privadili na delo najSi gozdarji. Gojitvena problematika je v zasebnih gozdovih Se zahtevnejša kot v državnih. DrobnolastniSko gospodarjenje, največkrat po občutku, odvisnost ali neodvisnost lastnikov od gozda in od tega, ali potrebujejo denar od lesa ali ne, od tega ali je kmet bogat ali reven - vse to je opravilo svoje -vse to in Se raznolikost drevesnih vrst, vse to vpliva zlasti na gojitveno problematiko zasebnega gozda. Ne ostane nam drugega, kot da Se naprej skrbimo, da bodo naSe gojitvene skupine res kvalitetne, kajti v neposredno opravljenem delu v gozdu se le kažejo rezul- tati in uspehi. Ne le v študijah sedo normalno delo. in planih, ki seveda morajo biti. Vedno in povsod ima zadnjo be- Zupan Nega gozda Triglavski^ narodni park_ uresni-ču£e Vastavl££ne jcil|e ““““ Leta 1981 povečani Triglavski narodni park se je na gorenjski strani približal Savi Dolinki, zajel Pokljuko in južne Bohinjske gore z namenom, da ohranimo izjemne naravne in kulturne vrednote, zavarujemo značilnosti živega in neživega sveta in vskla-dimo nadaljnji razvoj kmetijstva in gozdarstva v osrednjem delu Julijskih Alp. Tehnične, nadzorne in strokovne naloge v parku je prevzelo nekdanje Gojitveno loviSče Triglav na Bledu, ki je že prej nadziralo precejšnji del osrednjega območja parka. Vsi porabniki prostora so vključeni v Svet TNP, med njimi tudi gozdarji. Vidni so ukrepi v okviru predpisov o delovanju in zaščiti parka: obeležene so meje širšega in ožjega območja, izdan je bogat barvni prospekt, vpeljana je nadzorna služba, v kateri sodelujejo tudi člani iz naših vrst kot prostovoljni nadzorniki. Organizirano je znanstveno raziskovalno delo, ki bo proučilo naravno in kulturno dediščino v parku. Gozdarje zanimajo gospodarske omejitve v parku, saj so v njegovem območju naši kapitalni gozdovi Pokljuke, Mežakle, triglavskih dolin. Fužinske planine in Notranji Bohinj. Že v prvem členu zakona je navedeno: "... z naravnimi danostmi in vrednota- I mivsklajen nadaljnji razvoj kme -I tijstva in gozdarstva...". Tudi ostala določila ne zavirajo razvoja gozdarstva drugače kot da zahtevajo strokovno pravilno gospodarjenje. Omejitvena določila npr. hrup preko 50 dBA po tolmačenju ne zavaruje normalnega dela v gozdarstvu. Kmetijstvo, gozdarstvo, lov in ribolov smatra zakon za temeljne gospodar -ske panoge, ki zagotavljajo kulturno dediščino v smislu kulturne krajine. Kulturni spomeniki v parku so zaščiteni po posebnem Planina Laz zakonu, varuje jih Zavod za spomeniško varstvo v Kranju. Bistvene omejitve so namenjene tujim porabnikom narodnega parka in gospodarskim panogam, ki nimajo značaja temeljnih panog. Taki sta turizem in promet. V parku je prepovedano kurjenje na prostem, šotorenje izven kampov, odlaganje odpadkov, povzročanje hrupa, onesnaževanje zraka in vode, vožnja z motornimi sanmi in motornimi čolni, reklama, go -jenje neavtohtonih rastlin in živali, obvezno je ozeleniti odkop -ne brežine po opravljenih delih. V ožjem območju parka je dodat -no prepovedano: gradnja novih ali povečevanje turističnih objektov, če to ni v programu parka, prepovedan je osebni promet po gozdnih cestah, uporaba herbicidov in insekticidov, lov s pogoni, pastmi in strupi, poseganje v vodotoke tako, da se spreminja količinska razporeditev vode, prepovedana je gradnja smučarskih žičnic in prog. Prepovedane posege lahko izjemoma dovoli Skupščina SR Slovenije, Strožje bodo nadzirali gradnje, ki niso namenjene osnovnim gospodarskim panogam. Za prebivalce v parku naj omejitve ne bi veljale razen, če bi se hoteli baviti z dejavnostmi, ki so v nasprotju s programom parka ali če bi kvarile naravno dediščino. Gornji prispevek Ima namen preprečiti zlonamerno širjenje vesti, da bodo prebivalci v TNP oško- Sprijazniti se moramo z dejstvom, da imamo obsežne površine hribovitega sveta, kjer je zaradi visoke nadmorske višine, velikega nagiba, nedostopnosti za mehanizacijo in skalovitosti paša ovac edini način za izrabo tega kmetijskega prostora. Danes, ko moramo v prizadevanjih za večjo količino hrane, vključiti v kmetijsko pridelavo tudi ta skromni alpski svet, ovčereja ponovno pridobiva na pomenu. Prav je, da se torej osvestimo in ponovno oživimo to dokaj zanemarjeno vejo živinoreje in kmetijstva, ki ima zlasti tele naloge: dovani. Resnica je ravno nasprotna: ideja parka pospešuje kmetijstvo, zlasti propadajoče načine vzreje živine s pašništvom. V ta namen bo park iz lastnih sredstev obnovil nekaj visokogorskih planin. Prebivalci bodo imeli možnoBt zaslužka v turiz -mu, ki ga bo pogojeval park. Obiskovalci naj bi vstopali v park kot planinci, kar daje možnost za kmečki turizem. Triglavski narodni park je alpski park, ki ne prenese grobih posegov v njegovo naravno obliko. Naši predniki so znali prisluhniti naravi in organizirali trajno obliko izrabe naravnih dobrin. Sodobno mehanizirano gospodarjenje ni tako tenkočutno. Zato moramo dati poudarek živemu svetu, ki izraža izjemno ohranjenost naravne oblike. Ideja narodnega parka v bodočnosti je ohranjevanje naravnih virov, pomembnih za preživetje človeštva. Danes še ne vemo, brez katerih rastlin in živali človeštvu ni mogoče zagotoviti bodočnosti. Marsikje na zemlji so danes naravne danosti že tako poškodovane, da ne omogočajo človeku zdravega življenja, bivalno okolje je ogroženo. Čeprav se tega zavedamo, še dalje kvarimo ekološke razmere. Zato želimo z narodnim parkom ohraniti vsaj tisti biser ohranjene narave, ki ga še premoremo. I. V. 1. prirejo mesa, 2. prirejo volne za domačo obrt in tekstilno industrijo in 3. negovanje krajine oziroma površin, ki jih paša varuje pred zaraščanjem. Zadržimo se zlasti pri prireji mesa, ki dobiva v današnjih družbenogospodarskih razmerah vedno večji pomen. Na našem področju imamo na srečo jezersko solčavsko pasmo, ki je za prirejo mesa izredno primerna. S primerno rejo pa moramo znati to gospodarsko lastnost izrabiti. To pomeni, da moramo rejo uravnavati tako, da bo prireja cenejša. V ta namen moramo izrabiti vse dane možnosti. 1. Jagnjitve naj bodo v času, ki mu sledi najbolj kakovostna in najcenejša krma. Brez dvoma je najcenejša in najbolj kakovostna spomladanska paša. Na taki paši bodo imele ovce dovolj mleka tudi za dvoje jagnjet, poleg tega pa prično tudi jagnjeta sama kaj hitro trgati travo. Mlada trava je lahko prebavljiva in ima visoko hranilno vrednost, ker omogoča hitro rast. Če so jagnjitve v marcu in aprilu, bodo moška jagnjeta najkasneje jeseni godna za prodajo ali za zakol. To pa pomeni, da moramo preudarno načrtovati, kdaj bomo imeli pripust. Najugodnejši pripust je v oktobru in novembru, medtem ko poznejši ni ugoden, saj bi bila visokogorska ostra klima neprimerna za mlada jagnjeta, ponekod pa ogroža njihov obstoj še orel. Še manj so primerne jag-nitve na samih planinah, ker se takoj po porodu mnogo jagnjet izgubi, zlasti, če ovca skoti dvojč -ke. Za večjo prirejo mesa so dvojčki vsekakor zaželeni. Za rentabilno rejo ovac bi morale imeti ovce poprečno 2 jagnjeti letno. Ovca, ki ne jagnji vsaj enkrat letno gotovo ni rentabilna, ker samo s prirejo volne ne pokrije stroškov reje. Rejec mora torej neprestano zasledovati uspešnost reje s tem, da vodi evi* denco o plodnosti ovac, kar je dokaj zahtevno delo zlasti pri večjih tropih. K sreči se danes že dobijo na trgu plastične značke, ki omogočajo označevanje ovac in s tem možnost evidence. Značke prodaja Janez Zaletel, Stanežiče 22, Ljubljana -Šentvid tel. 061-50-337. Evidenca pa je potrebna tudi zaradi odbire ali selekcije. Za pleme bomo namreč odbirali potomce tistih ovac, ki imajo najpogosteje dvojčke, nadalje tistih ovac, ki jim jagnjeta (dvojčki!) najhitreje priraščajo, kar pomeni, da imajo dovolj mleka in končno od tistih ovac, ki imajo najboljšo volno. Pri večjih tropih je torej nujno, da si neprestano beležimo podatke o posamezni ovci, kajti pravo plemensko vrednost ovce bomo dobili šele po nekaj letih, česar pri večjem številu nikakor ne moremo držati v spominu. Na splošno velja mnenje, da je ovca skromna žival. To mnenje TUDI OVČEREJA JE POMEMBNA GOSPODARSKA PANOGA pa je dokaj varljivo, kajti ovca shaja s slabšo krmo le tedaj, če nima jagnjeta ali pa do zadnjega meseca brejosti. Kadar pa ovca doji jagnje ali celo dva se njene potrebe po krmi povečajo tudi za trikrat in jih lahko pokrijemo le z najboljSo krmo ali dodatki krmil. Zato je prav, da ovce po jagnjltvi ločimo v poseben boks, kjer jih lahko bolje krmimo, poleg tega pa ima ovca ob sebi tudi oba jagnjeta in pride tako bolj do izràza njen materinski čut. Boljšo krmo pa potrebuje ovca tudi zadnje tedne brejosti in v času pripusta. Od tega, kako bo ovca krmljena v času pripusta oziroma 14 dni pred tem, zavi-si pogostnost dvojčkov. Ob dobri oskrbi oziroma prehrani skoti tudi ovča jezersko-solčavske pasme pogosto dvojčke tako, da je možno doseči poprečno 2 jagnjeta na ovco letno. Tisti, ki bi želeli doseči še večji dohodek od prireje, pa lahko povečajo plodnost pri ovcah še s tem, da vnesejo v trop jezersko -solčavske pasme določen delež krvi romanovske pasme. Romanska pasma se odlikuje po izredni plodnosti in zgodnji zrelosti, saj lahko pripuščamo jagnjice že pri osmem ali celo sedmem mesecu starosti. Slovenski ovčerej-ski program zato predvideva, da bi v jezersko-solčavsko pasmo vnesli okoli 25 % krvi romanovske pasme, da bi na ta način povečali njeno zgodnjo zrelost in plodnost. To bo potem opleme- njena jezersko-solčavska pasma, ki bo dajala rejcem zaradi večje prireje jagnjet tudi večji dohodek. Razume se, da zahteva večja intenzivnost reje tudi boljšo oskrbo, zato mora-biti vsakomur jasno, da je za opleme-njeno jezersko-solčavsko pasmo treba pripraviti več in boljše kr -me. K oskrbi tropa pa spadajo še drugi rejni ukrepi, ki so na žalost v naši ovčereji vse premalo vpeljani, čeprav bi jih morali že zdavnaj rutinsko izvajati. Sem spada zlasti zatiranje črevesnih in pljučnih zajedalcev, ki povzročijo v naših tropih vsako leto velik izrod prireje in celo pogine. Proti tem zajedalcem bi morali obravnavati vse ovce v tropu vsaj dvakrat letno, in sicer 14 dni pred izgonom na pašo in jeseni 14 dni pred vhlevljenjem. Zavedati se moramo, da so samo zdrave živali plodne in v redu priraščajo in da so tudi odporne za težje vremenske razmere v visokogorskem podnebju. V skrbi za zdrave ovce in dobro prirejo moramo posebno upoštevati važen rejski ukrep. To je menjavanje ovnov. Odbira dobrih ovnov je izredno pomemben selekcijski Ukrep, saj prenaša dober oven svoje dobre lastnosti na veliko število potomcev. Ko izbiramo ovna za plemenitev v tropu, moramo paziti na naslednje: 1. da ni v sorodu z ovcami v Nepovabljeni gostje so prijetno presenetili pregledovalce strojev in naprav. Foto GG tropu, kjer bo plemenil. Sorodstvena reja povzroča degeneracijo živali; 2. biti mora od dobrega ovna z znanim poreklom in prav tako od ovce, ki se odlikuje z dobro plodnostjo in dolgo živ-ljensko dobo; 3. imeti mora primerno kakovost volne; 4. biti mora primernih oblik in rasti ter pravilne stoje; 5. ne sme imeti dednih napak, ki bi jih prenašal na potomce. Zavedati se moramo, da s pravilno odbiro ovna odločilno in najhitreje vplivamo na kakovost tropa, ki ga moremo z dobrim ovnom izboljšati. Da se izognemo parjenju v sorodstvu, moramo ovne menjati vsaj na eno leto in pol. Ovne lahko izmenjujejo pašne skupnosti, ker bi bila nabava novega ovna vsako poldrugo leto predraga. Za izvedbo vseh naštetih ukrepov, kot so skupna paša, skupna nabava ali zamenjava ovnov, zatiranje zajedalcev in drugo, morajo biti ovčerejcj organizirani v pašne skupnosti, šele tesna povezanost in složno sodelovanje prinašajo pričakovani ter možni uspeh. Zato lahko razglabljanje o možnosti prireje strnemo v zaključek, da bo reja uspešna, če bodo rejci pri svojem delu upoštevali stroko in če bodo pri svojem delu tesno povezani in složni. širša družbena skupnost stimulira tudi to vejo gospodarstva s tem, da daje regrese za nabavo ovnov,premije za povečanje tropov nad 20 živali in pomoč urejati pašnike, zato pa tudi pričakuje pozitivne učinke pri rejskem delu. Pavel Razinger, dipl. ing. agr. VIDIC JOŽE - Levov Joža se je rodil leta 1924 na Zg. Lazah, sedaj Sp. Gorje, kot najmlajši otrok, ki je imel Se dve sestri in tri brate. Zg. Laze ležijo na 730 m nadmorske višine na vzhodnih obronkih Mežakle, na levem bregu Ra-dovne.ki teče v strmi strugi pod vasjo. Na Zg. Lazah so štirje kmetje, vsi ostali so le bajtarji s posebno zanimivimi hišnimi imenu (pri Vovku, Medvedu, Levu) in katerih domačije so imele le toliko zemlje, da so preživljali eno kravo, nekaj ovac ali eno kozo. Pri Levovih so imeli zemlje le za eno kozo in niti toliko gozda ne, da bi imeli svoja drva. Osemčlanska Levova družina se ni mogla preživljati doma. Še kot otroci so si morali služiti kruh z obiranjem gozdnih sadežev ali pa so pomagali pri paši. Pozimi so otroci pomagali staršem in starejšim bratom, ko so prevzemali spravilo lesa v državnem gozdu s cigarijo (vlačenje s samotežnimi sanmi). Še predno so končali šolo pa so že morali iti za hlapce in dekle k okoliškim kmetom. Naš Joža je že kot 5-6 leten otrok vzljubil konje, ko je hodil h kmetu Krničarju na Zg. Laze gledat žrebeta. Še šolarček je bil, ko je že pasel krave v vasi. Pomagal je očetu pasti v Sp. Kozjeku na Mežakli. Štirinajstletni fant je bil že samostojen pastir na Sp. Lazah, Leta 1940 pa je pasel že cel trop ovac na Pod-homskem pašniku. Po okupaciji je delal na novi cesti Lesce-Ži-rovnica, ko so Nemci pobrali vse mlade fante med 14. in 16. letom starosti za najtežja dela. Tu je Joža ostal do leta 1943, ko so ga mobilizirali v nemško vojsko. Okusil je vse tegobe ruske fronte, s katere se je rešil z dopustom leta 1944, ko je pobegnil v partizane. Ni utegnil obiskati niti svojcev v domačem kraju, ostal je kar na Koroškem vse do svobode. Bil je partizan Severnokoroškega odreda, ki je iihel težko nalogo širiti partizanstvo na Koroškem. Kot partizan na Koroškem je Jože doživljal veliko težkih trenutkov. Posebno mu je ostal v spominu dogodek okoli novega leta LEVOV 1945, ko je bil partizanski kurir. Njegov odred se je umaknil na Štajersko he da bi o tem obvestil svojih kurirjev. Tedaj je zapadlo več kot meter snega, tako da kurirji niso mogli do svoje enote. Zatekli so se k nekemu kmetu - pravemu Nemcu, ki jih je vzel pod streho. Številne patrulje nemške policije so pregledovale kmetije na Svinski planini, če kak kmet ne skriva partizanov. Jože in ostali kurirji so bili v topli hiši tega gospodarja, ko so se pojavili pred vrati nemški žandarji. Kaj storiti? Beg je bil nemogoč. Poskrili so se v hiši, pri čemer jim je pomagal tudi gospodar. Vsi kurirji so bili nemški dezerterji in so vedeli, da jih čaka smrt, če pridejo Nemcem v roke. Žandarji so gospodarja spraševali, če je kaj videl tri partizane, ki se nahajajo tu nekje. Seveda so kurirji pogovor med Nemci in gospodarjem dobro slišali. Ta jim je odgovoril, da jih tu ni in da jih nikoli ni bilo. S tem odgovorom jih je rešil gotove smrti. Po odhodu Nemcev je gospodarjeva hčerka začela v obupu tarnati in vpiti: "Takoj zapustite našo hišo!" Odšli so iz hiše in se naskrivaj zatekli na senik istega gospodarja, tako da lastnik in hčerka nista nič vedela. Naslednjega dne so se vsi trije odpravili v noč in v veliki sneg, pred tem pa so se še oglasili pri gospodarjevi hčerki, ki jim je dala za popotnico hleb kruha in slanino iz veselja, ker zapuščajo ta kraj. Po večdnevni naporni hoji so končno našli svojo enoto, ko so bili že popolnoma izmučeni. Par-tizanjenje na Koroškem je bilo zelo težko, posebno še na Svinski planini. Vedno so bili na u-daru sovražnika. Lačni, premra-ženi in mokri so prehajali iz hajke v hajko. Od vsega partizanje-nja na Koroškem je bil za Jožeta najlepši dogodek, ko je prišla vest, da je vojna končana, pa še ta vest je prišla v te kraje z zamudo. Po vojni je Jože služil vojsko v Vojvodini vse do pomladi leta 1947, ko se je po štirih letih zopet vrnil domov. Začel je delati v Železarni Jesenice, kjer je zdržal samo eno leto in spoznal, da zanj to delo ni. Vrnil se je v okrilje Mežakle, katere domačnost je ves čas odsotnosti tako pogrešal. Sprva je pasel živino, a kmalu se mu je izpolnila večna želja, da je postal "furman" pri takratni upravi Pokljuka. Leta 1949 je bilo več kot sto voznikov, ki so vozili les poleti in pozimi iz gozda na Mežakli do žage na Rečici. Takrat je imela pokljuška uprava nad 25 stalnih režijskih konj. S kamioni so vozili leB s Pokljuške planote, iz vseh ostalih predelov pa so ga vozili vozniki s konji. Levov Joža je ostal zvest konju 23 let, to je do leta 1972. Pretežni del tega časa je "furai" na Mežakli, ostalo pa v Radovni in Pokljuki. Furmani upravé Pokljuka so bili vedno nekaj posebnega, saj so doživljali marsikaj zanimivega. Samo spominov -Levovega Jožeta bi bilo za debelo knjigo. Delo voznika s konjem je bilo težko in je zahtevalo celega moža. Režijski vozniki so bili po večini domači fantje in možje, ki so že kot otroci znali ravnati s konjem. Posebno so bili vešči vseh trikov tega poklica, v čemer tudi Levov Joža ni zaostajal. Poseben dogodek za "furmana" (režijskega voznika) je bilo kovanje konja ali selitev iz delovišča na delovišče skozi vas in mimo vaških gostiln, kar je pomenilo furmanski praznik. O ta -koimenovanih praznikih so znali vozniki prelisičiti še tako budnega gozdarja ali upravitelja in speljati svoj praznik do kraja. Nepozaben spomin ima Jože na konja Liska, ki mu je iz Čisov-ca privlekel na posmojkah najdebelejši hlod v povojnem času, ki je imel nad tri m3, in so mu ga pomagali naložiti trije vozniki, ter ga je pripeljal na cesto na Krničarjevih Rovnicah. Nekoč sta Levov Joža in Franc Jan "Zk" čakala na nova konja. Konj seveda prvi dan ni bilo in jima je takratni revirni gozdar na Mežakli Peter Pintar naročil Konj Lisko - najbolj priljubljeni konj Levovega Joža. Foto: Arhiv Ena izmed najdebelejših smrek na Gorenjskem "Levov vikend" na Ravneh na Mežakll. Foto: M. Z, naj režeta rezanico. Levov Joža ne bi bil Levov, če se ne bi v vsaki situaciji takoj znašel. Gozdarju Pintarju je dejal, da noži stroja za rezanco ne režejo in da jih morajo nesti brusit na Frtuno k Ulčarju. Tako brušenje je trajalo cel teden, kot je bilo razvidno iz delovnih izkazil. Joža in "Zk" pa nista brusila nožev za rezanco, ker sta pri sosedu v gostilni na Fr-tuni namakala svoji suhi gobi. Najtežji trenutek v njegovi dolgoletni delovni dobi je napočil takrat, ko je priälo obvestilo, da bo tudi zadnje "furmane" uprave Pokljuka zamenjal traktor. Že tri desetletja Levov Joža ni opravljal drugega dela kot "fura-nje". Oddati konja in oditi na drugo delovno mesto je bilo bridko. Nastopili so najtežji trenutki njegovega življenja. Na nobenem delovnem mestu se ni in ni znašel, bil je osamljen. Poskušal je to osamljenost tolažiti s pijačo in je prišel že tako daleč, da so nekateri mislili, češ za Joža ni več rešitve. Pogosto je ostajal kar zunaj, pod največjo smreko na Ravneh, ki so jo po njem začeli delavci in gozdarji imenovati "Levov vikend". Ta smreka raste na samem, na pašniku, nasproti hleva revirja Mežakla in je imela pred devetimi leti tako gosto krošnjo, da tudi nekajdnevno deževje ni premočilo tal pod krošnjo. V okrilju tega smrekovega orjaka, ki mu danes ni para na Gorenjskem, saj je njen premer 1.50 m, se je naš Joža počutil zadosti varnega, da je začel resno razčiščevati težave, v katere je zabre -del. Tako je tudi nastopila velika prelomnica v njegovem življenju, odločil se je, da bo za vedno opustil pijačo in Joževa odločitev drži še danes, čeprav je od takrat minilo že osem let. Mežaklo je tako vzljubil, da je postala njegov pravi dom, ki jo le redko zapusti, v glavnem le po službeni dolžnosti. Tudi ob največjih prazniki, ko vsi delavci zapustijo Mežaklo,ostane on tam. Tako rad ima naravo, da išče vse mogoče izrastke debel, korenin in vej, iz katerih izdeluje in sestavlja vse mogoče izdelke. Pri svojih 59 letih je še vedno zdrav in čil in tudi zadovoljen s sedanjim delovnim mestom ZAHVALA Ob boleči Izgubi drage mame KARLE ZUPAN ter sestre MINKE SIVEC se Iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njuni poslednji poti. Anton Zupan veno organizacijo oziroma v šolo in iz nje, nositi poleg odsevnega telesa tudi rumeno rutico, nameščeno okoli vratu. Isti člen zakona zavezuje tudi osnovne šole, da morajo ob pričetku šolskega leta nove učence seznaniti z varnimi potmi v šolo in iz nje po šolskem prometno varnostnem načrtu. Poleg tega predpisuje Zakon o temeljih varnosti cestnega prometa v 32. členu, da morajo biti vozila za prevoz otrok op-rerr ljena s posebno oznako za prevoz šolskih otrok. V okviru akcije bodo miličniki prvih deset dni pouka poostreno nadzorovali najbolj nevarna me -sta in opozarjali voznike, da morajo mimo šol in VVO voziti tako, kot predpisujejo omejitve. Miličniki-prometniki bodo poostrili nadzor nad kolesarji in vozniki koles z motorji, še zlasti nad tistimi, ki se bodo vozili v šolo. Starši naj zato pregledajo kolesa svojih otrok, če so opremljena, kot velevajo zakonski predpisi. Ne bo odveč, če bodo starši prve dni pouka otroke spremljali > na poti v šolo in iz nje ter jih poučili o nevarnostih, ki prežijo nanje na cesti in ob njej. Verjetno hi nepomemben podatek, da je med letošnjimi počitnicami zaradi malomarnosti staršev umrlo na slovenskih cestah sedem otrok in mladoletnikov, torej 4 več kot v istem obdobju lani. Šolniki so že zakorakali v novo šolsko leto, bi lahko rekli. Šole so v sodelovanju z milico že določile najvarnejše poti v šolo in nazaj domov, in če so vsi sto -rili to, kar bi morali, potem bo letos pot v šolo precej varnejša. SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU SO RADOVLJICA BOLJ VARNA POT V ŠOLO Večletne prometne statistike kažejo, da je začetek šolskega leta za prometno varnost otrok najnevarnejši čas. Glede na to izkušnjo se republiški in občinski sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu toliko bolj zavzemajo,da bi akcija "Varnost otrok in mladine v prometu" uspela. Letošnja akcija je še toliko bolj pomembna, ker je z 52. členom Zakona o varnosti cestnega prometa določeno, da morajo vsi otroci ob pogojih zmanjšane vidljivosti nositi ustrezna svetlobna - odsevna telesa (kresničke), ot -roči, ki obiskujejo malo šolo ali prvi razred osnovne šole, pa morajo na poti v vzgcjno varst- žičničarja pri tribobenskem vitlu v skupini Ulje Bartuloviča, v kateri dela že celih osem let. Vsekakor je tudi zasluga Elije, ki je s svojo vestnostjo pripomogel, da je Joža ostal do danes pravi antlalkoholik. Levov Joža je danes najstarejši delavec na upravi Pokljuka, a je tudi edini primer, da je še vedno zdrav in mu težko delo žičničarja ne dela nobenih preglavic. Tudi na starost Joža ne misli zapustiti Mežakle. Marjan Zalokar Joža v okrilju smreke imenovane "Levov vikend". M. Z. pokojnega narodnega heroja. Neunen tabora je negovanje tradiciji NOB, pridobivanje učencev za vojačke poklice, obujanje spomina na narodnega heroja Antona Dežmana - Tončka, ki je bil pred leti pobudnik tabora, in obenem je to zaključek obrambnih priprav osnovnih gol. Glavni poudarek je bil na spoznavanju sodobnega orožja in vojaških poklicev. Razgovor o vojaških poklicih je vodil Jakob Vidic s pomočjo gojencev vojaških šol. Učenci so bili po posameznih šolah organizirani v čete in vode. Tekmovali so v naslednjih disciplinah: - kviz na temo NOB - poznavanje in nudenje prve pomoči - poznavanje puške M 48 - streljanje - kulturni program - disciplina. Najboljši je bil I. vod I. čete iz osnovne šole Bled, za kar je prejel zastavico partizanskega tabora "Heroj Tonček". Pred zaključkom so pripadniki teritorialne obrambe Radovljica izvedli skupaj s člani lokostrelskega kluba Eksoterm pokazno streljanje. Po oceni izvedbe tabora je bil le-ta dobro pripravljen in je v celoti uspel. Jordan Blaževič PARTIZANSKI TABOR HEROJ TONČEK Vsako leto ob zaključku šolskega leta organizira občinska konferenca ZRVS v sodelovanju s TO in sekretariatom za ljudskb obrambo občine partizanski tabor "Heroj Tonček". Letos je bil tabor organiziran 3. junija 1983 v Ribnem pri Bledu. Udeležilo se ga je 500 učencev 7. razredov osnovnih šol iz občine Radovljica in 50 rezervnih vojaških starešin, pripadnikov TO, JLA in drugih spremljevalcev. Otvoritvi tabora so prisostvovali tudi predstavniki občinske skupščine in vseh družbenopolitičnih organizacij občine ter žena in sin Tak poseg v naravo s cesto ne moti vaške idile. Foto GG Kulturni program Foto: Blaževič Lokostrelec Foto: Blaževič Te tarn oy a n_ jgo z d n ih^delavcev^ kmetov^ JUri jvo z ni koy~ "tov or n j st k o v z a J) ESY25 JI® sJi bil 48-urni delovni teden le deklarirano načelo, ko za nadurno delo in za delovne akcije ob nedeljah ni bilo treba nikogar prositi in ko za tako delo ni nihče pričakoval plačila. Ob delu v tistem času sta spoznali, da je potrebno odrejene delovne naloge narediti do določenega roka in zaradi tega jima je bilo pri delu v računovodstvu samo po sebi razumljivo, da je treba delati tudi popoldan, ob nedeljah ali celo ponoči, samo da je bilo delo pravočasno opravljeno. Še eno lastnost sta imeli obe sodelavki, zelo pomembno za delo v računovodstvu, bili sta izredno natančni in vztrajni. Kar je prišlo izpod njunih rok, ni bilo treba preverjati. Ko sta odšli, smo tudi spoznali, kako dobro sta poznali poslovanje delovne organizacije in ljudi, s katerimi sta sodelovali; spoznanje pač, ki sta si ga pridobili v dolgih letih dela v naši delovni organizaciji. Delavci v finančno-komercialnem sektorju in drugi delavci v delovni skupnosti ter vsi tisti, ki so sodelovali z njima in poznali njuno delo, jima ob odhodu v pokoj hvaležni želimo zdravja, da bi tisto, kar sta v letih službovanja zaslužili, še dolgo uživali. J, L, UPOKOJILI STA SE Ob koncu letošnjega aprila oziroma maja sta v računovodstvu prenehali delati Helena Mežan in Malči Metul, ker sta se upokojili s polno delovno dobo. Obe sodelavki sta kot mladinki začeli delati v dejavnostih, iz katerih se Je kasneje oblikovalo podjetje Gozdno gospodarstvo Bled. Delali sta v času, ko je Kdo bi si mislil, da s toliko svežine dočaka zasluženo upokojitev. Foto GG V soboto 17, septembra je bilo V Krpinu pri Begunjah že tradicionalno tekmovanje gozdnih delavcev, kmetov in voznikov tovornjakov GG Bled. Kljub nič kaj obetavnemu vremenu je bila udeležba na tekmovanju polnoštevilna, prireditvi pa je prisostvovalo mnogo navijačev in gledalcev, ki so si želeli ogledati spretnost gozdarjev in voznikov pri njihovem delu. Med gosti so bili tudi predsednik in sekretar republiškega odbora sindikata delavcev gozdarstva in lesne industrije, predsednik sindikalnega sveta občine Radovljica, predstavnik občinskega sindikata Jesenice, več predstavnikov naših poslovnih partnerjev ter predstavniki krajevne skupnosti Begunje. Prireditvi je prisostvoval tudi predstavnik trgovske hiše Inter-trade, ki je navzočim predstavil proizvodni program motornih žag Husqvarna in zaščitna sredstva za delo v gozdarstvu. Proizvodni program motornih žag tvrdke Sochs-Dolmar je prisotnim predstavil predstavnik Lesnine. Omenjena prikaza sta med prisotnimi vzbudila precej zanimanja. Ugotovimo lahko, da je tekmovanje sekačev in voznikov dobro uspelo, za kar imajo zaslugo sodelavci TOK in tudi vsi drugi člani D1T, ki so pomagali pri pripravah in Izvedbi tekmovanja. Za popestritev prireditve je bilo med čakanjem na uradne rezultate organizirano tekmovanje v zabavnih disciplinah, kjer so svoje znanje, spretnost in moč lah -ko pokazali vsi prisotni. Ob zaključku prireditve so vsi nastopajoči dobili lepe praktične nagrade, od katerih so jih del prispevali tudi naši poslovni partnerji. Vsem zmagovalcem čestitamo k uspehu, za ostale pa ostaja možnost uspeti na tekmovanju prihodnje leto v Bohinju. Z. Š. REZULTATI: KRPIN, 17. septembra 1983 A, Posamično Mesto Priimek in ime TOZD Št. točk 1. ZORČ Franc Pokljuka 606 2. SODJA Franc TOK - kooperanti 602 3. LIPOVEC Jože TOK - kooperanti 538,5 4. ČUDEN Jože TOK - kooperanti 504 5. DOMISLIC Ivo TOK - delavci 493 6. HRIBAR Martin TOK - delavci 467,5 7. KOSTREŠ Joso Pokljuka 455 8. ALEKSIČ Cedo Bohinj 454,5 9. TALAR Anton TOK - kooperanti 452 10. STARČEVIČ Mišo Bohinj 449 11. KOROŠEC Jaka Pokljuka 439 12. JELIC Ante TOK - delavci 437,5 13. BUČlC Luka Pokljuka 430,5 14. RAZPET Pavle Bohinj 424,5 15. VUČENOVlC Ilija Jesenice 414, 5 16. PEJIČ Mirko Jesenice 393, 5 17. POTOČNIK Marjan TOK - delavci 387,5 18. DOŠENOVIČ Dušan Jesenice 382 19. KLINAR Štefan TOK - kooperanti 355 20. DEŽMAN Silvo Pokljuka 323 21. BURIĆ Joso Pokljuka 311,5 22. BUČIČ Ilija Jesenice 305 23. PEJIĆ Ivo Bohinj 290 24. ZALOKAR Ivan TOK - kooperanti 283,5 25. PAUREVIČ Ilija Jesenice 281,5 26. JELOVČAN Franc TOK - delavci 273 27. CVIJETIČ Djordje Bohinj 255 28. KOVAČEVIČ Ivo TOK - delavci 243,5 29. ALEKSIČ Peter Bohinj 215 B. Ekipno 1. TOK - KOOPERANTI 1. Sodja Franc 602 2. Lipovec Jože 538,5 3. Čuden Jože 504 1.644,5 2. TOZD gozdarstvo POKLJUKA 1. Zorč Franc 606 2. Kostrež Joso 455 3. Korošec Jaka 439 1.500 3. TOK - DELAVCI 1. Domislič Ivo 493 2. Hribar Martin 467,5 3. Jelič Ante 437, 5 1.398 4. TOZD gozdarstvo BOHINJ 1. Aleksič Cedo 454,5 2. Starčevič Mišo 449 3. Razpet Pavle 424, 5 1.328 5. TOZD gozdarstvo JESENICE 1. Vučenovič Ilija 414,5 2. Pejič Mirko 393,5 3. Došenovič Dušan 382 1.190 C. Tekmovanje voznikov tovor- njakov za prevpz lesa točk 1. ČUDEN Janez 313 2. DIJAK Franc 290 3. VODNJOV Pavel 271 4. SODJA Pavel 271 5. ER LAH Gabrijel 269 6. BIČEK Štefan 264 7. COLJA Dušan 256 8. ULČAR Janko 244 9. KNAFELJ Milan 244 10. AMBROŽIČ Janko 234 11. KOBAL Drago 215 12. PREŽELJ Jože 214 13. POLAK Jakojs 143 D, Prežagovanje z lokarlco a) Moški 1. ZORČ Franc cm2/min. 213,39 2. GAŠPERIN Peter 209,44 3. ČESAR Zdravko 198,42 4. MERTELJ Alojz 189,61 5. SODJA Janko 188,49 6. RAZPET Pavle 185.41 7. ČUDEN Jože 177,85 8. BUČIČ Luka 83,48 b) Ženske 1. KLARIČ Kata 226,19 2. STRGAR Metka 145,00 c) Otroci v parih 1. DUAK Boštjan, DIJAK Bogdan 595,29 2. DIJAK Mateja. DIJAK Suzana 342,72 3. POLAK Rudi, ZUPAN Marko 323,14 Tekmovalci se pripravljajo na preiskušnjo tekmovalnih veščin, ki jih organiziramo vsako leto v drugi temeljni organizaciji. Foto GG E. Vlečenje vrvi 1, TOZD gozdno avtoprevoznlštvo 2, TOZD gozdarstvo Pokljuka 3, TOZD gozdarstvo Bohinj 3. TOK Radovljica F. Valjanje hloda Čas 1. KLINAR Štefan 65" 2. ALEKSIČ Čedo 71" ALEKSIČ Pero 71" 4. BUČIĆ Ilija 76" 5. ČUDEN Jože 77" 6. ZUPANC Srečo 90" 7. TUTIĆ Rade 102" Naš Magirus v svečani opremi Foto GG OBČINSKO SINDIKALNO PRVENSTVO V MALEM NOGOMETU 14. in 16. junija je potekalo na igriščih v okolici Radovljice občinsko sindikalno prvenstvo v malem nogometu. Ekipe so bile razvrščene v 8 skupin s po tremi ekipami. Ena ekipa je bila nosilec skupine. Naša ekipa je nastopala v Lescah v skupini z OGP BLED in ekipo Verige I. Ekipo OGP Bled smo premagali z rezultatom 6:1, izgubili pa smo z Verigo I. z rezultatom 4:0. V finalno tekmovanje se je uvrstila Veriga I. Naša ekipa je v končnem vrstnem razporedu zasedla 11. mesto in za skupno točkovanje dobila 10 točk. V skupnem seštevku točk smo trenutno na 7. mestu (230, 2 točk). V vodstvu je Elan, ki je že zbral 825,6 točk. Naša ekipa je igrala v sestavi: Matjaž Dolenc, Drago Boškovski, Pavel Kobilica, Slavko Gorzetti, Zdravko Cesar, Marjan Arh, Janez Šemrl. Š. J. mov kasneje, kot si računal, to pomeni, da le ni bilo tako slabo. Mislim, da lahko še naštejem člane, ki so bili vključeni v organizacijo tega tekmovanja. To so tovariši: Miro Kapus, Matjaž Dolenc, Alojz Koren, Anton Do-naval, Vinko Kobal, Jaka Rožič, Slavko Zalokar, Jože Urbanc, Marija Ogrin, Zdravko Silič, Zvone Šolar, Zdravko Hafnar, Jože Podlogar, Jože Skumavec, Mi -lena Černe,Francka Kramar,Majda Kafol, Jože Podgoršek, Mimi Zajc, Peter Lakota, ekipa, ki je izvedla streljanje, in seveda vsi naši tekmovalci. LETNE IGRE SOZD GLG Letos je bila naša DO nosilec organizacije letnih iger SOZD GLG. Precej zahtevna naloga, ki pa smo jo klub dosedanjim te -žavam komisije za šport še kar dobro speljali. Prvi problem je nastal že pri finančnem kritju stroškov. Izračunali smo, da bi morala naša DO prispevati 40 tisoč din, da bi tekmovanje lahko izpeljali. Ko smo dobili zagotovilo, da bo ta vsota na voljo smo sestavili spisek tovarišev, ki bi bili pripravljeni sodelovati. Napisali smo vabila in jih poslali 29-tim izbranim. Dobili smo se 30. marca, bili sklepčni (čeprav bolj šibko) in dvignili roke. Tekmovanje bo! Potem pa je šlo naprej še kar v redu. Dobili smo se še na 2 sestankih pripravljal- nega odbora in 28. maj je bil tu. Seveda je imel vsak član odbora določene zadolžitve, tako da je bilo dela dovolj (tekmovališča, sodniki, rezervacije, hrana, razpisi, žrebanje, praktične nagrade, plakati, obrazci za tekmovanja in še veliko manjših opravil). Za tekmovanje je bilo prijavljenih 250 tekmovalcev. Tekmovanje je potekalo po določenem časovnem razporedu (v okvirih dosedanjih odstopanj). Tudi zaključek je bil na dosedanji ravni, razpoloženje udeležencev pa še boljše kot doslej. Naši so bili kar skrbni in so vztrajali do poznih ur, saj se nekateri člani doslej med seboj sploh niso poznali, pa je bilo to treba proslaviti ali zaliti. Če pa prideš do- REZULTATI 3. LETNIH IGER BLED 28. maj 1983 Tekmovanja so se udeležile naslednje članice SOZD GLG: AERO, ALPLES, GG KRANJ, GRADIS LIO, JELOVICA, LIP, ZLIT, GG BLED. Tekmovanja so bila v naslednjih panogah: BALINANJE (5 ekip), KEGLJANJE (13 ekip), MALI NOGOMET (8 ekip), NAMIZNI TENIS (7 e-kip), STRELJANJE (10 ekip), ŠAH (5 ekip). BALINANJE: Rezultati finala: za 1. mesto ZLIT Tržič:GRADIS 13 : 8 za 3. mesto GG Bled:JELOVICA 13 : 7 Vrstni red: 1. ZLIT 2. GRADIS 3. GG Bled 4. JELOVICA 5. ALPLES Ekipa GG Bled; Vinko Kobal, Cveto Černigoj* I-vanka Kobal, Vidmar Ivan KEGLJANJE-ŽENSKE; Vrstni red: 1. LIP Bled 591 2. JELOVICA 572 3. ALPLES 570 4. GG KRANJ 493 5. GG Bled 478 6. ZLIT Tržič 473 Ekipa GG Bled: Lijana Kos, Majda Donaval, Mi- mi Zajc, Marija Praprotnik KEGLJANJE-MOŠKI: Vrstni red: 1. JELOVICA 1.134 2. ALPLES 1.109 3. AERO 1.094 4. GG Bled 1.018 5. LIP Bled 1.008 6. GG Kranj 989 7. ZLIT Tržič 963 Ekipa GG Bled: Matjaž Dolenc, Štefan Kunstelj, Ilija Bučič, Ante Sekelez, Miha Torkar, Vinko Mušura MALI NOGOMET: Vrstni red: 1. AERO Medvode 2. LIP Bled 3. ZLIT Tržič 4. JELOVICA 5. GG Bled 6. GG Kranj 7. ALPLES 8. GRADIS Rezultati predtekmovanja AERO Medvode : GG Bled 3:1 Finale : LIP Bled:AERO Medvode 1:3 Ekipa GG Bled: Lakota P,, Arh M., Cerkovnik M., BoŠkovski D., Pikon A., Gor zetti S., Kobilica P. NAMIZNI TENIS-MOŠKI: GG Bled : ALPLES 5:1 LIP Bled : JELOVICA 0:5 ALPLES : JELOVICA 0:5 GG Bled : LIP Bled 5:1 LIP Bled : ALPLES 5:3 JELOVICA : GG Bled 5:1 Vrstni red: 1. JELOVICA 2. GG Bled 3. LIP Bled 4. ALPLES Ekipa GG Bled: Janez Košir, Štefan Kunstelj, Miha Torkar NAMIZNI TENIS-ŽENSKE: Rezultati: ALPLES : LIP Bled 1:5 JELOVICA : ALPLES 5:2 LIP Bled : JELOVICA 5:0 Vrstni red: 1. LIP Bled 2. JELOVICA 3. ALPLES STRELJANJE - ŽENSKE: Vrstni red: krogov 1. GRADIS LIO 436 2. LIP Bled 395 3. ALPLES 394 4. JELOVICA 394 5. GG Bled 297 6. GG Kranj 184 Ekipa GG Bled: Lijana Kos, Mimi Zajc, Praprotnik Marija STRELJANJE - MOŠKI. krogov 1. GRADIS LIO 785 2. LIP Bled 749 3. JELOVICA 748 4. GG Bled 652 5. ALPLES 640 6. GG Kranj 534 Ekipa GG Bled: Miro Ambrpžič, Alojz Koren, Janez Jakun, Pavel Tolar, Franc Ravnik Z letnih iger SOZD GLG Foto: I, Š, Rezultati: 1 2 3 4 5 Točke 1 ALPLES 2 3 0 1 6 2 LIP Bled 2 3 0.5 1.5 7 3 GG Kranj 1 1 2 1,5 5,5 4 JELOVICA 4 3,5 2 4 13,5 5 GG Bled 3 2,5 2,5 0 8 Vrstni red: 1. JELOVICA 2. GG Bled 3. LIP Bled 4. ALPLES 5. GG Kranj Ekipa GG Bled: Anton Donaval, Matjaž Dolenc, Drago Kobal, Janez Barbarič EKIPNA UVRSTITEV: 1. JELOVICA 87 2. LIP Bled 34 3. GG Bled 23.5 4. ALPLES 23,5 5. GRADIS 18,5 6. ZLIT Tržič 13 7. AERO Medvode 13 8. GG Kranj 10,5 I. s. GO L J* FIVI KLIC PIŠČALI Petemu dnevu velikega srpana je ostajala le Se petina. Pozno son -ce pa je počasi in vroče lezlo z nebesnega svoda. Kope otav so se suSile v razgretem zraku, stogovi pa so bili polni dišečih suhih trav. Ko je velika žareča krogla začenjala toniti za Rjavino,je z BriS -neka in Poljan rahlo potegnil gozdni veter proti Dvorjanskemu polju. Valovito je rinil trepetajočo vročino po dolini navzgor in skušal napolniti polje s svežino. Listje drevja v gozdnem robu je z vetrom oživelo, se obračalo in spreminjalo barvo. Stara kosa sta vse pogosteje priletavala na košenico in odletavala nazaj v gozd. Povzpel sem se na prežo v staro drevo. Sedel sem in se namestil. Povil sem ogrinjalo, ga pripravil za vzglavje moji jekleni spremljevalki in izvlekel piščal. S pogledi preletavam polje do gozda, tja in nazaj, nazaj in zopet tja. Samo kosca sem opazil, ki je naložil nekaj zadnjih vil krme v lojtrnik, pa konja, ki se sklanja v zadnji meter zgrabljenega reda pokošenih trav. Potem sta odšla. Počasi sem se obrnil proti zahodu za soncem. Še vedno je s sle -pečo svetlobo lebdelo nad pečmi in vrhovi. Ni se hotelo spustiti v svoj zaton. Potem je vetrič razmaknil liste drevesa in vroča svetloba mi je udarila v oči. Zaslepilo me je, odmaknil sem pogled in ga uprl v zelenilo, da si spočijem oči. Ponovno si ogledujem lepo polje. Daleč opazim rdečo liso. Srna je. Počasi obračam glavo proti levi, vzdolž gozdnega roba, kjer se neha polje. Zopet je potegnil vetrič iz gozda čez klobuke re-puha v mojo smer. Postaja moč -nejšl. Ko se je umiril, se mi je zazdelo, da se zopet žene. Toda drugačen. Prihajal je skozi gozd, nazaj vanj, pa zopet bližajoč, tanek in hiter, pa čudno hropeč. S hitrim preskokom mej -nega potoka sem ga začel zazna- vati tudi z očmi. Gnal se je naprej po košenicl, puščajoč za seboj rdečkasto črto, pa ostro zavil v pentljo in zopet risal ravno črto. Oči so mi spreminjale zaznavo ušes: veter se je vse bolj začel oblikovati v bojujoča se srnjaka, njun boj pa v vrtinec, ki dviga in meša in vleče, popušča, pa zopet močneje zgrabi in spušča. Kot se zasaja strela, sta srnjaka obstala. Krepki, močni živali; oče in sin. Poznal sem ju. Mlajši, najlepših let, hoče zagospodariti, starejši, še vedno močan in nevaren starec, ga potiska vstran. Pri priči spoznam, da s prvega dejanja prihajata na novo bojišče. Spustila sta glavi, ju upognila proti prednjim nogam in namerila rogovji drug v drugega. Stari se je začel približevati mlademu. Opazil sem nepopustljiv ogenj v njunih očeh, ki so izstopale v srdu, besu in želji: kar je hotel obdržati oče, si je hotel v boju z njim osvojiti sin. Najprej s hitrimi, potem pa za -stavnimi, pa hitrejšimi koraki sta se približevala drug drugemu. Udarila sta z rogovi, tiščala, odskočila, pa zopet udarila. Mišice na plečih so nabreknile , izstopile, napenjale kožo ob vratu do pleč, popuščale pa zopet siloviteje izstopale in nabrekale. Znova sta se oddaljila drug od drugega, se obrnila, stekla in naskočila. Po silovitem udarcu je stari padel, sin pa zmagoslavno in izzivajoče stal za njim. Mlademu, ki je vse bolj čutil svojo moč, je narekoval nagon, da mora zmagati, da mora prev -zeti prostor, ki mu je doslej gospodoval starec. Staremu se je natekla nova moč. Pobral se je, vzravnal, upognil glavo proti prednjima nogama. Vnovič so mu nabreknile mišice močnega vratu, tokrat močneje, hitreje, besno in odločujoče. Mlajši se obrne, zanosno in podcenjevalno stopa od starega, pa se zopet obrne. Takrat stari silovito napade, osvajalcu pa uide čas. V svojo obrambo je samo sklonil glavo. Udarila sta in sklenila ro - govje. Začel se je konec boja, boja, iz katerega se rojevajo zmagovalci, boja za vladavino časa prihodnosti. Robustno in debelo, skoraj do šil okrnelo rogovje starega, se je zapelo v okras mladega lepotca. Napel je močni vrat, oči so mu izstopile, iztisnil je glas, s strašno močjo sunkovito dvignil glavo in zamahnil z njo. Ko je ob koncu zamaha vzravnal vrat, sta se rogovji razklenili. Začete sile so mladega v zraku potisnile čez starčev hrbet, ga še delec časa tiščale, potem pa popustile. Nenadoma pa ga je lastna teža zvlekla nazaj na tla. Stari pa se je že obračal in napadel znova. Moč mu zgineva, napad porablja za vlivanje in vcepljanje strahu. Kot bi skraja oral zemljo, se približuje tekmecu. Potem ga tišči, rine, kot bi ga hotel zaora-ti v tla. Stari zmaguje, mladi je zmagan. Zmagoslavje prekanjenosti in moči, navad in hrabrosti nad mladostno močjo, hrabrostjo in željo. Mladi vstaja, stari se obrača. Bes še ne mineva. Zopet hrope, sklanja glavo. Potem ga požene, goni v podkev in mejo. Kažeta jezika, znoj temni njuna života. Oddaljujeta se in vračata. Tedaj pa kot v črti do poljske poti. Mladi je bil hitrejši, preskočil je pot in se začel počasi ustavljati. Stari je zaostal, prišel do poti in obstal. Globoko je dihal in začel pozabljati prestani boj. Izpraznjen sil je prestajal občutke zmagoslavja. Starec je še vedno ob meji, ki jo je določil med njima. Čas opoja njegovega zmagoslavja porabljam, da bi shranil doživeto v zakladnico spominov, ki ni dana vsakomur. Potem začenjam ostale trenutke spreminjati v odločitev: naj začnem novo dejanje in hkrati morda zadnje za starega, če se poskusim z njim? Prav zaprav ga iščem, iskal sem ga že lanskega prska. Tudi takrat se je bojeval s svojim nevarnim debelim, skoraj šilastim rogovjem, preganjal druge, bodel in gospodoval. Previdnost in prekanjenost sta bili vraščeni vanj, nista ga zapuščali. Vedno je vedel, kdaj priti in še hitreje oditi. Mia -dega tudi poznam. Hoče ta prostor, zanj se bojuje, mora ga osvojiti. To mu narekuje in daje edini in vzvišeni Zakon Narave. Vem tudi, da bo v prihodnjem boju mladi osvajalec zanesljivo zmagal starega, ki bo po zgubljenem boju moral oditi v grmov-vje in Iskati robove miru, da se izogne preganjanju. In kljub temu, da najin boj spretnosti in moči ne bo pošten, bo tako prav. Namenil se je nazaj, na prizorišče zmagoslavja. Vzravnano je stopal. Vedel sem, da mu mišice še niso popustile. Še je hotel hraniti sedaj lažno moč v plečih in vratu. Potem pa naenkrat! Začel je postajati, omahovati. Moč mu popušča, izginja. Nova se mu ne steka več, starca napolnjujeta nemoč in praznota. Vnovični boj, sedaj, bi ga izločil in mladi bi zanesljivo izšel kot zmagovalec iz usodnega boja. Prvič poskusim z goljufijo. V dlan stisnem piščal. Nežno fip-nem v nasprotno smer. Starec obstane, daleč je. Opazujem ga in čakam. Potem se odloči; prihaja. Zdi se mi, da svežina leze vanj, da bi zopet dal del sebe prihodnosti, svojemu nasledstvu. Vnovič sem milo fipnil. Zlagani glas neveste sem tokrat poslal v njegovo smer. Pa drugič. Zatrdno se je odločil. Počasi prihaja, kot da mu ne sme nič uiti, da mora čakati samo nanj. Odložim piščal, čakam zmagovalca. Ogledujem gibe, opazujem njegovo obnašanje. Blizu sva si. Še vedno verjame v klic, išče v svoji višini in na tleh. Spremljam ga. V majhnem krogu ga vidim še bliže, pa razločno tudi posamezne trave, ob njem pa temno senco njegove usode, ki ga pelje k njegovemu koncu. Bolj sva si blizu, vse bolj se mu sle -pota ljubezni preobrača v previdnost. Odslej je ozka konica steklene zenice prilepljena v njegovo utrujeno pleče. Ko je postal, je spoznal ukano. Takrat pa je švistnila moja moč v splahnelo kepo njegovih mišic. Vzpel se je, kot bi bil tudi v zraku gospodar prostora. Potem se je namenil v skokih proti zaprtemu gozdu, .. .tri.. .pet, zaz -delo se mi je, da hoče premeriti prostor, ki sem mu ga vzel in dal drugemu. Šele sedaj je tonilo sonce, samo del ga je še gledalo izza Rjavine. Njegovi nagnjeni žarki so risali dolge pramene čez Ledevnico,oziatili peneče rdečilo njegovega življenja, ki je odtekalo v rušo z drobnimi cvetovi, in zarisali krono sinu umirajočega starca... Nikolaj Lapuh QlasiIo"PRESEKI"ureja uredniški odbor delovne organizacije Gozdno gospodarstvo Bled ,Ljubljanska c. 19. Odgovorni urednik Jože Skumavec ,dipl.ing. ,tiska Delavska univerza Tomo Brejc Kranj v 600 izvodih.