SPORED KONCERTA
ki ga priredi „Glasbena Malica v Mariboru“ dne 11. dec. 1920 v Götzovi koncerlni dvorani
v proslavo
slovenskega skladatelja ANTONA FÖRSTERJA s prijaznim sodelovanjem koncerlne pevke gospe Mire Coslaperaria in celotnega pevskega zbora Glasbene Matice.
Spored Anton Forster-jevih skladb :
1.	a) Z glasnim šumom s kora orgije so donele ..., meš^ji zbor z orkeslrom.
b) Pobratimija, moški zbor z bariton solo.
2.	a)	Vprašanje,	~
b) Naša zvezda,
3.	a)	Ljubica,
b) Ave Maria iz opere i „Gorenjski Slavček“, >
4.	a)	Pri oknu,
b) Arija iz opere
„Gorenjski Slavček“, ’
5.	a)	Povejte, ve	planine,
b) Samo,
solospeva, poje gospa Coslaperaria.
mešana zbora s spremlje-vanjem harmonija.
solospeva, poje gospa Coslaperaria.
moški zbor.
6. Venec Vodnikovih in na njega zloženih pesmi, mešan zbor s spremljevanjem harmonija in glasovirja.
BESEDILA
SIMON JENKO :
Z glasnim šumom
Z glasnim šumom s kora Orgije so donele;
Druži se z donenjem Glas soseske cele:
„Bodi počeščena Rajska li Devica,
Vseh nebes in zemlje, Naših src kraljica !“
Tak’ soseska poje In na prsi bije; Skoz visoka okna jasno solnce sije.
SIMON JENKO:
Pobratimija.
Naj čuje zemlja in nebo,
Kar dan’s pobratimi pojo !
Naj se od usl do ust razlega, Kar tu med nami vsak prisega : Da srce zvesto, kakor zdaj Ostalo bode vekomaj.
In ko ločitve pride čas Na razno pot odžene nas; Tu na, pobratim, roko mojo, Ti mi podaj desnico svojo, Da srce zvesto, kakor zdaj Ostalo bode vekomaj.
lAC^FUNTEK :
Beseda dana, vez velja,
Ne moč zemlje, ne moč neba In ne pekla ognjena sila Vezi ne bode razrušila,
Saj'srce zvesto, kakor zdaj Ostalo bode vekomaj.
Vprašanje.
Kaj, dekle ti, se srcu zdi,
Ko v zemlji daleč tej nemili Se na te misli, k tebi sili.
Kje tisti čas, ko v duši glas Ljubezni se mi je odzival,
Ko sem s teboj o sreči snival.
Glej, srce to, tako zvesto,
Tu v dalji govori mi često,
Da dekle več mi nisi zvesto.
A prazen ta je glas srca,
Ko cvet mi vsak veli ljubeče In V vodi vsak mi glas šepeče:
Vesel zapoj, nič se ne boj, Bridkostnih misli se iznebi, Saj ljubica je zvesta tebi!
S. GREGORČIČ:
Zvezda mila je migljala In naš rod vodila je ; Lepše nam ta zvezda zala Nego vse, svetila je.
Toda oh ! za goro vlone, Skrije se za temni gaj ; Vprašam svitle milione, Vrne li se še kedaj ?
Naša zvezda.
A molče zvezdice jasne, Odgovora ne vedo.
Dol z neba, višave krasne Nemo na prašalca zro.
Pridi zvezda naša, pridi, jasne v nas upri oči,
Naj moj dom te zopet vidi, Zlata zvezda srečnih dni.
PAGLIARUZZI:
Ljubica.
Ležal na mrtvaškem odra
V sobi lemnej mlad je mož Sredi belih sveč brlečih,
Sredi lepih svežih rož.
Mrlveca od jutra v večer Hodijo ljudje kropit,
Vsi so prišli, samo nekdo Ni prišel tja zanj molit.
Vsi so prišli, samo ljube, Ljube k njemu ni bilo,
Ljube mlade, ljube lepe,
Ki jo ljubil je srčno.
Pa pred kočico dekleta Drobno stikajo glave;
In skrivnostno šepetajo
V uho si besede le:
„Vsi so prišli, vsi so prišli, Ga kropit in zanj molil,
Samo ona, samo ona,
Ni prišla se poslovit.“'
Saj sem rekla, saj sem rekla, Da je čisto brez srca,
Da za njega nič ne mara,
Da za norca ga ima.
Iz opere „Gorenjski Slavček“ :
V sobici ženice sive Jagode prebirajo,
Gibajoč čeljusti stare
V vrata se ozirajo.
Vsakega motreč pazljivo, Sive glave majejo,
Med seboj odduška srčnej Bolečini dajejo :
„Glejte, glejte, vsi so prišli, Cvetkove le ni bilo,
Kdo bi mislil, kdo bi mislil, Da brezsrčna je tako.
Kaj se hoče, kaj se hoče, Svet zapustil je Gospod ; Brez vesti je, brez srca je, Tak je zdaj ta mladi rod.“
Drugo jutro zgodaj, zgodaj Zvon se tužno je glasil Kdo nocoj je neki zope!
■Se zemlje se preselil?
Hitro se izve novica, Bliskoma po vasi gre : Cvetkova je preminula, Počilo jej je srce.
Ave Maria!
Ave Maria, Devica svetla!
Tebe pozdravlja priroda zdaj vsa. V zraku te hvalijo ptičji glasovi, Jezerski čisti nebesni valovi.
Drobne vijolice s sladko vonjavo Cveto prekrasno tebi na slavo. Sape pihljanje, vode šumenje Tebi oznanja stotero češčenje.
S. JENKO :
Pri oknu.
Bele cvetice, ledene cvetice,
K vam bom goreče pritisnila lice Tajaj led, lajaj led. lice gorko,
Da mi po cesti pogleda oko.
Vidim seni, kak’ po cesti svršijo, Svate vesele, ki na njih sedijo ; Lep in najlepši pa ženin je mlad ; Oh, da sem morala njega poznat’!
Malo trenutij, pa notri do groba Drugi zadana bo troja zvestoba. Naj v nje naročje ti sreča cvete, Meni za veke izginila je.
Bele cvetice, ledene cvetice,
Ve ohladite žareče mi lice ! Večni Bog, mili Bog, drži me Ti, Da mi ubogo srce ne skopni!
LU1ZA PESJAKOVA:
Arija iz opere „Gorenjski Slavček".
Nebeško solnce trosi nadejo mi v srce Oj danes sem vesela, da davno ne tako, In klasje in cvetite o sreči govore In vedno premišljujem,-kaj se zgodilo bo.
Skrbi, solze in toga v tem hipu so prešle,
O solnce, klasje, cvetje, povejte, kaj mi je?
i. RESMAN
Povejte, ve planine.
Povejte, ve planine, li raste že drevo, da zibel iz drevesa tesar nam sklesal bo
Povejte, če rešnik se , Slovanu porodi, in kje nam mati v zibel to dete položi?
S. JENKO:
Kje nek’ zemlja grobe krije, Kjer junači domačije Mirno smrtno spanje spe ? Nihče li ne zna za nje?
Rad na tvojo, hrabri Samo, Črno bi pokleknil jamo,
Prst poljubil, ki pod njo Hrabro li leži lelo.
Povejte, kje doraste naš narodni junak, ki dvigne nam zastavo svobode, sloge znak?!
Povejte, ve planine: kdaj bo vzbujenja dan? Povejte nam : kdaj vstane iz robstva prost Slovan ?
Samo.
Tam kleče nad tvojo r^ko Sebi bi ljubezen tako,
Kakršno, si li gojil,
Rad v želeče srce vlil.
V pesmih glas bi svoj povzdignil, Z njim Slovene. bi navdihnil ; Tvojo vrednost rod spoznal,
Tebe vreden bi postal.
Venec
Vodnikovih in na njega zloženih pesmi.
Tvoja struna je zapela, domovina ze zavzela, srca vsa je vnel nje glas. — Noč morilna je zbežala, nevmrjoča ti ostala bode slava večni čas.
Od straže hrvaške 'gor solnce mi pride, v vinograde laške popoldne zaide; z beneškega morja jug čelo poti, od Štajerca burja pri del’ me hladi.
, Rad plešem okrogle, si s peto glas dajam, premetam vse ogle, se v cepa dva majam; nožiča pa Mince za mano hiti, pobira stopince, se v kroge usti.
Kar smo mi brambovci, več nismo cagovci, volje smo Židane, dobro nam je. — Kaj neki maramo, samo to vprašamo, kje so sovražniki? jih č'mo nabit’. Drava čegava je, Soča čegava je? Ji bomo varvali, kdo ji če pit’?
Domove varite, prav gospodarite, ženice matere, stari možje.
Nevestice, ljubice, trc’mo na kupice, ko nazaj pridemo, poroka bo.
Kdo rojen prihodnjih bo meni verjel, Da v letih nerodnih okrogle sem pel ? Ni žvenka, ni cvenka, pa bati se nič; Živi se brez plenka ob petju ko ptič.
Pesmice tvoje prekrasne lepe, Od srca do srca po svetu done.
Kdo je Ilir’ji sinove budil,
Svoj dom jih ljubiti, braniti učil? Kdo je gladkeje, sladkeje zapel, Glavico razjasnil, svoj narod umel?
Kranj’c, glej tvoja zemlja je zdrava Za pridne njej lega najprava:
Polje, vinograd, gora, morje,
Ruda, kupčija, tebe rede.
Ne hčere, ne sina po meni ne bo, Dovolj je spomina, ene pesmi pojo! Rodila me Sava, ljubljansko polje, Navdale Triglava me snežne kope.
Pesmice tvoje so venček cvetlic,
Da lepše bi pele, pod nebom ni ptic. Tebe, naš Vodnik prepevajo v prek,
Ti v srcih Slovencem boš živel na vek.
Za uk si prebrisane glave,
Pa čedne in trdne postave:
Išče te sreča, um ti je dan,
Našel jo boš če nisi zaspan.
Napoleon reče: „Ilirija, vstan’!“ Ustaja, izdiha: kdo kliče na dan? O vitez dobrotni, kaj ti me budiš? daš roko mogočno, me gori držiš? Kaj bodem ti dala? — Pogledam okrog, izločit ne morem skorsvojih otrok. Napoleon reče: „Ilirija vstan’!“ — Švobodnosti tvoje napočil je dan.
KONEC.
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.